Št. 69. V Gorici, v torek dne 17. junija 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v Šestih IzdanJIli, in aioer: vsak torek, četrtek in soboto, zjutranjo Ja- ^ danje opoldne, večerno Izdauje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 8 »Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vso leto.......13 K 20 h, ali gld. fi-60 pol leta .......... 6 , 60 , , , 3-30 fetrt leta . . . u. . . 3', 40„ ,• ,4-10 ; FosamiCne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulioj siv. JI v Gorici v »Goriški Tiskarni. A. Gabršdol- vsa! dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa.od, 9. do 12, ure. Na Naročila brez doposlane naročnino «n ne oziramo. Oglasi In poslanic« se raounijo po pebt-vrstah, 2e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-b;at Lkr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost ...... ,, . Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrif. se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od. 9. do 12. dop. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. - »opisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upraroiStvu. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stano vso ' leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soča» in »Primorec, se prodajata v Gorici v to-bakarni Sckvarz v Šolski nlioi in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenoič na trgu della Caserma in Pipan v nlioi Ponte delia Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno izdanje.) >Gor. Tiskarna« A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Brez obstrukcije. Zjasnilo se je, in Korber zopet lahko diha. Obstrukcije ne bo, marveč se odgodi državni zbor v miru. Že se je pripravljala nevihta, Češki minister-rojak Rezek se jo je bal tako, da je zbežal ter vložil svoje demi-sijsko prošnjo, K6rber pa si je belil lase, kako dobiti izhod iz zagate, v katero je zašel; obstruirati so pomagali tudi že Vsenemci, s kratka : bili smo te dni zopet enk*'at v takem položaju, kakoršnih imamo veC, odkar je bila vlada kapitulirala pred nemško obslrukeijo, kateVi pa so avstrijska špecijaliteta. V soboto pa smo mogli že sporočiti, da se je vihar polegel in da je obstrukcije konec. Mladočeški klub je izdal komunikč, v katerem pravi, da je vlada podala parlamentarni klubovi komisiji izjavo, da v Času med poletnim in jesenskim zasedanjem državnega zbora stori korake, ki dovedejo do uravnave jezikovnih razmer, ker smatra lo kakor neizogiben predpogoj za ozdravljenje notranjepolitičnih odnošajev, kakor tudi za rešenje velikih nalog, ki Čakajo vlado in parlament. To so bili torej tisti kanoni, s katerimi je gospod Korber razstrelil nevihto... Jedni glavnih Čeških zahtev je bilo v zbornici poslancev ustreženo že v petek, namreč sprejeta je bila sprememba zakona o odpisovanju zemljiškega davka v slučaju elementarnih nezgod. (Cehi so zahtevali, naj se tudi slana, zmrzline, suša in moča smatrajo za elementarne nesreče, radi katerih je treba odpisali zemljiški davek, dočim se je finančni minister branil suše in moče. Slednjič se je vlada udaia.) Kar se tiče zadnje zahteve glede uravnave jezikovnih razmer, je dobila vlada čas, da stori primerne korake, s katerimi zadovolji zopet Čehe. Gotovo je, da kar na hip ne more vlada ugoditi želji Čehov po ureditvi jezikovnih razmer sedaj, ko živimo v večnih zmešnjavah od danes do jutri, marveč za lak korak treba vstvariti golov položaj, v katerem se slori ukrep ne prav nepričakovano. Čehi so dali vladi čas za ravnanje, zato pa bodo tudi zahtevali isto svoječasno brez dvoma prav odločno. — Neumno je, kar pišejo naši TA TRETJA. Kratkočasna povest. Poljski spisal H. Sieiikievviez. Po si. Podravski. ¦Dalje} Dogovoriva se, da ako bosta oče in mati trdila, da sta šele pozneje izvedela za brzojavko, da jima ne izdam, da vem, kako stoji stvar. Na to se poslovim od Katrice, obljubivši ji, da Pridem zvečer. Zares, moral sem zdirjati Se v pisarno društva lepili umetnostij: po njej mi bo najlože spoznati so s tajništvom Salona. III. Odpošljem brzojavko z naznanilom, da so zadovoljujem s ceno barona Hirša, toda, da sem sklenil, razstaviti poprej sliko v Varšavi. Na odpošiljatev brzojavke ter ob onem na druge potrebe, st izposodim denarja pri društvu. Dad<5 mi ga brez obotavljanja. Vse gre kakor po maslu... »V »Letavcu« in »Bogunu« so pojavi moj životopis, v katerem, minogrede neprijatelji, kakor da Mladočehi ne privoščijo j diurnistom zboljšanja plač, ter da hočejo isto preprečiti; ne, Čehom ni bilo do kaj takega niti na kraju pameti, marveč parlamentarni položaj je vrgel na površje reči, katerih so se morali Čehi s svojega stališča poprijeti: In da so ravnali z vspehom, to nam kaže sedanji izid iz zamotanih razmer. Vlada je zopet uvidela, da treba uravnati jezikovne razmere, in te smatra za neizogiben predpogoj za ozdravljenje notranjepolitičnih odnošajev kakor tudi za rešenje velikih nalog, ki čakajo vlado in parlament, Vlada ima torej rešiti v svojih državnozborskih počitnicah veliko nalogo, katero so jej naložili Čehi. Da ni bilo od strani Čehov napovedane obstrukcije, da se ni pričela ista že tudi dejanski vpri-zarjati v zbornici poslancev, da je šlo vse tako gladko do odgodenja državnega zbora, kakor je hotel Korber, potem bi se bila vlada globoko oddahnila pri odgodenju — tako pa so jej dali Čehi na počitnice nekak »ponavljalni izpit", in kadar se zopet snidejo, bo vprašana; ako ne bo znala odgovarjati prav, pade, »Information* meni, da ravnanje Čehov ni bilo njih vredno in ni bilo modro; prej bi se dalo reči, da je bilo otročje in malenkostno. Tako sodi ta list. Drugi pa so drugega mnenja, in gotovo je, da smejo računati Čehi glede na to, vsled česar so odstopili od obstrukcije, na svoječasni vspeh. Vse drugače se počuti vlada sedaj nasproti Cehom nego bi bilo to v slučaju, da ni bilo napovedi obstrukcije. Češki minister-rojak Rezek sedaj ko je »sklenjen mir", gotovo ostane. Vlada ga noče izgubiti, ker je v tem boju med vlado in Čehi, kakor je jasno sedaj, stal odločno na strani vlade. Mladočehi pišejo o njem, da je postavil vse svoje moči v služgo vlade, namesto da bi kot češki minister-rojak delal na to, da se ugodi zahtevam Čehov, in pravijo, da je celo v trenotkih, ko je hotela vlada že odnehati od svoje trdosti nasproti Čehom, bil on tisti, ki jo je vspodbudil na boj proti svojim rojakom. Mladočehi trdijo, da je bil Rezek »spiritus agens* cele akcije proti njim; zato pravijo tudi, da tega nikdar ne pozabijo. Zaupanje, kolikor so ga imeli Čehi do njega, se je potemtakem znatno rečeno, ni bilo besede resnične, toda 1 kakor pravi Ostrinski: »Kaj to mene ¦ briga?« Dobil sem tudi naročilo na dve | sliki. Hočejo priobčiti mojo sliko in po-I snetek moje slike. Dobro. | Denarja bo kakor vode. | i Teden pozneje dobim zadatek od barona Hirša. i Ves znesek se izplača, kadar dobi ', kupec sliko v svojo last; med tem pa j mi trgovinska banka položi na mizo pet [ tisoč frankov samih ludvikov. Odkar ' živim, nisem še videl toliko denarja, i Vrnem se obložen kakor mula... j Ko dospem v delavnico, vsujem ! svoje ludvike na tla, in ker se doslej j Še nikdar nisem valjal po zlatu, torej j se jamenv valjati po njih. Za menoj se : valja Švjatecki... Pride gospodar ter j si misli, da sva zgubila pamet... Zabavala sva se po kanibalsko! V. Nekega dne* mi pravi Ostrinski, da se čuti srečnega, da jo prejel jerbašček j od Katrice, ker pred njim se odpira bodočnost, kakoršne si no moreni niti misliti. zmanjšalo. Umevno potem, da je bil pobegnil,.... Dalo bi se pisati še celo vrsto člankov o besedah vlade, da smatra uravnavo jezikovnih razmer kakor neizogiben predpogoj za ozdravljenje notranjepolitičnih odnošajev, kakor tudi za rešenje velikih nalog, ki čakajo vlado in parlament. Slično je govorila vlada že večkrat v stiskah sn v slovesnih trenotkih. To pot je bila stiska posebno huda. Ali tu se ne bomo bavili z omenjeno izjavo vlade, ker hočemo počakati — dejanj. Jugoslovanski poslanci pa naj gledajo, da ne zamudijo prilike, ako pride, ker če kje v državi, je potreba uravnave jezikovnih razmer na jugu. »Slovenska Matica". ,Slovenska Matica* je literarna institucija, na katero sme biti ponosen slovenski narod. Kaj umevno torej, da stegajo klerikalci svoje dolge prste, hoteč pograbiti to ^štilucijo ter jo prikrojiti po intencijah kleri-kalizma. Letos so te svoje namero pokazali prav očitno. Prvo so rohneli proti g, vse-učiliškem'" -tofesorju dr. štreklju radi narodnih . smij, katere izdaja v »Slovenski Matici", češ, da so pohujšljive ter da mora izpuščati in piliti, zlasti seveda kar bi se tikalo mogočnih gospodov v posvečenih črnih in rjavih suknjah. Narodna pesem, zrcalo ljudskega bitja in Žitja, naj bi bila prikrojena tako, kakor hočejo ti mogočni gospodje, in naj bi ne kazala svetu življenja in mišljenja našega naroda. Kdor zahteva kaj takega, o tem se mora poleg drugega reči, da nima nikakega smisla za narodno poezijo; in če bi se imelo vršiti izdajanje narodnih pesmij po željah klerikalcev, potem je bolje, da se sploh ne izdaja, ker bi podajali svetu popačen obraz ljudskega življenja in mišljenja -- mi pa hočemo resnico. Klerikalci pa so se vrezali v tem pogledu, kajti na občnem zboru je prodrla resolucija dr. Tavčarja, s katero se ne vežejo roke dr. Štreklju tako, kakor so mu jih hoteli zvezali pobožni klerikalci. To jih je ogrelo, da so bili čez teden dnij na dopolnilnem občnem zboru še bolj Bil sem tega zelo vesel, ali bolje, bilo mi je to vsejedno. Verjel pa sem pri tem, da Ostrinski si zna pomagati v življenju. Ko je hodil za Katrico, jo imel sta-riše na svoji strani; zlasti oče SuslovskI je bil ž njim. Ostrinski je imel celo nad njim prevago, da jo ta Rimljan izgubljal pred njim svojo rimljansko narav. Ka-trica pa ga je mrzila že od prvega hipa, ko ga je spoznala. Bila je to nekaka tajna zopernost, kajti tega sem si po-polnome svest, da je ni odpahoval od sebe s tem, s čemur odpahuje mene in nas vse, ki podrobnejše poznamo to naturo. Čuden človek to, ali bolje, čuden litorat. Gotovo so ne samo pri nas, marveč na vseh večjih slovstvenih in umetelj-niSkih ognjiščih ljudje, o katerih se nehote vprašamo, od kod se jemlje njih veljava? K takim spada moj prijatelj iz »Letavca«. Kdo bi verjel, da tajnost veljave Ostrinskega in temelj njegovega duševnega obstanka jo to, da Ostrinski no ljubi in ne spoštuje talentov, zlasti pisateljskih; da jih prezira... Prezira pa jih kakor človek, kateremu pravil-, nost življenja, osupljivo in veliko bi- goreči, in so hoteli vreči iz odbora gg. dr. Tavčarja in pisatelja Kostanjeve«, Ali tudi to se jim je ponesrečilo. Tako so pogoreli dvakrat; ali se občutneje morajo pogoreti odslej vsakikrat, kadar zopet stegnejo svoje prste po »Slovenski Matici*; kajti s tistim dnem, ko bi dobili klerikalci v roke to našo literarno institucijo, je nehala biti .Matica* to, kar je. Saj se še sedaj — radi ljubega miru i — preveč udaja vplivu klerikalcev. Oropan bi bil slovenski narod prekoristne institucije, in .Matica* pod takim vodstvom bi bila nekaka druga .Leonova družba" in klerikalci bi storili korak naprej v svoji literaturi. »Matica* bi bila nekako dopolnilo »Dom in Sveta1, in iz nje bi izhajala literarna dela, prikrojena vsa po okusu Mcrikaiizma. Blestel bi po vseh povestih in drugodi katoliški duhovnik, kakor to opazujemo v »Dom in Svetu*, in česar jo preveč tudi v knjigah družbe sv. Mohorja, Ti duhovniki-pisateJji se čutijo, kadar pišejo kaj, pred vsem duhovnike, in nikdar ne pozabijo, dati svojemu stanu v spisih največjo veljavo, V vsaki večji povesti, izisli iz duhovske roke, srečaš duhovnika, ki nastopa ob raznih momentih človeškega življenja, tudi v slučajih, ko tega prav nič potreba ni, AH povesti in drugo literarno blago posvočoni uredniki pretehtajo najprvo s svojega stališča, ali je dosti duhovsko ali ne; ako ni, potem pa ga najrajši ne sprejmejo, gotovo pa dajo prednost delu, v katerem pisatelj gori za duhovski stan, pred drugim, četudi boljšim, v katerem pa je premalo ali pa nič pisano o katoliškem duhovniku. Tako skrbijo, da čitatelja ne zapusti niti za hip spomin na veljavo duhovnika v življenju, katero mu dajajo, marveč povsodi mu stopa pred oči, da razsoden in neodvisen Čitatelj največkrat s studom vrže tako reč iz rok. Svoje pisatelje pa vežejo tudi drugače v trde spone, čez katere ne smejo; udati se se morajo ali pa nehati pi&ateljevati. Da taka prikrojitev škoduje talentom, je pač umevno samo po sebi, zato pa tudi videvamo duhovniške pisatelje, ki obetajo premnogo, kako se počasi morajo navaditi tistih spon, da postajajo enostranski ali »katoliški* pisatelji. Tako utesnitev smo živo občutili ob stroumje zagotavljajo v društvenem življenju zmago nad njimi. Treba ga je le videti na sejah, na artističnih, slovstvenih zborih, na obedih jubilantov, s kako ironijo obsoja ljudi, ki v stroki tvorilnosti desetkrat več premorejo od njega, kako jih pritiska k zidu, kako jih bega s svojim razsodkom, jim vsiljuje svojo slovstveno veljavo- Švjatecki, kadar koli se spomni tega, želi si imeti v rokah desko iz postelje, katero bi hotel razbiti na glavi Ostrinskega, toda jaz le občudujem to njegovo prevago. Ljudje resnično nadarjeni, so pogostoma okorni, bojazljivi, prikrajšani, zlasti na odbijajočem se bi-stroumju in duševnem ravnotežju.., Še le tačas, ko se pravi talent dpbi na samem, zrastejo mu krila pri ramah; Osirinski pa v takih okoliščinah bržkone gre spat, ker sam sebi nima brezpogojno ničesar povedati. Bodočnost napravi med temi ljudmi red, razdeli dostojanstva ter naznači vsakemu primerno mesto. Ostrinski jo prebistroumen, da tega ne bi vedel, toda v duhu se le roga temu. Dovolj' mu je, da ima v sedanjosti nekaj več veljave in da več računajo ž njim nego z drugimi, boljšimi od njega. (Dajje pride.) .Oranžah in citronah" v lanskem »Dom in j Svetu«! !..... »Slovensko Matico" so naskočili s takimi nameni, kakor so gori povedani, hoteli so zanesti razpor tudi v to družbo, ali seveda v znamenju sloge» Zdražbarji so na-prednjaki, oni pa tisti, ki hočejo mir in red ter W hoCejo ohraniti »Matico* njeni pravi nalogi. Razpor so hoteli narediti in polastiti so se hoteli »Matice" z zlobnimi namenil Potem pa govorijo o miru in ljubezni, o spravljivosti in slogi — tisti, ki sejejo nemir in sovraštvo, ki so nespravljivi in složni le v zastopanju svojih osebnih in stanovskih i koristij. Slovenski narodi Spoznaj ^vendar, od-J kod prihaja nad Tebe vse zlo, odkod se prtiska na te v vsakem pogledu le slabo, in odkod Ti hoCejo držati razum v temi, da smeš gledati le do gotove daljave. Posvečena roka je tista, katera ti hoče določevati to daljavo, Tebi ne v prilog, njej nevneprilog! — Slovenci! Obvarujmo .Matico Slovensko* pred nakanami klerikalcev l — Menda pa se ne motimo, ako sodimo, da je pokazal letošnji občni zbor, da ,Slov. »Matica1 ne zleze nikdar v klerikalne kremplje...... j Dopisi. Ii Zgonlki. — Gospod je poslal iz nadzvezdnih višin angelja smrti v tiho, skromno sobico zgoniškega župnišča, v koji se je dotaknil s svojo belo roko miroljubnega duhovnika, mu zatisnil oči v sladki sen ter odvedel v brzem vzletu njegovo blago dušo tja nad biserne zvezdice, kjer ni solz, ne zdihovanja, ne britkosti, ne prevar. Božji krilatec je izvršil svoje poslanstvo, in vrlega veleč. g. župnika Andreja Ferfolje ni več med nami. Po skoro enemletnem bole-hanju je preminil v dan 5. junija t. 1. Pokojnik je bolehal na pljučih in želodcu. Rojen je bit 1. 1845. v Dobrdobu na Krasu in kot župnik je bil nameščen v Zgoniku 1. 1889* Zdi se mi odveč naštevati tu druge podatke njegovega službovanja, omenim le, da je bil njegov značaj moški in trden, kakor kraška skala, na kateri mu je tekla zibel, ter da so ga vsi tuk. občinarji spoštovali in ljubili radi njegove miroljubnosti ter strogo natančnega izpolnjevanja stanovskih dolžnosti. Poznan je bil daleč naokrog kot izboren cerkveni govornik, koji pa ni nikdar zlorabil svoje zgovornosti v politične namene in hujskanja, dobro vedoč, da je cerkev hiša molitve, ne pa kaka politična zbornica. Cital je še pred meseci časnike obeh političnih strank po geslu: .Da se resnico spozna, Culi je treba oba zvona*. Kaj vse lahko stori za olepšanje nove cerkve miroljuben duhovnik z lastnimi gmotnimi žrtvami in s pomočjo ljubečega ljudstva, prepriča se lahko vsakdo ravno v zgo-niški cerkvi, koja je bila pred njegovim prihodom silno zanemarjena. Kako je bil pokojnik priljubljen svojim župljanom in prebivalcem bližnjih občin in kako ga je čislala tudi duhovska in svetna gospoda, je pokazal veličastni pogreb 8. t. m., kojega je vodil preč gosp. dekan iz Devina v spremstvu več duhovnikov skozi s črnimi znaki odičeno vas. Pred krsto je stopala šol. mladina. Takoj za to je igrala žalostinke vrla nabre-žinska godba. Za krsto so stopali v globoko žalost zatopljeni pokojnikovi sorodniki, zastopniki c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani, gosp. župan z obe. odborniki ter več odlične gospode. V cerkvi je govori! v slovo -pokojniku devinski dekan. Po končanih cerkvenih opravilih in odpeti žalostinki se je pomikal sprevod na tukajšnje pokopališče, kjer so položili pokojnikovo truplo med hudim nalivom v črno prst. Na gomilo je položil krasen venec obč. zastop, šol. mladina. Zraven teh vencev so bili tudi venci sorodnikov in prijateljev. Ia ko sem se zadnjič poslovil od preblagega pokojnika, so mi prišle na misel besede našega Simona Gregorčiča: »Telo sladkd ti spalo bo Globoko pod zemljo, A duh visoko vrb zvezda Z duhovi rajskimi ti biva, V objelju večnega Boga Tam blaženštvo brezmerno vživa". Občinar. Iz Lokavea, 10. junija 1902. — (Zgodovinske črtice vladanja Jožefa L, paše lo-kavškega.) Ta v slovenski zgodovini slavnoznani paša se je rodil pri Gohih; letnica neznana! — Krstili so ga prvotno na ime Jožef Vidmar t i — Vsled neznanih zaslug si je pridobil častni naslov ,6rofč". — Potem ko ga je občinstvo Iokavško skozi več let nadlegovalo s prošnjami, se je ponižal pred 8 leti tako daleč, ter mi-Iostljivo sprejel vodstvo občinskih poslov. Vsled vsestranskega spoštovanja in časti, | katere ta mogotec uživa, mu je čast lokav-škega Župana, povsem deveta briga, kar dokazuje s tem, da nalašč zavlačuje občinske volitve od postavnih 3 do 4 eventuelno tudi več let. I Na županskem stolcu sedi obdan od 24 občinskih svetovalcev, katerih večina zaupa ! povsem njegovi nizki duševni popolnosti! j Sad tega plodonosnega vladanja vživa I tukajšnje občinstvo v polni meri! — Za I vzgled navedeni naj bodo sledeči zgodovinski I podatki: 1. Da težnje kmetskega stanu kolikor I možno olajša, znižal je obfinske doklade od 40 na 100 in več odstotkov t Le v letošnjem proračunu je blagovolil zopet povišati občinske doklade na 41% radi bližajočih se I volitev, ter upa s tem omajati si trdnostoječi I županski stolec! i. Bistro njegovo oko je ugledalo koj uravnavo cest. Pričel je s popravo poti Lo-I kavec-Cesta z vso eneržijo, ter isto v kratkem I dokončal v popolno zadovoljnost kovačev in I koiarjev. — Za to mu bode fo prenovljeni I cesti uprežena živina, posebno z malim za-I dovoljni osli, do groba hvaležni! Skrbel je [ pa tudi za nove zgradbe v tej stroki ter I zgradil povsem novi takozvani Vidmarjev j drevored iz Lokavea v Ajdovščino. Sredi poti, j kjer konča cesta, se mu je postavila spo-I minska snežena plošča, v kateri se v vročih I poletnih dneh zrcali njegovo slavno ime v j zlatih črkah! j Upeljal je novo amerikansko knjigo- | vodstvo za občinske posle, iz katerih se nič I ne razvidi. Le knjiga mitnine na Siokarskej i cesti je v najlepšem redu, računi so precizni I in razvidni, nabrane cestnine pa ni nikjer I upisane. Glavna skrb mu je varovati občinsko last in gorje onemu, ki bi si skusil polastiti najmanjši del iste, tudi če bi bil njegov J ljubljenec podžupan »Počasni". (Glej staro j Slokarsko cesto.) I Muzikalično njegovo uho je hrepenelo j že več časa po novem cerkvenem petju. Vrgel I je stare domače pevce v koš, ter naročil si j konservatoriste iz Malih Žabelj, katerih ča-I robni glasovi so se razlegali že pretečeno I nedeljo v naši katedrali. I Obdan od ogromne množice prijateljev, J zmanjkalo mu je družbe, ter je 1. 1901 od-I kuril v Gorico v splošno žalost Lokavčanov J in okoličanov. — Gorieanom ne moremo I dovolj častitati na tej novi pridobitvi, med i I tem ko Lokavčani iskreno obžalujemo zgubo j I edinega plemenitaša župana, dobro vedeč, ' J da položi čimprej v roke volilcev županski i mandat, kar vsi želimo. J Nadejamo se, da nas ohranite v dobrem J spominu in v tem pričakovanju ostanemo v I Vašo plemenitost neuverjeni, uda ni j Lokavčani. Branlea, 14. junija. — Pri gradenju j cest je v prvi vrsti najpotrebnejše, da se ima I dober načrt, ter da se delo izvršuje ako le I mogoče pod enim vodstvom, oziroma nad-I zorstvom; ako se pa načrt vedno spreminja I ter vodstvo menjava, gre delo po polževo I naprej; tako vidimo pri delu Braniške ceste. I Ako se ne motim, se v kratki dobi desetih I let most v dolenji Branici z velikimi stroški i že tretjič prenareja. V prvo namreč je pod-I vzetnik prehitro pege spodbil, predno so bila I podzidja dodelana, in je skupaj padel, potem I ga je drugi podvzetnik izdelal iz rezanega I kamnja, pripoznan od komisije za popolnoma I dobrega; zdaj pa so do tega prišli, da je I most premajhen, da ne bode mogel ob po-I vodnjih vode požirati, zato vržejo kamenita I oboka dol in napravijo železni most. Cesta I bode zdaj po novem načrtu res kaj lepo iz-I peljana. Ali za nas in za našo stran prekasno, I ker le tistemu, kateri naše krajevne razmere I pozna, se mu lahko dopove, kako željno da naše t ljudstvo pričakuje odrešenja, da se vendar I enkrat komunikacija proti Gorici odpre. Ko-I liko se je pri nas v ta namen z delom, de-j narjem, potmi žrtvovalo, a vse to nam ne I nič koristi, dokler smo proti Gorici in njeni j lepi okolici zaprti. j V kratkem smo zgubili tukaj tri še j precej znamenite osebe. Umrla je M. Pegan, I stara le nekaj tednov manj da ni imela 90 I let, iz znane rodbine Peganove. Kmalu potem j je umrl tukajšnji posestnik Janez Fabijan, I stric g. M. Fabijanu, sodniku v Kobaridu. • Čudno da si je smrt že naprej tako na- tančno slutil. V nedeljo je že v družbi pravil, da bode v malo dneh umrl, v ponedeljek je šel v cerkev, spravit se z Bogom, v torek se je odpeljal v Komen, je dal premoženje — ker ni imel otrok — svojemu vnuku prepisati in v sredo zjutro, ko je hotel vstati, je nagloma umrl. Tri dni potem je pa umrla soproga tukajšnjega trgovca Ant. Kodreta, tudi naglo; pokojnica je bila sestra krškega škofa Mahniča. Spomladanski mrazovi nam niso veliko škode provzročili. Ali zdaj vedno dežuje in to vso raščo nekako zadržuje, ker je premalo toplote. K sreči da trta še ne cvete; upamo pa boljšega vremena. Češenj je pri nas letos veliko ali kaj pomaga, ker vsled vednega deževja se jih ne bode niti polovico prodalo, ker so popokane. Kakor se sliši, je cena letos visoka, aH pri nas ker nimamo komunikacij z Gorici, ker ni še cesta prodrta, jih prodajamo kilo a 7 do 10 kr. Breskvi in marelc bode malo, več pa hrušk in jabolk, posebno pa so se letos češpe zarojile in se tudi lepo razvijajo; pričakovati je najboljše letine; se ule zdaj vsled teže pripogibajo, in stari ljudje ne pomnijo, da bi bilo vse drevje bodisi na ravnem ali na bregu tako lepo obloženo. Letos upamo, da bodo v svojem času obrtniki v suhem sadju iz Brd zopet pripeljali k nam beneške Slovenke, katere pri lupljenju sadja tako lepo v svojem beneško-slovenskem narečju svoje pesmi prepevajo. Domače in razne novice. Pevska vaja mešanega zbora pevskega in glasbenega društva bode drevi točno ob 8. Vabijo se vse gg. pevke in pevci, da se vdeleže vaje gotovo polnošteviino. Naroden praznik t Klhembergu. — Po neprijaznih, deževnih dneh smo doživeli v nedeljo prekrasen naroden praznik v cvetoči Vipavski dolini — v Rihembergu, ki si je bil nadel tudi res prazniško lice. Na tisoče ljudstva '"i privrelo od blizu in daleč, kolikor doslej še nikdar od dobe taborov. Tolikih množic slovenskega ljudstva vseh stanov niso pričakovali prireditelji, še sanjalo se jim ni, da pribiti na njihovo povabilo toliko rojakov »v deželo rajskomilo", odkoder je naš slavec S. Gregorčič vendar hrepenel »Nazaj v planinski raj*. Zato tudi ni bilo za toliko množico ne dovolj primernega prostora, ne jedij in pijač, ne dovolj postrežbe. Največji dunajski restavranl v Pratru bi ostal razorožen ob podobnem navalu. — Ako bi bili prireditelji imeli le približno sliko tega vrvenja, v kakorSni je večina pogrešala popolno naslado ob blagodejni zadostitvi človeških potreb, bili bi priredili to velikansko slavnost na kakem travniku iti najeli več krčmarjev, ki bi postregli vsaj z mrzlimi jedili. Ker je torej udeležba visoko presegla vsa pričakovanja, so nastale neizogibne zadrege, — kar naj gostje blagovoljno upoštevajo. Kakor se je tu pokazalo, bo treba zanaprej ob podobnih sestankih večje skrbnosti i za slučaj prav velike udeležbe. Taka — iznenadenja naj bi se ne ponavljala! Danes ne moremo podati prave slike tega znamenitega sestanka, ker nam manjkajo podatki. Zato le nekoliko vtisov iz peresa udeleženca, ki je došel v Rihemberg šele popoldne: Par kočij iz Gorice je došlo že zjutraj, popoldne pa nepregledna, vrsta žardinijer, dvo- in enovprežnih voz, kolikor jih je bilo le mogoče isti dan spraviti na noge. (Velikanska slavnost »ital. benefieence" v Velo-drorau je silno podražila naše vožnje v Rihemberg!) Sokol, delavsko podporno društvo z zastavo in svojim pevskim zborom, možki in ženski pevski zbor »Pevskega in glasbenega društva" so nastopili korporativno, — in njim se je pridružilo veliko občinstva, seveda le iz onih vrst, ki ne žalujejo ob padcu očeta Pavlice. Ker je pa tistih, ki žalujejo, le neznatno malo, se njihova odsotnost ni prav nič poznala. — Pridružilo se je društvo »Podgora" ter »Solkanska Čitalnica" s svojo častitljivo zastavo, »Solkanski Sokol*, v Prvačini »Prv. Sokol", v Dora-j bergu pa vrlo novo" društvo »Naprej* ter j prvo pevsko društvo s tamburaši. Na Voleji-dragi so se pridružili Renčanje. Veselo so plapolale naše krasne trobojnice v jasni in I čisti vipavski zrak! Prvačina in Dornberg v zastavah! Pred Riherabergom so društva izstopila in korakala proti vasi. — Pred slavo-' lokom so čakali prej tje došli gostje iz Trsta, s Krasa in ostale Vip. doline z domačin vred; vseli je bila silna množica. Predsednik g. Pečenko je pozdravil goste v odušev-Ijenih besedah, prav tako domača gospodična v imenu ženstva, na kar je odgovoril dr. Gruntar, — in z godbo na čelu smo odkorakali na slavnostni prostor. Takega sprevoda naša lepa Vipavska menda še ni videla! Iz Trsta (pač dolga pot!) je došel Sokol, društvo .Kolo", oba v prav odličnem Številu, odposlanci delavskih in drugih društev iz mesta in okolice, med'temi društvo »Lipa" iz Bazovice itd. Z Nabrežine pevski zbor, kateri že dolgo zasluženo slovi po Sloveniji itd. itd. Pač lepo od rodoljubov, ki so krenili tako daleč čez ves Kras v središče prelepe Vipavske doline, da poveličajo narodno slavnost! Čast in hvala! Da je došlo veliko gostov od vseh krajev, iz vseh podčavenskih vasij, iz Ajdovščine in sem preko Hublja umeje se samo po sebi. Pred odrom je našla prostor morda četrtina vseh gostov. Predsednik je na kratko pozdravil, na kar je govoril dr. Tre o. Njegov govor priobčimo v glavnih potezah. — Mešani zbor »Kolo* iz Trsta je dovršeno zapel Bendlove vedno krasne ,K r i ž a c i na morju". Videlo se je, da društvo napreduje po lestvi napredka in dovršenosti. Škoda le, da ga nismo slišali v zaprtem prostoru. Dodalo je »Po zimi iz šole". Dovršeno! — Za »Kolom* je nastopil pevski zbor nabre-žinski, ki je žel popolen vspeh. — Pohvaliti moremo pevsko društvo in tamburaše iz Dornberga, ki so nastopili edini od — d o-m a č i n o v, in to v popolno zadovoljnost vsega občinstval — Prvenstvo na odru je pa odneslo »Pevsko in glasbeno društvo* iz Gorice, kakor so odnesli prvenstvo štirje telovadci »Tržaškega Sokola* v telovadbi na drogu in bradlji. Goriški mešani zbor je zapel vedno krasni Bartlov veliki zbor »Oj planine!* in vsled burnega odobravanja dodal »Nazaj v planinski raj*, kateri se je spočel v Rihembergu, ko je S. Gregorčič ondi kapla-noval. Vspeh popoln. Zbor je vodil gosp. E, Sirca, ki je vodil tudi ob sklepu veličastno »Morje adrijansko*. Hvala mu 1 — Mladi pevski zbor našega »Delavskega podpornega društva* pod vodstvom g. Baj ta nas je vse kar iznenadil; zapel je prav dovršeno* »Na planine*. Castitamo društvu na tem napredku ! Le pogumno naprej! — Telovadili so Sokoli iz Trsta (— štirje izvežbani starejši telovadci —) in iz Gorice (—¦ šest, večinoma mlajših začetnikov -—). Tržaški telovadci so dokazali zares mojstersko dovršenost, s kakoršno se naši mladi Sokoli v Gorici ne merijo. Zaslugam priznanje! — To dejstvo naj naše vrle mlade telovadce le vspodbudi k trajnosti v telovadbi! — Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo vsaki vaji, vsakemu telovadcu. ~ Tudi vesela prikazen. Po 7. uri je pričela plesna zabava, ki je bila naravnost velikanska! — Večina tržaških gostov je odšla proti 9. uri; v Gorico so odhajali prvi vozovi že okoli 8. ure, večina pa proti 10. uri. — Vsakdo je nesel seboj prepričanje, da je bil to jeden največjih narodnih sestankov na Vipavskem. Želimo le, da bi se ponavljali zdaj tu zdaj lam po lepi Vipavski dolini, oziraje se vselej na po-greške, ki naj se po možnosti odpravijo! C. kr. profesor Berbue v deželnem šolskem svetu. — Dr. Rojic je dobro vedel, zakaj je še ob pričetku razkola I. 1899. grmel proti Berbuču, nazivaje ga c. kr. Besclnvichti-gungshofratha. Ako je bilo to resnično že takrat, kaj naj rečemo o njem danes P Prof. Berbuča ideal je: dobiti v svoji profesorski službi popoln odpust, dokler bi mu v lepem miru ne dotekla cela penzija. Dr. Gregorčič je na Dunaju že posredoval v tem smislu, ali dobil je odgovor, da tako hitro to ne gre, ker bi zbudilo preveč pozornosti, kajti podobnih slučajev je bilo doslej malo... in nasprotna (naša) stranka bi ne molčala,... Da bi pa vlada čimprej prišla do drugačnega mnenja ter mu dala dopust, kajti šola mu je radi »premnogih opravil* prava muka, je bil res izredno »priden* in »brdak", da so ga bili prav veseli na vladnih mestih. Grof G063S mu je osebno (— ko se mu je šel poklonit v Trst! —) izrekel veliko zadovoljnost, da je prišel on, c. kr. profesor, v c. kr. deželni šolski svet. Še Pajerju manjka naslov »c. kr.*, I pa bi ta deželna šolska oblast res ne mogla I biti bolj — cesarsko-kraljeva!! ¦1 Zdaj pa konkreten zgled, kako smo j Slovenci zastopani v deželnem šolskem svetu. V soboto je bila seja. Vedelo se je, da pridejo v tej seji prav znameniti sklepi j na vrsto. Šlo je za razna imenovanja, med drugimi tudi predložitev učiteljic na dveh novih nemških razredih c. kr. dekliške) vadnice. Za te dve mesti sta prosili tudi dve ! Slovenki — in sicer obe klerikalki. Jedha^je; celo tajnica katoliškega društva učiteljic, jo proglašajo za najboljšo učiteljico v »Sol. Domu", ima vse izpite tudi za nemške šole, po vrhu celo izpit za meščanske šole, ima že dovolj prakse...... Oče druge je znamenit tih sodelavec v klerikalnih vrstah; vzgojena je na nemškem učiteljišču, in nemščina jej glad-keje teče nego slovenščina. — Njiju tekmovalki sta v vsakem oziru slabše kvalifikovani začetnici, — toda trdi Nemki, Človek bi mislil, da bo c. kr. prof. Berbuč navzoč vsaj v tako važni seji deželnega Šolskega sveta; saj je šlo ob enem za klerikalni Slovenki, katerima »kavci* morajo pomagati tudi iz dolžnih strankarskih ozirov.,.. Mi hudiču zapisani »liberavci* bi raje videli te dve gospodični nego dve trdi Nemki na c. kr. učiteljišču. Svoječasno smo že povedali, da imajo klerikalci, ako le hočejo, večino v deželnem šolskem svetu...... Grof Goess to dobro v<5. Dasi ga ni bilo že k raznim sejam, je pa v soboto prišel, a od klerikalnih je moral jeden izostali, ako je hotel namestnik zmagati. In kdo naj bi to bil P — I nu, za Boga, kdo drugi, ako ms c. kr. profesor Janez Berbuč izpod Čavna? Imel je namreč neko drugo .uradno« opravilo kot deželni odbornik, ki bi se bilo lahko izvršilo kedarkoli. Toda izgovor je dober, če ga pes na repu prinese! In tako je zmagal grof Goo3S s svojimi čisto nemškimi prosilci in prosilkami! F Nekdo je slučajno Cul grofa Gcessa, ki je bil ob odhodu kaj veselega lica (zjutraj jo kazal še skrbne gube na čelu 1), da je dejal: »lleule war ein schdner Tag fur mich! leh tlanke, ich dankel* (Ne jamčimo za vsako črko; popravek ali dementi je torej mogoči) — Radi verujemo! Pričakujemo v plačilo čim prej — stalen odpust c. kr. profesorja Berbuča. Saj mu je res mučno danes tisto ubijanje algebre v trde glave »paglavcev*. Strašno je sit takega delal In pa tudi to: ali je dostojno tako opravilo za njega, deželnega poslanca, odbornika in člana c. kr. deželnega šolskega sveta, torej dostojanstvenika, k? pride lahko vsak hip v družbo mogočnih gospodov ministrov ter celo vsak čas lahko pred obličje samega Njegovega Veličanstva?! Torej le hitro z odpustom! Zaslužil ga je že prav pošteno! — Ti narod slovenski pa, tvoja prokleta dolžnost je, da ploskaš toliki delavnosti c. kr. prof. Berbuča in moliš Boga, da mu ohrani zdravje pa pravo pamet vsaj do Metuzalemove starosti. Novi nadškof In Lahi. - Naši kavči niso pričakovali monsigr. Jordana, marveč Mahniča, Lihi pa so mislili na Fiappa. To je bilo jasno iz njihove pisave. Ko je bi! pa nnenovan monsigr. Jordan, je pisal na primer goriški »Corriere", pod vtisom nekakega presenečenja, da je Jordan „zaprta knjiga", da ga torej ne poznajo, »L'lstria* v Porcču pa je pisala kar najbolj goreče o Flappu. Hvali ga, kako da dela res v apostolskem smislu V svoji škofiji ter da se mu je zgodila velika krivica, ker ni bil imenovan on. Istrski list je tega mnenja, da je storil toliko za cerkev, da bi mu pri tikal na vsak način nadškofijski sedež v Gorici, na kateri spada le že izkušen škof. Tukajšnji »Corriere* je dotični članek hitro ponatisnil; poprej se je sodilo pri nas, da Fiapp sploh ne reflektira na nadškofijsko mesto, ter da se noče ločiti od Poreča. V težkih odnošajih torej nastopa novi prem. nadškof in knez Jordan svoje težko mesto. Niso ga pričakovali ne klerikalni Slovenci ne Lahi. Prvi so hoteli intransigenta, da bi z njegovo pomočjo tirali do skrajnosti svojo klerikalno politiko z zlorabo vere in cerkve, Lahi pa so hoteli poreškega Fiappa, da bi z nadškofijskega sedeža v Gorici tim bujnejše se razvijala italijanizacija po naših deželah. AH ni prišel ne eden ne drugi, marveč monsigr. Jordan. Ali ne pomeni to, da ne tičeta na nadškofijsko mesto ne kak Mahnič ne kak Fiapp, marveč mož pravega apostolskega duha?! Ali ne vidimo prav v tem — božjega prsta, katerega so hoteli kavči obrniti na Mahniča, Lahi pa na Fiappa, da ni bil izvoljen ne prvi ne drugi? Pričakujemo zato tudi, da že upeljani poskusi napeljavanja vode na svoj mlin od j strani kavcev in Lahov ostanejo brezvspešni. I V nadškofijski palači potrebujemo višjega du- I hovnika v pravem pomenu besede, vse drugo j ostani izven nje! I Soduljskt uradi z okrajne in okrožne I sodnije se preselijo do sobote v novo justično I palačo. Dotle prepeljejo tudi jetnike v novo j poslopje. V ponedeljek 23. t. m.prične redno I poritown|a„oki^neJaAkxPžne, sojgnjje v novi palači. Isti dan pridno tudi porotne obravnave. J Z devinske postaje. — Pišejo nam I 13. t. m.: Minulo nedeljo bi se bila pripetila j kmalu nesreča na devinski postaji. Potniki I LsD vstopali ravno v vozove brzovlaka, kar I pridirja silom3 po nasprotni progi drugi vlak iz Gorice. Nastala je zmešnjava. Jedni so I kričali in mahali z robci, da se ustavi, drugi zopet tekali zbegani semtertja. Konečno se je vlak vendar vstavil, a stroja sta bila že j drug pri drugem. Potniki, med njimi znana I čislana družina Hausner - Dekleva, so stali I sredi obeh tirov in nekateri niso vedeli, kaj I narediti in kam iti v tej zbeganosti. Te nezgode bode menda kriva nezadostna pazljivost čuvajev na devinski postaji. Sliši se govorica, da je čuvaj zabil zapreti I rudečo tarčo v znamenje, da je proga zaprta. Ali nima južna železnica boljih h pazlji-vejih uslužbencev ? Dr. Žlindra In »Domovina*. — Dr. j šusteršič je tožil g. A. Bega, bivšega urednika »Domovine*, radi žaljenja časti. I Dasi je g. Beg nattopil dokaz resnice ter ] I hotel nastopiti pred porotniki, dasi je on žalil dr. Susteršiča, — vendar se je ta zdaj I skril ter se zadovoljil z izjavico sedanjega uredništva, da obžaluje vsebino onega I članka, ker lista namen ni, osebno doti-I kati se dr. Šusteršičai — »Slovenec* je ponosen na tako »poravnavo". Mi pa pravimo: J Dr. Š. je sramotno zbežal 1 — Ali zanimivo J je, da »Slovenec* zdaj »Domovino* pošteva že kar med »svojo gliho*. Častitamo, časti-j lamo, štajerska gospoda! Le ubijajte narod I s klerikalno temo, boste že videli, kako daleč pridete. Pelagra t FurlanijI. — V Flumičclu in v Škodovaki so zatvorili te dni kuhinji, ki sta delovali od 23. aprila do 2. t. m.» torej 41 dnij. V Fiumičelu so hranili 45 bolnikov, to je 30 žensk, 15 možkih v starosti od 5-50 let. Vspeh je povoljen, ker so se poredili ter so tudi bistrejšega duha. Stroškov je bilo K 737*56, torej samo 40 vin. za osebo na dan. V Škodovaki so zdravili 14 oseb, to je 6 moških, 8 žensk, v starosti od 7 do 49 let. — V občini Perleole razsaja pelagra posebno hudo. Tam je od 800 prebivalcev 40 bolnih na pelagri. Zato kliče občina na pomoč. — Take kuhinje otvarjajo od časa do časa. Ubogi Poljaki. — Skoro dan za dnevom videvamo v Gorici Poljake, največ v narodnih nošah, katere peljejo v zapor, iz zapora pred sodnijo, kjer dobijo po 7 do 14 dnij kazni, nazaj v zapor potem pa morajo odriniti proti domu. Ti reveži se nadjajo, da bodo prišli srečno čez avstrijsko mejo v Italijo in od tam v Ameriko, ali na meji, posebno v Krminu, jih polovijo kar po vrsti, nakar sledi to, kar smo povedali gori. Te dni se je godilo tako 6 Poljakom iz Galicije. Imenujejo se: Vaselov Peter, Tyn Ivan, Timojnko Dimetrij, Petrovski Peter, Bodna Božidar, Insreszvnin Milko. Morali bodo čakati še doma, da pridejo iz vojaških let. 50.000 kron znaša glavni dobitek lo-terije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 1902. — Posameznitdobitki se izplačajo v gotovini z 10* odbitkom. Razgled po svetu. Državni zbor. (Dalje.) — Zbornica je vsprejela v vseh treh čitanjih inicijativne predloge glede spremembe zakona o odpisovanju zemljiškega davka. Na to se je zapri-čela razprava o zakonskem načrtu glede delavnega razmerja, delavcev na gradnjah državnih železnic. Železniški minister dr. pl. Witlek je povdarjal, da je ta zakonski načrt sad večletnih študij. Omenjal je z zadoščenjem, da se temu načrtu ni od nobene strani resno prigovarjalo ter so se tudi uprave zasebnih železnic izjavile pripravljene vsprejeti ga. Glede določitve najdaljšega urnika, izjavil je minister, da istega ni mogoče skrčiti od 11 na 10 ur. Menil je, da je institucija delavskih i knjižic ugodna za tiste, ki preminjajo svoje bivališče. Zbornica je na to vsprejela načrt v vseh treh čitanjih, izpustivši § 45. in s spremembo, da delo dečkov ne sme pričeti pred 6. uro zjutraj in da se ne bo smelo povišati delavnega časa, ki je veljaven od 1, junija, če tudi bo manjši od onega, ki ga določa zakon. Slednjič je bil. v.sprejet Judi predlog posl. dr. Eisenkolba, ki zahteva od vlade predložitev zakonskega načrta glede hišnega in najemniškega davka. | IX. glavna skupščina dražbe sv. Cirila In Metoda za Istro. — V četrtek dne 12. t. m. se je vršila v Opatiji glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Istro. Vkljub neugodnemu vremenu je prišlo na skupščino jako mnogo gostov od vseh | strani Istre ter iz Dalmacije, Reke, Sušaka, I Trsta in Trsata. Svečanost je začela s sv, mašo. Ob 12. uri je bil banket. Kakih 50 gospodov in gospa se je zbralo v veliki dvo-rani »Grand hotela«, kjer so ob živahnem razgovoru ostali kake 3 ure. ' Na to so gostje odšli v prostore »Zore*, kjer je že čakala velika množica in se je skupščina takoj začela. Isto je otvoril predsednik, g. prof. Spinčič. Predsednik je med drugim povdarjal razloge, radi katerih je družba nastala in ki še vedno obstoje. Naglašal je posebno prizadevanje tujincev, ki bi hoteli tudi s šolo podjarmiti naš narod v Istri. Zatem je na-j vajal na kratko, kar je ravnateljstvo storilo od lanjskega leta sem, in to vse z dobro-voljnimi prispevki Hrvatov in Hrvatic, Tu se je dotaknil tudi velikega komersa in plesa, prirejenih v Zagrebu družbi na ko- [ rist. Zahvalil je vse in prosil, naj tudi v bodoče podpirajo družbo v njenih plemenitih namerah. Istotako z odobravanjem sti bili vsprejeti tudi obširni poročili družbinega tajnika gosp. Viktorja Čara Emina in blagajnika dr.a Nikole Fabjaniča. O delu našega ravnateljstva priča tajni-kovo poročilo. Iz poročila blagajnikovega pa moramo zabeležiti jako ugodno in jako to* lažljivo dejstvo, da je namreč v minolem upravnem letu družba s prihodkom nadkrilila vsa prejšnja. Važen ruski glas o govoru cesarja Viljelma II. v Harlenburgu. — »Peterb. Vjedomosti* pišejo o govoru cesarja Viljelma v Marienburgu sledeče: »Časi nemškega vi-težkega reda in jednakih družb so minuli. Sedaj se vodijo kulturni boji s pomočjo šole, cerkve in literature. Kdo je kriv na tem, da Nemčija ni mogla podati svetu drugega Goethe-ja, niti drugega Beethovena, niti drugega Kanta ? ! Kdo je kriv na tem, da nemški militarizem ni mogel rešiti nemške stvari v obmejnih pokrajinah?! Kdo je slednjič kriv na tem, da se nemška kultura ne more vzdržati, čim naleta na kulturo drugih narodov?! Nasilne odredbe ne izdajajo prav nič tam, kjer je vse odvisno od notranje moči tega ali onega naroda. Nemci so za-mogli slaviti kulturelne zmage le tako dolgo, dokler se obdajajoči jih narodi še niso zavedali svojih moči, dokler še niso spoznavali svoje kulturelne posebnosti. Njihovo samospoznanje pa raste z vsakim letom in v isti meri propada germanizacija. — Govori, kakor oni v Marienburgu, ali oni, ki ga je nekoliko pred tem govoril Bulovr, ne morejo zadržati naravnega procesa. Oni dokazujejo le obne-moglost nemške kulture, ki se zastonj trudi, da bi zopet dosegla svoji nekdanji pomen*. Na Fužinah pri Reki je umoril trgovec Mance svojo ženo, potem pa še samega sebe. Mati je dajala sinu poluho, da je jemal denar iz prodajalne, čemur se je oče protivil. V nedeljo sta se radi tega skregala in prišlo je do umorov. Ko je sin to izvedel, je zbežal, ne ve se kam. V Poljanah nad Škofijoloko, tam kjer je doma dr. Tavčar, so ustanovili klerikalci konsumno društvo, mlekarno, hranilnico in posojilnico. Dr. Šusteršiču je bilo na tem, da pokaže glorijo svojega gospodarskega talenta prav v Tavčarjevem rojstnem kraju. Ali kaj se je zgodilo. Konsumno društvo, »zadrega* mu pravijo kmetje, umira, in primanjkljaja je več nego 10.000 goldinarjev, mlekarna počiva, v hranilnici pa je zmanjkalo nekaj tisočakov. France Grošelj je bil tako goreč pristaš tega gospodarstva, da je bilo njegovo geslo: Konsum moramo imeti že dr. Tavčarju na kljub. Te dni pa so orožniki pritirali v zapore v Škofjoloko tega Franceta Grošlja, j ker ga sodnija dolži, da je pri poljanski posojilnici poneveril nekaj tisočakov. Pri po- J družnici »zadrege* govorijo tudi o nekakem j »primanjkljaju*. Kmet, varuj se klerikalnih gospodarskih društev, ako hočeš dobro samemu sebi. Kdor se preveč vtika v taka društva, temu preti izguba ali pa še celo — luknja! Italijanska kraljica Jelena je ponosna na svoj slovanski rod. Na svoj dvor je poklicala več srbskih dam, da more ž njimi vedno govoriti v svojem jeziku. Po njeni volji pride tudi do — srbskih stolic I na nekaterih italijanskih vseučilhfcih. Bilo bi prav in Italiji sami na veliko iorist, ako bi se kaj storilo i za — beneške Slove nee. Čas za to je ugoden, kajti Italija se mora nasloniti na S1 o v a ns t v o, ako hoče sebi dobro. Simpatije in podpora stomilijon-skega Slovanstva morejo Italiji več koristiti nego vsi prijazni smehljaji ošabnega Ger-manstva! Za znižanje hišnega davka. — Te I dni je prišla k ministerskemu predsedniku deputacija 40 društev hišnih posestnikov iz vseh delov Avstrije posredovat za znižanje hišnega davka. Finančni minister je izjavil, da se vršijo v tej zadevi že študije v mini-sterstvu. Vlada 'predloži jeseni tozadevno I predlogo. I Železnice t Bosni in Hercegovini. — Uradni list je objavil zakon od 8, t, ra„ glede gradnje železnice od Sarajeva do meje I Sandžaka v limski dolini pri Uvacu s stransko črto do srbske meje pri Nardiltu, Bugojno-Aržan in Doboj-Šamac. Trgovska In obrtna zbornica kranjska je volila svojim poslancem v deželni zbor g. dr. Danila Maj aro na, kateri je zastopal poprej mesto Idrijo, Zbornica je btorila jako pameten korak, da je vrnila deželnemu zboru moža, kateri je bil tam vedno na svojem I mestu. Ruska vlada proti Poljakom. -~ Govori se, da prične ruska vlada postopati s I Poljaki mnogo milejše negn doslej. »Vedo- j mosti* v Petrogradu so prinesle oster članek proti ruski cenzuri med Poljaki, ki pa ni bil zaplenjen ob splošnem začudenju. Car je rekel baje, da se mora upoštevati politične pravice slovanskih rodov ter da so deloma ministri že preveč zlorabljali njegovo ime pri policijski gonji proti Poljakom, česar pa car noče več trpeti. V Št. Kupcrtu pri Celovcu vzdržuje Ciril-Metodova družba slovensko ljudsko šolo. Prosili so pa pravico javnosti, aH naučno ministerstvo je prošnjo odbilo. Tako delajo s slovenskimi šolami, pa če so še tako potrebne, dočim dajajo nemškim in laškim šolam med Slovenci, ki so nastavljene za potujčevanje, kaj radi pravico javnosti. Potem pa imajo še drznost trditi, c'i se ne potujčuje našega naroda l- — Slučaj v Št. Buperiu pač treba poslancem prijeti ter storiti potrebne korake. Jan Kubellk t Londonu. — Slavni umetnik Jan K u b e 1 i k je nastopil takoj po po vratu iz Amerike, kjer je proslavil svoje in Češko ime v novem svetu, novo pot na Angležko. Zbral je člane bivše »Češka Filhar-monie*, postavil jej na čelo proslulega umetnika Nedbala (znanega tudi Goričanora iz »češkega kvarteta*, ki je sviral v dvorani Central) ter šel v London. Kubelikin njegov orhester so dobili srca Angležev; češko ime je ondi zaslovelo; češki umetnosti se odušev-Ijeno klanjajo sicer hladni Angleži. — Orkester stane Kubelika 4000 gld. za vsak nastop. Najslavniši londonski orkester bi dobil le za 1200 gld. Iz tega je razvidno, da je Kubelik veliko žrtvoval v čast in slavo če* škega narodr,, Vkljub temu so se dob'li češki listi, ki so mu očitali dobičkaželjnost; napadli so tudi Nedbala. Proti tej nesramnosti so se odzvali vsi člani Č. F., v »Politiki* pa jih odločno zavrača prof. Herman Koenig, profesor na londonskem konservatoriju. — Nehvaležnost je posebno svejstvo Slovanov! Sarajevska »Nada* vedno pazljivo sledi vsaki književni novosti na Slovenskem. Zadnji čas je priobčila dve obširni razpravi in oceni knjig »Slovenske Matice*. Zdi se nam, da tako lepih ocen še v slovenskih listih ni bilo. — Sploh je ta »Nada« prekrasen ilustrovan list, ki bi moral ležati na mizah vseh naših bralnih društev. Buri. —- Število Burov, ki so se doslej udali, znaša 16.500 oseb. Botha, Devet in Dekrev pridejo prihodnji mesec v Evropo. Novejše vesti. — Sodnija v Parizu je vstavila plače 10 župnikom iz dapartementa Garonne radi volilnih agitacij. (Koliko bi jih morali obsoditi pri nas, ako bi imeli tak zakoni) — V državnem zboru razpravljajo včeraj in danes o načrtu zakona glede ob-dačenja voznih listkov. -— V Milanu in v Neapelju stavkejo uslužbenci na tramvajih. — Na Ogerskem so bile te dni velike po-vodnji. Mesto Szamos je v nevarnosti. Setve uničene. — V Merami je pal sneg globoko v znožje gorovja. — Deželni zbori bodo sklicani v kratkem. \ »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec. 1901. tako: Hranilne vlog« se obrestujejo po 47*$. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5V,*, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%- Stani« 31. dee. 1901.(vkronah): Članov 1819 s 7932 deleži po 20K=158.640. —Hranilne vloge 1,318.965. —Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. Naznanilo. Z ozirom na to, da se ta mesec preselijo c. kr. okrajna in okrožna godrnja, c. kr. davkarija in drugi uradi v novo poslopje v Kapucinsko ulico, si dovoljuje podpisani priporočati slavnemu občinstvo na deželi svojo dobroznano gostilno »Pri zlatem trižu" (uri Iizi) v Kapucinski ultei katera je preskrbljena z dobro kuhinjo ter toči izvrstna bela in črna domača vina. Preskrbljeno je s sobami za prenočišča ter s hlevi za konje in vozove. Svojim rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča udani Ivan Katnik, lastnik. Išče se učenca ali praktikanta za modno trgovino. Ponudbe sprejema «1, Zorni k v Gorici v Gosposki ulici. Anton Pečenko ¦Vrlna ulica 8 — GORICA — Via Giardin« 8 priporoča pristna bala *t«u Briških, dal iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C«n« iiatrn. Poafraiba poitana Najboljše sredstvo zoper ščurke se dobiva po f krono in K i-50 v škatljieah pri Otonu Ho-liiaiinu v Radovljici - Kranjsko. Rimske toplice. Tržič iMonffalcone-. j Stalna toplina 38"—40°. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdra- ' vijo se posebno belezni v nogah, rev-matizero, rakitične in ženske bolezni. ' /.ela 1681. v Gorici uslanovljana trnka E. Riessner, y Niuisd ulici 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdeiovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potre*>•¦*.. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno | črk na perilo. E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalic priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive užigaliee i*-Apollo l^arol prašči^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače z« birniance, torte i, t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter oBIjublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. mehanik • in elektrar A. Micon, v Gorici, Židovska ulica štev. 29 sprejema naročila na šivalne stroje proti gotovini s 35% popusta iz prvih tovaren. Sprejema poprave po nizki ceni z jamstvom od 6 mesecev do 1 leta. Pumpe itd. Instalacija električnih zvončkov lastnega izdatka, aparatov za signale, strelovodov ter izvršuje vsa v elektriciteto spadajoča dela. Vse izdeluje sam, točno ter v ceno. Se toplo priporoča udani Anton Micon. Dobre ure in po ceni! s 3-Ietnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prva tovarna ar v Mosta (Mi) Honns Konrad, Hm ir ter iIiUIk — Most (Češko). Dobra ura Rena. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura Ram. fl. 5'80; srebrna verižica fl. 120; budilnik iz niklja fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Histrovan cenik zastonj! ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega Meja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. in Nova knjiga! Nova knjiga! Koncem junija t. 1. izide knjiga: Na novih potih. Almanah. Izdala slovenska mladina. Poleg velike množine beletrističnega gradiva bo obsegala knjiga nekaj zanimivih znanstvenih študij. Zastopane bodo poleg najboljših slovenskih modernih pisateljev tudi nekatere mlade, dobre moči. Knjiga bo obsezala 208 stranij in stala 1 K 70 v, s pošto 1 K 80 v. Vsem prijateljem slovenske literature knjigo že sedaj toplo priporočamo. Naročila sprejema strni. phil. Davorin Mastnak, Dunaj, nniversiteta. m Čistilna voda > > > ^ 0 „Rea!e" iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Maftonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učipkom. Zaloga za Gorico \ Lekarna G. B. Fontoni. "Podpisani si usoja naznanjati, da ima na prodaj dve lepi hiši; pri vsaki hiši je tudi malo zemljišča in lepo dvorišče. Hiše se nahajajo na lepem kraju mesta. Ena hiša stane 5.50O gld., druga hiša stane 3.300 gld. Natančneje se izve" pri gosp. Josipa Kocijančiču v Gorici, Stračlee štv. 14. Išče se za Gorico mladega, zmožnega komija za trgovino z drobnim blagom, veščega deželnih jezikov. Ponudbe, opremljene s spričevali ter.dobrimi referencami je pošiljati na .naše upravništvo pod H. B. Z. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz - Gorica Ozka ulica št. 1. j Priporoča svojo kleparsko delavnico ter zalogo kleparskih Izdelkov z& kuhinjo itd., ima zalogo I žlebov vseh vrst za nove stavbe, oziroma preskrblja iste v najkrajšem času. , Prevzema naročila za vpeljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Prireja ¦ vpeljavo vode z cetmi vsake vrste. j V lastni zalogi ima stroj« za žvepljanje sodov iz ciufcanega železa, škropilnice proti peronospori ' ponovljene po Vcrm relovi sestavi); mehove za Žvepljanje grozdja raznih sistemov itd. itd. | 0P* postrežba točna. — Cene zmerne. -*oj | B*- Zadnji teden. ~eoj Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) 1 glavni dobitek po 50.000 K 1 c » 5000 » 1 » » > 3000 » 2 glavna dobitka » 2000 » 5 dobitkov * tooo > 10 * » 500 » 20 » » 200 » 60 » ¦> 100 .» 100 » * 50 * 300 » » 20 » 3500 * * 10 » Srečke po 1 krono priporočaj >: O. tientlll, V. A. J,na, Mieuclstlidter & Co. i a A. 1'inclicrle menjalnice v Gorici. Vsi dobitki se izplačujejo od zalatjatelje, s 10% odbitkom v gotovem denarju.