L.: Družba sv. Motorja.
697
Sibvlla ni ime jedne osobe, nego vsake take Apollonove prerokinje; za tega delj govore starodobni pisatelji zdaj o jedni, zdaj o več Si-bvllah. Platon (Theag. p. 124 D) pozna le jedno Sibyllo ter jo imenuje prerokinjo (Xp7)<7^«f>oc). Pausanias (Descript. G-raec. X, 12) poroča: „V Delpliili je na štrleči skali stoječa prerokovala Heropliila, nazvana Sibvlla. Ta je, pravijo, najstarejša, po grški pravljici lici Dija in Lamije; prerokovala je prva ter od Afričanov dobila priimek Sibvlla. Druga poznejša Heropliila pa je živela pred Trojsko vojno. Imenovala se ni le Herophilo, temuč tudi Artemido. Živela je večjidel na Samu, a prišla je tudi v Klaros, Delos in Delplie. Umrla je v Troadi, kjer ima v gaji Apollona Smintheja nagrobnico". To nagrobnico, pisano v distihili v dorskem dialektu, obranil nam je tudi Pausanias. Jednako so kazali v Kymi (Pausan. 1. c) majhno ročko v svetišči Apollonovem rekoč, da ondu leže kosti  Sibvlline.
Diodor (IV, 6G) piše dalje, da je Daphna, hči Teiresijeva, prerokovala v Delpliili ter bila nazvana  Sibylla.
Teb citatov menda ni treba množiti z jednakimi iz Aristotela (Mirab. 9G), Strabona (14. p. 645), Aeliana (V.H. 12, 35), Suide (Lex. 5. v. Sibvlla); omenjamo samo še, da so nympho Albuneo pri Tiburji, znano iz Horatija (Od. I, 7, 12) in Vergilija (Aen. VIL 82) tudi nazi-vali   Sibyllo.
Iz tega bode očito, da so Sibylle prerokujoče nymphe. Ker so si bile po duhu sorodne in so jako dolgo živele, dela je pravljica tudi njihovo osobnost v neko zvezo. Tako je veljala Cumaejska Sibylla v Italiji za to isto, kakor Erythraejska, katera je, pravijo, od Apollona toliko dnij življenja prejela, kolikor je bilo peska na obrežji njene domovine, toda s tem pogojem, da zapusti domovino in nikdar več ne vidi rodne zemlje. Sla je tedaj v italske Cume in živela ondu neskončno dolgo, da si je naposled sama smrti želela in jo našla po pismu, ki je bilo s prstjo iz njene domovine zapečateno (Preller, Rom. Myth. str. -2G6).
V. K.
Družba sv. Mohorja
razpošilja svojim družabnikom za leto  1882. te knjige:
1. Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečiš tega ženina sv. Jožefa. Popisal Jožef Volčič, duhoven ljubljanske škofije. I. snopič, 9 tiskanih pol.
698
L: Družba sv. Mohorja.
2.  Križana vsmiljenost aH življenje sv. E 1 i z ab e t e.   Spisal dr. Al ban Stole, poslovenil P. H r i z o g o n M a j a r , 13 tiskanih pol.
3.  Slovenske večerniee, 34. zvezek, 7 tiskanih pol.
4.  Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. Spisal J o s. Stare, IX. snopič, 11 tiskanih pol.
5.  Naše škodljive živali v podobi in besedi. Opisal Fr. E r j a v e c. III. snopič (konec), 7 tiskanih pol.
6.  Koledar družbe sv. Mohora za navadno leto 1883, 17 tiskanih pol. Tedaj  šestero knjig, ki skupaj obsezajo 0 4  tiskanih pol.  In vse
to  daje družba svojim članom za  1  ghl.  na leto!
Kar se tiče posamičnih knjig, moramo odkrito povedati, da z našega stališča nam najbolje ugajajo zadnje štiri, ker nam podajejo največ pripovednega, poučnega in obče zanimljivega berila. O Erjavčevi knjigi nečemo govoriti; saj je ta najpriljubljenejši pisatelj slovenski vsakemu dober znanec in vsak spis njegov dovršeno delo. —• S tare t o v a „Zgodovina" nam letos pripoveduje zgodbe srbskega, bolgarskega in madjarskega naroda v srednjem veku ter završuje srednji vek v obče. Pričenja se tudi že IV. zvezek, t. j. novi vek, v katerem nam pisatelj pripoveduje raznovrstna odkritja in razne iznajdbe 15. in Ki. stoletja ter pri-četke cerkvene reformacije. Knjiga je prijetno in, kolikor je pri takem predmetu moči, popularno pisana; za tega delj se čudimo ter ob jednem obžalujemo, da bode bodoče leto odbor izdavanje to prekoristne, pouku in omiki naroda našega prepotrebne knjige ustavil ter jo stoprav leta 188 4. nadaljeval; obžalujemo to osobito za to, ker je Staretova,, Zgodovina" tudi pridnim gimnazijalcem in realcem našim jako priljubljena pomožna kuj i ga, katero o prostih urah slastno prebirajo, da bolje razumejo nemški tolmačeno jim zgodovinski učivo. Naj bi tedaj slavni odbor svoj sklep ovrgel ter lepo to knjigo redno nadaljeval! —- V „Ve-černicah" odlikujeta se posebno K r žice v spis o Ircih in dr. Fr. S ko-fičeva razprava o pravnih razmerah med sosedi (mejaši). Dobro bi pogodil družbin odbor, ako bi priobčeval v svojih knjigah več spisov take vrste, kakeršen je Škofičev. S takimi zlatimi pouki bi našega zemljiškega posestnika odvrnil od marsikatere nepotrebne in drage pravde. Tudi Vrhovčev »Razgled po svetu" je prav dobro in primerno sestavljen. Veseli nas, da se Koledar na 148. strani v uradnem poročilu in v „Razgledu" na 70—75. str. tako toplo spomina tudi našega pokojnega Jurčiča. Baš Jurčičeve povesti (osobito njegov „ Jurij Kozjak", njegovi „Spomini starega Slovenca" in njegov »Grad Rojinje") so veliko, jako veliko primogle, da se je družba sv. Mohorja Slovencem tako hitro in tako močno priljubila.
L.: Družba sv. Mohorja.                                     699
Iz družbinih oznanil posnemamo te črtice: Družbin odbor toži, da mu dohaja premalo pripravnih pesni j, bodisi liričnih, bodisi epičnih, tako da je bil letos primoran prositi pesnika Gregorčiča, naj mu dovoli ponatisniti nekoliko svojih že drugje objavljenih pesnij. Ako se pona-tiskujejo dobre lirične pesni, transeat! A kaj in komu naj koristijo ne-dovršeni pesniški proizvodi, kakor jih čitamo tudi po nekaterih straneh družbinih knjig? Osobito naj bi družba skrbela za dobre pripovedne pesni, kajti te veliko bolje ugajajo našemu kmetu, nego čisto subjektivne lirične, ako niso tako krasne in jedernate kakor Gregorčičeve. — Dalje čitamo tožbo, da družbi pohajajo dobre povesti, krepke naro-dno-gospodarske razprave in spisi o pravnih razmerah. Pozor tedaj, pisatelji   slovenski!
Za razpisana darila tekmovalo je letos 28 rokopisov, a obdarovani so bili samo trije, jeden gospe Pavline Pajkove, drugi S v e t i 1 k o v, in tretji Kodrov. Družbi dohaja preveč „nezrelih dijaških poskušenj"; a to je deloma zakrivil sam odbor v svoji dobri volji, ker je zadnja leta večkrat nagradil nezrele, po raznih nemških knjigah posnete spise. Velikrat bi odbor bolje pogodil, ako bi se kar naravnost obrnil do priznanih pisateljev slovenskih ter jih poprosil, naj mu spišejo to in to. Tako je tudi- pokojni Janežič pri Jurčiči vedno povesti „Večernicam" naročal.
Za letošnje leto družba razpisuje te nagrade: 1. dvesto goldinarjev za izvirno, do 5 pol obširno povest; 2. sto in štirideset goldinarjev za štiri poučne, po  1/2 tiskane pole obsežne razprave.
Vrhu „Koledarja" in nadaljevanja Volčičeve, letos pričete knjige prejeli bodo družabniki prihodnje leto: dr. J. Križ a ni č e v o zgodovino sv. katoliške cerkve, „Večernic" 36. zvezek, pričetek nove knjige Erjavčeve: „Naše škodljive rastline v podobi in besedi" in cerkveno pesmarico  „ Cecilija".
Dohodkov je imela družba 25.352 gld. 65 kr., stroškov 25.278 gld. 98 kr., ostanka tedaj 73 gld. 67 kr. Matičini glavnici je prirastlo letos 288 gld. v gotovini, tako da je 1. avgusta 1881. 1. znašala 16.201 gld. v gotovini in 200 gld. v obligacijah. Naložena je zakonito in obresti-nosno v družbini hiši in tiskarni.
Družabnikov je bilo letos 24.474 (lani 25.084), tedaj 610 menj ko lani, in ker jih je že leta 1881. tudi 346 odpadlo, izgubila je družba v dveh letih 956  družabnikov.
700
L.: ,,Archiv fiir slavische Philologie".
5. Po posamičnih škofijah dele se družabniki tako: Goriška           2798  družabnikov,  239  menj  ko lani
Krška	2398	55	35	več	55	53
Lavantinska	7982	K	252	menj	55	55
Ljubljanska	9327	j;	223	menj	55	»
Tržaška	1322	55	25	menj	55	55
Sekovska	IGO	J)	9	več	55	55
Somboteljska	124	55	10	menj	n	55
Zagrebška	150	55	31	več	j;	55
Senjska	98	55	12	več	55	5)
Poreška	28	55	—			
Videmska	59	55	47	več	;;	55
Razne	30	))	5	več	55	55
Skupaj  24.474  družabnikov,  G10 menj ko lani.
Konečno izrekamo še dvojno željo. Prva je ta. da bi družba vse knjige svoje izdavala v jednem ter istem formatu, ker je sedanja raznovrstnost v tem ozira jako neprilična vsakemu, kdor družbine knjige hrani; in druga je ta, da bi družba razpošiljala samo vezane knjige. Ako bi vsako leto namestil po šestero nevezanih svojim družabnikom dajala samo po petero, ali četvero vezanih knjig, jako bi ustregla vsem, a tudi ubranila, da bi se knjige ne ugonobile tako hitro, kakor se zdaj. Knjigo-vezna obrtnost je zadnja leta tako napredovala, da je pri tolikem številu možno knjige solidno in prav v ceno vezati. V obče pa želimo slavni družbi najlepši razcvit in napredek v čast in korist in slavo naroda slovenskega.
L.
M*
„iLrchitf fiir slaviš clie Philologie."
Tega prekrasnega zbornika Jagičevega prišel nam je te dni v roke VI. knjige 3. zvezek s to vsebino: A. Bruckner, Die Magdeburger Urtheile. Ein Denkmal deutschen Rechtes in polnischer Sprache aus der Mitte des XV. Jahrhunderts ; A. V e s e 1 o v s k i, neue Beitriige zur Ge-schichte der Salomonsage; več manjših doneskov od J. Hanusza, P. Svrkuja in T. Maretiča. A najimenitnejši članek zdi se nam v tem zvezku korespondenca med Dobrovskim in Kopitarjem, katero sta Miklošič in Pater a prepustila Jagiču, da jo objavi v svojem zborniku.