Leto LXVE1
/ošfnlna plačana V gofovlnl,
Ljubljani, v Celrtek, dne 22. funfja 1939
5tev. 140 i
«ena 2 din
Narc^oinn mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce* loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul, 6/111
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 «— Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznikn
Čekovni račun:
Ljubljana številka 10,0)0 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Turčija spet stoji pred durmi Arabcev
Ko so zavezniške velesile dne 10. avg. 1920 v Sevresu pri Parizu Turčiji diktirale mirovno pogodbo, se jim niti sanjalo ni, da jo bodo po 20 letih v zavezniških pogodbah objemale in da ji bodo same pomagale, da uveljavi politične težnje, zaradi katerih je bila po zaključku svetovne vojne razkosana.
Takrat, leta 1920, je zares izgledalo, da je Turčije za vselej konec, Bila je razbita, raztrgana, ponižana, oropana in revna, brez prestolnice, vržena nazaj v anatolske pustinje in tamkaj prepuščena obupu in stradanju. Velesile so zares v več kakor polnem obsegu izpolnile obljubo, ki so jo dne 8. novembra 1918 dale, ko so izjavile, da »hočejo popolno in končnoveljavno osvoboditev vseh narodov, ki so tako dolgo ječali pod turškim, jarmom«. Nobene vloge ni pri velesilah imelo dejstvo, da so hotele s tujerodnimi pokrajinami vred odtrgati tudi pristno turške predele, ko so si leta 1920 hotele med seboj porazdeliti vse obalne dežele Male Azije.
Turki so se takrat potegnili nazaj v anatolske puščave. Tamkaj so pod vodstvom Mustafa Kemala prišli do spoznanja, do katerega narodi pridejo le v času najhujših preizkušenj, da je namreč neobhodno potrebno narodni življenjski prostor strogo ločiti od onega prostora, ki ga mora država z orožjem v roki braniti celo proti svojemu lastnemu prebivalstvu. Turčija je to spoznanje sprejela in mu dala pravno obliko v izjavi, ki jo je sprejela prva nacionalna skupščina in v kateri so je sama prostovoljno odpovedala skoraj dvema tretjinama nekdanjega turškega ozemlja, ki sega od Taurusa do Jemena v Južni Arabiji, ter določila, da »naj samo tisto ozemlje, koder prebiva turška narodnost, tvori enotno in nedeljivo državno celoto«. Vsa poznejša turška notranja in zunanja politika je bila zvesta teinu načelu. Nova turška država je kratko in malo pozabila na vse države, ki so se organizirale na bivšem njenem ozemlju ter se z občudovanja vrednim samo-zatajevanjem posvetila organizaciji svoje lastne domačije. Po 20 letih načrtnega, požrtvovalnega dela danes lahko reče, da je močnejša, kakor je bila pred svojim polomom v svetovni vojni, da je postala spet velesila, za katere prijateljstvo se njene nekdanje protivnice pulijo in si nalagajo velike žrtve, da bi si ga pridobile in ohranile.
Toda ta vase pogreznjena politika Turčije je stvarno trajala samo 20 let, kajti pogodbe, ki jih je nedavno sklenila, pomenijo načelno preokret-nico njene zunanjepolitične smeri. Pogodba med Anglijo in Turčijo, ki ji je sledila pogodba med Turčijo in Francijo in ki ji utegnejo v najbližji bodočnosti slediti še druge važne pogodbe z državami Prednje Azije, pomenijo, da je turška zunanja politika zapustila osnovno črto, ki je po ' njej hodil pokojni Ataturk in ki je iz slabolirvne nacionalne Turčije ustvarila mogočno nacionalno velesilo, ter obrnila svoj obraz proti pokrajinam, ki ležijo onstran nacionalnega življenjskega prostora, proti pokrajinam, ki so bile nekdaj njene, namreč proti arabskim deželam. — Sredozemsko vprašanje je izbruhnilo ko pereče vprašanje sodobne politike prav v trenutku, ko je Turčija končala svoj notranji preporod. Njene Dardanele imajo pri tem važno vlogo, danes morda še večjo, kot so jo imele pred svetovno vojno. Turčija se je tega takoj zavedla in naravna posledica tega spoznanja je bila, da so se v turški zunanji politiki pokazale prve črto vstajajočega imperializma. Ataturkova smrt je zaključila tudi dobo, ki ji je bil veliki turški preporoditelj duša in gonilna sila. Za njim je prišel Izmet Ineni, ki z Ataturkom ni soglašal, ali sedaj s Turčijo, ki jo je od njega sprejel, lahko mirno krene na nova pota.
Prva, ki se je tega preobrata v Turčiji zavedla, ki ga je predvidela in morda sama želela v prividu dogodkov, ki so prihajali, je bila Anglija. Pod angleškim moralnim pritiskom se je Francija že lansko leto odločila, da napravi po-polen preokret v svoji turški politiki in da turškemu prijateljstvu žrtvuje pokrajino Aleksan-dretto. Pod angleškim zagonom je Francija šla še dalje in bo žrtvovala tudi pokrajino in mesto Alep, po turško Haleb — Belo mesto — in če smemo verjeti angleškim časopisom bodo žrtve še večje, ker bodo turško mejo pomaknile pred duri Damaska, ki je središče vsearabskega gibanja. Baje obstoja tajna pogodba med zapadnimi velesilami in Turčijo, v kateri so Turčiji priznane še druge ugodnosti, s katerimi hočeta Anglija in Francija, predvsem pa Anglija Turčiji poplačati pomoč njenega mogočnega in ostro nabrušenega orožja. Anglija vidi v Turčiji bodoči obrambni zid za svoj dragoceni Egipet, kakor tudi močnega orožnika, ki ji bo pomagal zatirati razna arabska gibanja, ki so se začela javljati tako rekoč po vseh arabskih deželah kakor na poziv tajinstvenih sil, ki pa jih tako Anglija kakor Turčija predobro poznata kot obema nevarne.
V začetku letošnjega leta smo slišali, da se je Turčija ostro zavarovala proti temu, da bi kdorkoli poskušal obnavljati kalifat. ki je s turškimi sultani v Carigradu ugasnil. Ko je v Kairu zborovala vsearabska konferenca, je turška vlada dala razumeti, da se bo zoperstavljala vsakemu sklepu, ki bi se nanašal na kraje, ki jih smatra za svojo državo življenjsko važne. Ko je po Palestini in v njenem zaledju zavaloval vsearabski pokret, je Turčija odločno pokazala, da^ ga ne odobrava. Vse to so znamenja, dn je Turčija prijavila svoje pravice nad prostorom, ki je bil nekdaj njen. S pogodbami, ki jih je sklenila z zapadnimi velesilami, kakor tudi z onimi, ki jih je sklenila z drugimi muslimanskimi državami, kot na primer z Irakom in Iranom pa je že zasedla gotove postojanke, ki ji dajejo v roke možnost uspešnega nadziranja nad vsakim vsemusli-manskim in vsearabskim gibanjem, ki bi moglo biti turški državi in njeni veljavi kvarno. Obisk, ki ga je te dni napravil Turčiji egiptski zunanji minister, pa je najmočnejša demonstracija novega turškega moralnega imperializma, ker je pokazal, da hočeta Turčija in Egipet vsak od svoie strani vzeti pod svoje nadzorstvo vse, kar se dogaja na arabskem prostoru, koder se sedaj pretakajo raznoliki politični Inki. Angliii to ugaja. Saj jo to v veliki meri tudi njeno delo.
Angleška politika slavi eno svojih največjih političnih zmag v povojni dobi v Prednji Aziji.
Japonci odklonili zahteve Anglije
Severno od Honkonga so ]aponci izkrcali svoje čete Nove Chamberlainove izjave o Tjencinu in o Sovjetski Rusiji
Tokio, 21. junija. AA. Reuter: Šef štaba angleške garnizijo v Tjencinu je zaprosil danes po japonskem generalnem konzulu za sestanek s šefom štaba japonske gamizije. Pri tej priliki jo japoiski konzul Kunugi pripomnil angleškemu * častniku, da tega sestanka ne m o r e b i t i; če bi angleške oblasti hotele na njem razpravljati samo o onih vprašanjih, ki jih jc poudaril angleški generalni konzul pri svojem sestanku z japonskim generalnim lonzulom pretekli teden.
Japonska vlada jc odbila za h t e -v o Anglije, naj se ukinejo posebni ukrepi, ki se zdaj izvajajo proti angleškim državljanom v Tjencinu ter sama blokada Tjcncina. Japonski zunanji minister jc sam sporočil ta sklop japonske vlade angleškemu veleposlaniku Crcighyju. Japonska vlada podpira v vsem stališče japonskih vojaških oblasti v Tjencinu. Zaradi tega po pisanju japonskih listov japonska vlada ni mogla ugoditi protestu Velike Britanije.
Japonci
o stališču Amerike
Tokio, 21. junija. AA. Havas: Japonski pooblaščeni krogi izjavljajo, da odpravnik poelov ameriJkega veleposlaništva ni predlagal posredovanja Združenih ameriških držav za rešitev tjenc.ins.ke afere. Vesti, ki so se razširile glede tega, izvirajo brez dvoma iz poročila odseka japonskega zunanjega ministrstva za Ameriko, ki pravi, da angleška vlada namerava sestaviti raz-sodiščno komisijo treh članov zaradi rešitve orne- „ njenega spora.
Japonci zasedli luho Svatou severno od Honhonga
Hongkong, 21'. junija. AA. Reuter: Uradno objavljajo, da so Japonci izkrcali v luki Svatou močne oddelke mornarjev in kopne vojske, ki so začeli danes napredovati v notranjost. V luko Svatou so prispele številne japonske vojne ladje. Operacije pri Svatou so zamišljene v velikem stilu. Angleške vojne ladje so dobile opozorilo, naj se ne približujejo luki Svatou.
Japonci so se izkrcali na dveh krajih v bližini Svatoua ter napredujejo proti mestu. Kitajske čete dajejo zelo slab odpor. Japonska vojna mornarica je svetovala angleškim trgovskim ladjam, naj se ne približujejo Svatou-u i ozirom na vojno operacije, ki so tam v teku. Dva angleška rušilca sta dobila povelje, naj kreneta v Svatou in izvedeta poizvedbe. Dozdaj vlada v Svatou-u popoln mir. Obstoja bojazen, da se bo japonska blokada razširila na vse svobodne luke na Južnem Kitajskem.
Tokio, 21. junija. AA. Ob priliki izkrcanja japonskih čet pri Svatou sporoča zunanje ministrstvo, da ima ta ukrep samo vojaški pomen in da pravice tretjih držav ne bodo ogrožene. Japonska upa, da bodo druge države uvidele pravico Japonske do tega ukrepa ter bodo zalo poskrbele, da ne nastanejo nepotrebni incidenti. Glavni generalni štab sporoča, da bi lahko prišlo do blokade vse obale južne Kitajske, ker so Kanton, Amoa in Jangce velikega pomena za Čangkajška.
Tokio. 21. jun. b. Danes dopoldne je izjavil predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, da gre ofenziva japonskih čet na južnem Kitajskem za tem, da razlrije oporišče Čangkajško-v c vojske. To pa je le ukrep čisto vojnega in ne političnega značaja. Japonska se trudi, da zaščiti interese tujih velesil, toda vedno ji to ni mogoče zaradi nepredvidenih incidentov.
Japonski namen
Honkong, 21, junija, b V izkrcavanju japonskih čet pri Svatovu vidija poučeni krogi manever Japonske, ki naj ji olajša stališče v tjencinskem sporu. Navzlic temu pa so poučeni krogi prepričani, da bo japonska poteza pri Svatovu le še p o-spešila ustanovitev a n g 1 e š k o - a m e -r i š k e enotne fronte.
V Svatovu živi precej tujcev, med njimi 40 Amerikancev in nekaj sto Angležev. Izkrcanje ja-
ponskih čet v Swatau znatno ogroža interese tujih velesil. V ozadju me6ta deluje tudi več misijonskih zavodov. Mesto Swatau je bila od 1. 1869, odprta pogodbena luka. Zapora luke močno ogroža britanske in ameriške interese, pa tudi interese dru-jjih držav.
Chamberlain odgovarja poslancem v Spodnji zbornici
London, 21. juni ja. A A. Reuter. Chamberlain
je na popoldanski seji spodnjega doma odgovarjal posameznim poslancem na vprašanje o Tjencinu.
Predsednik vlade je dejal, da so omejitve ostale iste. Štiri angleško državljane so Japonci slekli in izvedli preiskavo nad njimi. V najnovejši brzojavki angleškega generalnega konzula v Tjencinu pa no stoji ničesar o nadaljnjih incidentih. V angleški koncesiji sc vrši preskrba inoke in riža v zadostni mori. Preskrba življenjskih potrebščin, ki se hitro pokvarijo, no poteka v redu in je daleč pod normalo. Zdi se, da no bo prišlo do prepovedi dovoza življenjskih potrebščin na angleško področje. Zahteva japonskih oblasti, da so morajo vse življenjske potrebščino na meji pregledati, je imela za posledico, da sc je prevoz precej zakasnil.
Položaj glede prometa se je znatno popravil
ter niso Japonci ustavljali več ladij, ki plovejo po reki. Stališče japonske vlade glede glavnih točk še ni jasno. Toda pričakujemo, da bomo danes ali vsaj jutri dobili o tem nove podatke.
Neki delavski poslanec jc vprašal, ali jc morda dejstvo, da japonska vlada še ni določno oporekala pritožbo proti Veliki Britaniji, imelo za posledico veliko otežkočenje nadaljnjih pogajanj. Ministrski predsednik je odgovoril: »Mi so nadejamo, da bodo Japonci formulirali svoje pritožbe.« Zatem je Chamberlain ponovil, da je angleški veleposlanik v Tokiu do kraja razjasnil japonski vladi, da Velika Britanija no odobrava zapore, ter naglasil, da je 7j\n\ nad polovico bataljona, ki tvori angleško garnizijo na severnem Kitajskem, v Tjencinu.
Na vprašanje o razgovorih zastopnikov generalnih štabov s Poljsko in Turčijo je predsednik vlade odgovoril, da ti razgovori potekajo zadovoljivo, da pa ni v splošnem interesu izdajati podrobnosti.
Chamberlainu so v spodnjem domu zastavili tudi vprašanje o pogajanjih s Sovjetsko Rusijo. Chamberlain je odgovoril, da nima ničesar dodati svoji izjavi, ki jo jc dal o pogajanjih v ponedeljek.
Neki poslanec je zatem vprašal, ali bo predsednik vlade razložil sovjetski vladi, da Velika Britanija predlaga popolno enakost pogojev v vzhodni in zahodni Evropi. Chamberlain je odvrnil: Dal Vedno smo vztrajali pri tem, da sc našim predlogom prizna popolna enakovrednost.
ff
Gre za skupni načrt...
Francoski list o smotrenem sodelovanju Japonske z Italijo in Nemčijo »Kaj bo v Evropi sledilo japonskemu napadu na Angleže«
U
Kiriz, 21. jun. TG. Pariško časopisje, ki je tjencinski spor sprva opisovalo kot krajevni dogodek, ki ga bu lahko poravnati s krajevnimi pogajanji, prehaja sedaj v bolj široka spoznanja. Zadnja dva dni je začelo opozarjali na nevarnost, ki se je prikazala na Daljnem vzhodu, ki da jo je treba gledati v zvezi z ostalimi svetovnimi dogodki, ki 60 odsev razprtij med obema taboroma velesil na svetu. Listi očitajo državnikom, da med njimi ni prave skupnosti v nastopu proti daljnovzhodni nevarnosti, in da na primer francoski in ameriški državniki prepuščajo tjencinski 6por V6e preveč angleškim ramam, med tem ko je nasprotni tabor strnjen v napadu in strnjen v obrambi. Posebno jasno se je izrazil » F i g a r o « , ki je v svojem današnjem članku zapisal sledeče daljnosežne besede.
»Kakšne bodoče dogodke napoveduje spor, ki je izbruhnil v Tjencinu? Izkustva prošlih let govorijo za to prejasen jezik. Spomnimo se samo sledečih podrobnosti: Japonci so na primer začeli svojo vojno proti Kitajski v trenutku, ko je izbruhnila v Španiji državljanska vojna. Objavili so blokado vse kitajske obale in s tem neizmerno škodovali mednarodni trgovini v trenutku, ko so napadi neke »neznane podmornice« (danes je narodnost te podmornice znana, saj je Italija sama uradno objavila, da so to bile njene ladje) vznemirjali pomorski promet v Sredozemlju in je morala Anglija zbrati vse svoje brodovje v Sredozemlju, da brani svobodo pomorskih potov. Japonci so nadalje zasedli Kanton in začeli resno ogrožati trgovino z angleškim Honkongom v trenutku, ko je v Evropi zadivjala nemško-češka kriza. Vrgli so se na otok Hajnan in ga zasedli v trenutku, ko je vihrala po Evropi druga češkoslovaška kriza, ki je spet zahtevala vso pozornost Anglije in Francije v Evropi. Ja-
ponci so zasedli skupino otokov, ki leži pred trancosko Indokino v trenutku, ko je Italija zasedla Albanijo in je bila nevarnost tudi za grški otok Kri. Zveza med evropskimi krizami in japonskimi podjetnostmi proti angleškim in francoskim interesom na Daljnem vzhodu je torej očita. Pasti mora vsakomur v oči. Japoncem je zveza z Italijo in Nemčijo omogočila, da dobijo pravočasno vse informacije, ki jih potem daje možnost, da sijajno igrajo tretjega soigravca na drugem koncu sveta.« List se sedaj sprašuje, kaj naj pomeni sedanji napad na Tjencin. V luči prošlih dogodkov mu mora takoj slediti neki važni dogodek tudi v Evropi. Toda kaj? Toda kje? Spor je izbruhnil tudi na takšni točki, ki je za Japonce z vojaškega stališča najbolj ugodna, za Angleže pa najbolj slaba. Angleži imajo teden dni od Honkonga do Tjencina, od Singapurja pa celo dva. Torej so takorekoč brez orožja napram Japonccm.
Dane« še ni jasno, če želi trozveza Italija — Nemčija—Japonska Anglijo na Daljnem vzhodu samo ponižati, ali pa še ima resen namen izzvati resen spopad, da bi del angleškega vojnega brodovja vezali na Azijo in ga tako oddaljili od evropskih torišč. Izid tega spora, ki ni samo zanimiv s političnega stališča, marveč skrajno resen za angle-ško-francosko fronto, je odvisen od sodelovanja Z e d i n j e n i h držav Se verne Amerike. Sedaj se bo res pokazalo, koiliko je vredno sodelovanje Amerike s francosko in angleško demokracijo.
A še vedno ostaja odprto zelo važno in uso-depolno vprašanje, kateri dogodek bo v Evropi sledil japonskemu napadu na Daljnem vzhodu. Naloga državnikov jc, da pogledajo po evropskih diplomatičnih bojiščih in da najdejo prostor, kjer sc zbirajo oblaki, da spet ne bo prepozno.
Španija ostane nevtralna
Izjava zmagoslavnega generala Arande
Z,ondon, 21. jun. TG. Dopisnik »Daily Expressa« v Nemčiji je dobil priložnost, da se je razgovaral s slovitim španskim generalom Arando, ki se «edaj mudi v Nemčiji na čelu skupine večjega števila rma-govitih španskih generalov, ki so sledili povabilu nemškega kanclerja, naj obiščejo Nemčijo. General Arando je angleškemu časnikarju izjavil:
»V kakšni morebitni bodoči evropski vojni želi Španija ohraniti nevtral-
Vančinvejevi nasveti
On bi rad sestavil novo kitajsko vlado, ki bi se takoj pridružila paktu proti Kominterni
Hongkong, 21. junija. AA. Havas: Iz dobro obveščenega vira poročajo, dn je bivši podpredsednik izvršne vlade Viinčinvej predlagal pred nedavnim japonski vladi:
1.	Da zavzame mesti Svatov in Pakoj. da bi so na ta način preprečila preskrba kitajskih čet s hrano od jugozahoda.
2.	Da začno z novim napadom v pokrajino
okoli Jangceja, da bi so izolirala četrta armada kitajskih čet.
3.	Da zavzame Sijanho in .Tenan, da bi sc preprečilo preskrhovanje Kitajske od strani Rusije.
4.	Vančinvej hi bil tedaj pripravljen sestaviti novo vlado in pristopiti k prntikomunističnemu paktu z namenom, da se pridruži osi Ri»"-Bcrlin v primeru svetovnega spopada.
n o s t. Toda ta nevtralnost bo dobrohotna napram Nemčiji in Italiji. Storili smo že vse potrebno, da za takšen primer takoj vojaško zasedemo vse meje in vsa pomorska oporišča, tako da bi nikdo ne mogel kršiti naših meja in se tudi nikdo ne posluževati naših postojank v svoje svrhe. Naše nevtralnosti ne bo nikdo kršil. Za to bomo poskrbeli.«
»Vsa španska armada je iskreno pozdravila pogodbo, ki jo je Španija podpisala s Portugalsko. S to pogodbo je iberski polotok sedaj popolnoma varen
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved. Še vedno krajevno oblačno.
Zemunska vremenska napoved. Še vedno bo delno oblačno vreme s krajevnimi nevihtami in sem pa tja z nalivi.
Dunajska vremenska napoved. Zjutraj megleno, čez dan precej oblačno, številne krajevne nevihte z viharjem; toplo.
Obupna škoda letošnjih povodnji v novomeškem okraju
Žrtve jugoslovanskih marksistov v Španiji
Zadnje čase so nekateri marksistični listi poročali o žrtvah jugoslovanskih marksistov, ki so v Španiji padli v bojih proti narodni Španiji. Po teh poročilih naj bi imeli jugoslovanski marksisti
kar občutne krvave izgube, tiravec bi nehote moral sklepati, s kakim velikim junaštvom in požrtvovalnostjo so se jugomarskisti borili v Španiji za komunitične ideale. V resnici pa je stvar precej drugačna. Padlih ni toliko, kakor javljajo naši marksisti, ampak mnogo manj. Kajti o enem in drugem, o katerem se je trdilo, da je mrtev, žo prihajajo poročila, da je živ in zdrav. Nekateri so se tudi že vrnili in pripovedujejo o svojih tovariših, da so ostali lepo živi, čeprav so jih tu imeli za mrtve. Toda mnogi so se po končani vojni razkropili v širni svet. Nekateri so se priglasili tudi za tujsko legijo. Številke o padlih jugoslovanskih komunistih v Španiji ne drže. Kajti premnogi med onimi, ki so se podali v špansko pustolovščino, so se odločili, da prinašajo žrtve za komunistično stvar v — zaledju, pri propagandnem delu, pri aprovizatiji, v pekarnah ali pa kot mučitelji nedolžnih žrtev, kakor pro-gluli Lovrenčič.
.»Times« o sporazumu
Londonska »Times« poroča pod naslovom /Vprašanje eporazuma v Jugoslaviji« iz Belgrada sledeče:
»Neka izjava dr. Mačka o hrvatskem vprašanju je zbudila v jugoslovanski zunanji politiki v luči nedavnih posetov v Rimu in Berlinu novo pozornost. »Jugoslavenska pošta« namreč beleži, da je hrvatski voditelj rekel: »Četudi bi odkriti in tajni nasprotniki srbsko-hrvatskega sporazuma bili močnejši kakor so, bi sporazum bil neizbežen, ker srbski narod ve, da zadovoljna Hrvatska pomeni močno Jugoslavijo.«
Posvet pri dr. Mačku
Zagrebške »Novosti« poročajo, da se je predsednik 1ISS dr. Maček, ki je bil nekaj dni na svojem posestvu v Kupincu, v ponedeljek popoldne vrnil v Zagreb. Takoj po svojem povratku je imel na Prilazu konferenco s svojimi najoz_-jimi sodelavci dr. šubašičem, dr. Šutejem in inž. Košutičem. Z ozirom na vesti, da se bodo razgovori o sporazumu s predsednikom vlade v kratkem obnovili, pripisujejo tej konferenci večjo važnost.
Želje in zahteve Nemcev
Parlamentarni zastopniki jugoslovanskih Nem-jx dr Grassl in dr. Hamm so bili te dni pri predsedniku vlade Cvetkoviču, kateremu so predložili zahteve Nemcev v Jugoslaviji. Predsednik vlade jih je ljubeznivo sprejel in poslušal. V prvi vrsti sta ' zastopnika Nemcev naglašala potrebo uredbe o odtujitvi nepremičnin v obmejnih krajih nakar jim je predsednik vlade odgovoril, da je načrt nove uredbe v glavnem že izdelan ni bo skoraj objavljen. Potem eo govorili o šolali, zlasti o gimnazijah, glede katerih Upajo na ugodno rešitev v smislu nemških kulturnih interesov. Govorili so pa še o nekaterih drugih zadevah, tako na primer o potnih listih in nemška zastopnika sta nato obiskala šo prosvetnega in kmetijskega ministra.
Tudi Letico je treba odstaviti
V	vojniškem okraju na Hrvaškem je bila vonferenca zastopnikov JRZ za ta okraj, na kateri je govoril poslanec dr. Milovan Grba. Grba je obsodil delovanje Stojadinovičevih pristašev konferenca pa je sklenila resolucijo, v kateri zahteva, da predsednik vlade Dragiša Cvetkovič stan vse potrebne korake, da se banovinski odbor JR^ v Zagrebu, ki velja za trdnjavo stojadinovičevcev, temeljito reorganizira. V resoluciji se izreka tudi nezaupnica tedanjemu predsedniku JRZ v savski banovini, bivšemu finančnemu ministru Dušanu Letici in se zahteva, da ga stranka takoj odstavi.
Tečaj za planinske vodnike
V	srbskem časopisju je nastala polemika glede prostovoljskega bataljona, ki ga je osnovala vseučiliška mladež v Belgradu, in sicer napadajo ta bataljon pristaši znanega Ljotiča, ki so v svojem listu zapisali, da so ti dobrovoljci vsa levičarsko orientirani. V zaščito jih je zdaj vzel podpredsednik Narodne odbrane, Uroš Bjelič. ki je v »Narodni odbrani« napisal članek, v katerem pravi, da je belgrajska vseučiliška mladež stopila samo v stopinje svojih prednikov, da brani narodne svetinje srbskega naroda in države; belgrajski študenti so v vseh osvobodilnih vojnah imel veliko vlogo na bojnem polju za svobodo jugoslovanstva. »Kaj potem hočejo,« vzklika Bjelič, »oni. ki mečejo v komunistične vrste vso narodno mladež zato, ker je proti vsemu reakcionarstvu in proti vsem mračnim nazorom o življenju in svetu, ki jih zagovarjajo razni propadli vodje mračnjaštva?« — Belgrajski študentovski prostovoljki bataljon so napadle tudi Demetiovičeve »Jugo-slavenske novinec, ki pravijo, kdo da je dal komunistom in marksistom patent, da stopajo zdaj na čelo obrambe naroda. Tudi proti temu listu, ki je glasilo unitaristov, jemlje »Narodna obrana« študente v zaščito, ker da na patriotizem nima nihče patenta.
Srbska misei
Belgrajska »Pravda« piše: »Vse, kar živi v srbskem duhu. čustvuje s srbskim srcem, srbsko govori in piše in srbske svetnike časti, kakor je rekel episkop Teofari Živkovič, se bo zbralo na Vidov dan v samostanu Ravanici v Srijemu in na visokem zvoniku bo zavihrala s slavo ovenčana stara srbska zastava. Kult Kosova in duh vele-mučenika sv. srbskega kneza Lazarja je ohrani srbski narod v Vojvodini. Samo svetosavska cer kev vrnjena in ukoreninjena globoko v dušo, je mogla voditi srbski narod skozi vse trpljenje 111 preizkušnje preko Golgote in ga pripraviti za največje delo v naši narodni zgodovini, za maščevanje Kosova « — Srbski kulturni delavec v Dalmaciji prof. Ležajič iz Šibenika proslavlja v belgrajski »Politiki« Vidov dan ln pravi, da se bo letos vršila vidovdanska proslava posebno slovesno tudi
pri Kninu v Dalmaciji v selu Zvijerincu. ki se danes po osvobojenju imenuje Kosovo. Tam so tudi postavili zaobljubljeno cerkev v čast in slavo kneza Lazarja. To dalmatinsko Kosovo je postalo eno največjih svetišč srbstva v Dalmaciji. Proslave ee bo udeležil ves srbski narod iz Like in Bosanske Krajine.
^	Novo mesto, 20. junija.
Trikratna povodenj, ki je razbesnela pri nas
predvsem Krko, je navdala naše ljudstvo z žalostjo in 6trahom. V resnici žiilosteu je bil namreč pogled na mogočno drvenje sicer tako mirne in čiste Krke, na njeno skaljeno vodno maso, ki 6e je s tako silovitim zagonom pognala daleč preko bregov iii začela s svojim usodnim |)okončevanjem. Komaj je vodoVje nekoliko odteklo in smo 6e vsaj malo oddahnili od grozotnega vtisa, se je nudila očem še bolj žalostna slika naših opustošenih polj, travnikov in močno prizadetih vinogradov. Narasii so pa tudi vsi potoki, tako da je škoda še mnogo večja. In če pomislimo, da se je vse to ponovilo trikrat, tedaj je lahko razumeti obup in strah prebivalstva, kaj bo z bodočnostjo.
Sedaj, ko so prispeli že prvi približni podatki o dejanski škodi, ki so jo naredile povodnji v novomeškem okraju, se nam zdi potrebno seznaniti z njimi vso slovensko javnost Ln nanje opozoriti tudi oblast. Prepričani smo, da ne bomo zadeli na zaprta srca, sa i je naše ljudstvo že itak tako revno in vse pomoS potrebno. Prav bo, če postrežemo tudi nekoliko s številkanui.
Največ škode je seveda na koruzi, krompirju, ozimini in travnikih. Pod vodo je bilo ali je 1570 hektarov travnikov in 320 ha njiv. Skupno znaša škoda približno 4,300.000 din. Škodo v vinogradih računamo na 250.000 din. Ker je voda z velikim pritiskom drla, je poškodovala tudi mnogo mostov. Na zasebnih mostovih je napravila približno 270 tisoč dinarjev škode. Skupna škoda v vsem okraju znaša, če i>rištejemo še škodo na žagah, poslopjih in pohištvu, približno 5,000.000 din. Najbolj prizadete občine so Mirna peč, Prečna, Šmihel-Stopi-če, Trebnje in Toplice. V nekoliko manj prizadetih občinah znaša škoda od 100 000 do 300.000 din. Pri tem pa niti ni všteta škoda, ki je bila zaradi deževja povzročena predvsem žitom, ki so močno polegla, in sadju, ki se močno osipa. Velika škoda je zlasti na češnjah zaradi 50% odpadka in pa zaradi tega, ker nimajo pravega okusa in ker 60 podvržene gnitju.
Po teh obupnih Številkah si lahko človek sam predstavlja strtost in zaskrbljenost našega kmeta. Zares težak je ta udarec, tako težak, da ga sam nikakor ne bo zmogel prenesti. Zato pa toliko bolj upravičeno pričakuje razumevanja in dejanske podpore oblasti in plemenite slovenske javnosti.
Pogreb Jove Jovanoviča
Belgrad, 21. jun. m. Danes popoldne ob 6 so bili z Ohrida prepeljani v Belgrad posmrtni ostanki voditelja bivših zemljoradnikov pok. Joče Jo-vanoviča. Truplo pokojnika so položili na mrtvaški oder v saborno cerkev, od kjer bo jutri pogreb ob 4 na novo pokopališče. Pogreba/ se bodo udeležili med drugimi tudi zastopniki ivseh političnih skupin. Bivšo HSS bosta zastopala, dr. Sigisinund Čajkovec in Mijo Pavlič Miškina. Bivšo SDS bo zastopal dr. Srdžan Budisavljevič. Pogreba se bosta udeležila tudi dr. Vlider in Kosanovič. Družini pok. Jovanoviča so izrekli sožalje Nj. Vel. knez namestnik Pavle, kneginja Olga, predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec, predsednik skupščine Milan Simonovič in voditelji ter ugledni člani vseh političnih ^ku-pin. Pokojnemu JovanovJču jiosveča tukajšnje časopisje daljše članke in poveličuje pokojnikovo delovanje.
Socialni mini^er v ženevi
Ženeva, 21. junija. AA. Z brzovlakom se je pripeljal danes dopoldne v Ženeva jugoslovanski minister za socialno politiko in narodno zdravje Miloje Rajakovič v spremstvu kabinetnega šefa Dragomirja Iliča. Minister Rajakovič je obiskal ravnatelja Mednarodnega urada dela Vynanta in podravnatelja Rilena, 6 katerima se je delj časa razgavarjal. Nato je minister Rajakovič obiskal predsednika letošnje konference dela Sulteka, končno pa je stopil v stik z najvplivnejšimi udeleženci na konferenci dela in z ministri, ki se še mude v Ženevi na letošnjem zasedanju delovne konference. Minister Rajakovič 6e je udeležil tudi konference dela.	■. . .. .„
Osebne novice
Belgrad, 21. jan. m. Z odlokom poštnega ministra je premeščen na pošto v šmartnem ob Paki Emil Kolbezen na pošti Maribor I. Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic je postavljen v oddelek kontrole dohodkov v Subo-tico Štefan Tavzes.
Belgrajske novice
Belgrad, 21. jun. m. V današnjih Službenih noviuah je objavljen natečaj za sprejem 70 kandidatov v državno prometno železniško šolo v Belgradu za leto 1939-40. Kandidati, ki se sprejmejo v to šolo, morajo izpolniti vse pogoje natečaja. V istih Službenih novinah je objavljen tudi natečaj za sprejem 11 vojno-državnih gojencev za študij medicine na belgrajskem vseučilišču.
Belgrad, 21. junija, m. V Skoplju je umrla v visoki starosti sestra belgrajskega župana Iliča Jeronima Jankovič, vdova industrijalca Jankoviča iz Leskovca.
Belgrad, 21. junija, m. Dne 25., 26. in 27. t. m. bo v Splitu kongres Združenja poštarjev in poštnih uradnikov.
Belgrad, 21. jun. m. Trgovinski minister je podpisal odlok, s katerim so oproščeni absolventi meščanskih šol sprejemnega izpita pri vstopu na trgovsko akademijo, trgovsko šolo in strokovno šolo v resoru ministrstva za trgovino in industrijo za prihodnje šolsko leto.
Drobne novice
Washington, 21. junija. AA. Havas. Šef Bra-ziljskega generalnega štaba, general Monteiro, je prispel na uraden obisk poveljnika ameriške
vojske.
London, 21. junija. AA. Havas. V letalu, ki je izginilo na potu med Newyorkom in Arilo, so bile tri osebe, to je pilot, radiotelegrafist in en potnik. Potnik je bil kraljev žokej. London, 21. junija. AA. Nemški generalni konzul v Liverpoolu je dobil pozi vod svoje vlade, naj odpotuje v Nemčijo.
Dunaj, 21. junija. 'AA. Pokrajinski vodja in komisar rajha BUrckel je izdal odredbo, na osnovi katere se Židom, ki so nemški državljani ali brez državljanstva, prepoveduje pristop v Prater.
Miinchen, 21. junija. AA. DNB. Število smrtnih žrtev avtobusne nesreče pri Sv. Krvi se je zvišalo na 18.
Berlin, 21. junija. AA. Havas. Bolgarski finančni minister in predsednik bolgarske Narodne banke, Božilov, je prisostvoval snoči banketu, ki ga je priredil državni tajnik v. Weizsacker.
Španija ostane nevtralna
(Nadaljevanje s 1. strani)] •
pred vsakim tujini vmeiavanje. Španija in Portugalska sta edini gospodarici polotoka.«
»General Franco je velik rodoljub in njegova želja je, da obnovi Španijo s pomočjo Špancev in samo Špancev ter nobenega drugega. Razume pa se, da 53 hoče Španija izkazati hvaležno Nemčiji in Italiji z a pomoč, ki sta jo ti dve velesili nudili v času državljanske vojne. Toda kljub temu Španija ne bo sprejela nobene obveznosti napram kateri koli tuji državi, iz-vzemši obveznosti, ki izhajajo iz trgovinskih pogodb in iz sodelovanja na kulturnem polju. Takšne pogodbe, trgovinske in kulturne, bo Španija v kratkem podpisala z Italijo in Nemčijo.«
General Aranda je v nadaljevanju 6voje izjava razodel tudi zanimivo dejstvo, da je »Španija odklonila ponudbo neke velesile, da bi ona zgradila vse ceste tn železniške proge, kakor tudi ponudbo Nizozemske, ki |e hotela Španiji posoditi posojilo 20 milii-jonov funtov (5 milijard din). Časnikar dodaja, da je velesila, ki se je ponujala, da bi_ v Španiji gradila ceste in železniške proge, Nemčija.
General Aranda je zaključil svojo izjavo s tem, da je priznal, da bo nesel seboj iz Nemčije vse potrebne tehnične načrte za izdelavo gonilnih snovi iz premoga. Španija bo zgradila tudi posebne tovarne za izdelavo umetnega gumija.
^ Franco pomirjuje Francijo „Nobene vojaške zveze"
Pariz, 21. junija. AA. Španski veleposlanik jo obiskal včeraj francoskega zunanjega ministra ter v Francovem imenu izjavil, da ne odgovarjajo stvarnosti izjave generala Quindellana v Ženevi, o vojaškem sporazumu med Španijo in državama osi. Te izjave ja pripisal neki italijanski list poveljniku španskega letalstva generalu Quindellanu. Isto tako je zunanji mii nister sprejel francoskega generalnega rezidenta Maroka Noguesa, ki je obvestil zunanje ministrstvo, di napetost v Maroku med španskim in francoskim pro-tektoratom popušča.
Bilbao, 21. junija. AA. Štefani: General Franc« je obiskal velike rudnike v bližini Bilbao ter se posebno zanimal za delo pri visokih pečeh. Prisotni delavci so generala Franca navdušeno pozdravili. Gei neral Franco je pozval delavce, naj verujejo v usodj* Španije in naj pridno primejo za delo, da bi omogočili izvajanje načrta za obnovo Španije in dosego narodi nega blagostanja.
Položaj Italije v Sredozemlju
»Izpostavljen, a tudi zelo Ugoden« (Frankfurter Zeitung)
Miinchen, 21. junija. TG. »Frank I ur ter Zeitung« nadaljuje svoj zunanjepolitični pregled evropskega položaja in posveča svoj najno-,, vejsi članek vlogi, ki jo v Evropi ima Italija, odnosno vlogi, ki bi jo v kakšni bodoči vojni imela Italija.	'	*
Nemški list navaja pri tem pisanje pariškega »Tempsa«, kjer je neki nepodpisani pisec izrazil trditev, da je »Italija, posebno pa njeno industrijsko področje, zelo izpostavljeno in bi bilo nasprotniku lahko, da jo v najkrajšem času zbombardira v razvaline«. Nemški list pripominja k temu sledeče:
»Da je njihov polotok po svoji zemljepisni legi zelo izpostavljen, vedo Italijani sami predobro, brez zlonamernih francoskih opazk. Vendar pa ima prav ta izpostavljenost italijanske države, ki so jo poklicani vojaški krogi brez dvoma v vseh podrobnostih pro-
učili, tudi svoje velike ugodnosti, ako pomislimo, kaj pomeni Italija v zvezi s svojimi sredozemskimi otoki in s severnoafriškim^ kolonijami. Res je, da leži italijansko indu? strijsko področje, ki sc nahaja v severnem delu države, v območju francoskih letal, toda smešno je misliti, da bi italijanski generalni štab tega ne vedel in s tem ne računal. Prav zaradi tega je italijanska obramba toliko močnejše izgrajena in je itnlijanska obramba preračunana tudi na ofenzivni nastop. Italijanska oborožena sila, pa naj bo to pomorska, letalska ali kopenska, je tako organizirana in tako opremljena, da popolnoma odgovarja vsem potrebam državne obrambe, a tudi vsemu zagonu fašistične misli. In to v tesnem sklepu z nemško zaveznico in s svojimi prijatelji, a katerimi smo lahko zadovoljni.«

Sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sienska
zaščitnika Italije
Sv. oče papež Pij XII. je izdal apostolski odlok z datumom 18. junija, s katerim se sv. Frančišek Asiški in 6v. Katarina Sienska proglašata za prva zaščitnika Italije.
V odloku pravi papež, da se je odločil v sedanjem času, polnem težav in stisk tako za ves svet kakor za Italijo, da postavi za zaščitnika Italije tako velika svetnika, kakor 6ta sv. Frančišek Asiški in sv. Katarina Sienska. Sv. Frančišek Asi-
v mahi bohu
V DNEH 0D29.JUN.D02.JUL.1Q39
10.000 prijavljenih članov in članic. lpV
Kako velikansko zanimanje vlada po vseh krajih Slovenije za letošnji naš mladinski tabor priča dejstvo, da je že sedaj prijavljenih nad 10 tisoč članov, članic, mladcev in mladenk. Iz tega števila prijavljenih udeležencev je razbrati, da bo slavnostni sprevod po mariborskih ulicah na glavni taborni dan dne 2. julija v resnici nekaj veličastnega.
Opozorilo telovadcem in telovadkinjam.
Opozarjamo vse telovadce in telovadkinje, da se bo glavna skušnja za javni nastop vršila že v soboto popoldne ob 3. Zato morajo vsi, ki bodo nastopili pri javnem nastopu, biti v Mariboru že v soboto opoldne, da se bodo mogli udeležiti glavne skušnje. Kdor se ne bo udeležil skušnje, ne bo smel nastopiti. Zato vsi pravočasno v Maribor!
Prošnja župnijskim uradom!
Ob priliki mladinskega tabora se bodo vršila tudi stanovska zborovanja za iante in može in sicer za inteligente, obrtnike, kmete in delavce. Ker se razen zborovanja za inteligente vršijo ta zborovanja že v soboto dopoldne in popoldne, prosimo častite župne urade, da na moške udeležence vplivajo, da pridejo v Maribor že v sobota dopoldne. Tudi ti udeležcnci morajo imeti taborne knjižice in znake, da bodo imeli popust na železnici. Da bi si vsi ti mogli oskrbeti taborne knjižice, smo vsem župnim uradom lavantinske škofije poslali taborne knjižice in znake. Prosimo gospode
duhovnike, da te knjižice razpečajo in nam potem denar za knjižice in znake nakažejo.
Šolski otroci.
V6i šolski otroci v skupinah, ki jih bodo vodili učitelji, učiteljice in kateheti, bodo imeli prost vstop (brez taborne knjižice) h glavni skušnji za javni telovadni nastop v soboto, 1. julija ob pol 3 popoldne Na glavni taborni dan naj otrok ne vodijo v Maribor, ker bo gneča prevelika.
Narodne noše.
Na mladinski tabor in v sprevod na glavni taborni dan so prav prisrčno vabljene vse narodne noše, od gorenjske pa do panonske, ki bodo tvorile posebne skupine. Naj nobena narodna noša nc ostane domal
Darila za tekmovalce.
Števila daril za zmagovalce pri športnih in telovadnih tekmah za prvenstvo ZFO in ZDK se je zopet pomnožilo. Lastništvo »Slovenca«_je poklonilo krasen pokal iz keramike, Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru pa dragoceno darilo.
Stanovan|a.
Vsem odsekom in krožkom, ki so že poslali denar za prenočnino, da jim bomo nakaznice za prenočišča pripravili in jim jih izročili V glavni pisarni ob prihodu v Maribor.
ški je v enem najbolj viharnih časov italijanske zgodovine dal narodu najsijajnejši zgled krščanskega življenja, je neizmerno veliko storil za izboljšanje in dvig javne nravnosti in obnovil pravilno pojmovanje in primenjevanje krščanskih načel tako v zasebnem kakor v javnem oziru. Sveta Katarina Sienska pa je posvetila vse svoje življenje pomirjenju državljanskih sporov, oznanjala mir in preprosila rimske papeže, ko so živeli v babilonskem suženjstvu v Avignonu, da so se vrnili v Rim, kjer so edino mogli svobodno vršiti svoje veliko poslanstvo. Papež pravi, da je s tem, da je ta dva najsvetlejša lika Italije in katoliške Cerkve postavil narodu za prva zaščitnika, ugodil prošnji vseh italijanskih škofov in da ta njegov odlok velja za vse čase.
*
Odlok sv. očeta je zbudil veliko pozornost po vsem svetu. Sv. Frančišek Asiški je eden največjih obnoviteljev krščanskega življenja v času, ki je bil hudo razburkan, ln je potreboval naravnost heroičnih ljudi za 6vojo nravstveno obnovo. To je bil v resnici divji čas, v katerem 60 vladali prepirljivi, surovi in brezobzirni mogotci, ki so bili vzrok, da se je po vseh italijanskih pokrajinah in občinah razlegal žvenket orožja. Sv Frančišek Asiški pa je oznanjal mir in s svojim življenjskim zgledom dajal pobudo za miroljubnost, spravljivost in bratov-sko ljubezen ter vzajemnost, zaradi česar ga ne časti samo katoliški svet, ampak V6i, ki jim je mar krščanska kultura, državljanska vzajemnost in socialne pravice. Znano je. da je Mussolini god sv. Frančiška Asiškega povzdignil v narodni praznik.
Tudi 6v. Katarina Sienska je ena največjih 6vetnic katoliške Cerkve in obenem ena najsvetlejših oseb v italijanskem političnem in kulturnem življenju. Ona ni 6amo gojila globokega pobožnega življenja, marveč se je tudi odlikovala na področju katoliškega bogoslovja, zaradi česar slovi kot velika bogoznanka Cerkve ter je prav tako kakor sv. Frančišek, bila tudi pesnica, zaradi česar stoji z njim vred na častnem mestu v italijanski literaturi. Veliko pa se je udejstvovala tudi na polju javnega življenja in njena pisma papežem, vladarjem in mogotcem ter upraviteljem njenega časa so kmalu zaslovela po vsem svetu, ker spadajo med znamenitosti svetovne literature sploh. OdlijS-no mesto pa ima v zgodovini zaradi svojih uspešnih prizadevanj, da so se papeži vrnili iz Avignona zopet v Rim, kakor je to goreče želel ves krščanski svet. Sv. Katarina Sienska je bila rojena ieta 1347 v Sieni in je umrla leta 1380, sv. Frančišek Asiški pa je bil rojen leta 1181 in je umrl leta 1226.
N a j č i s t e j š q belina je
RAD I ON
b e I i n a
Pogajanja s Sovjeti
V	Franciji napovedujejo skorajšnji uspeh
V	Nemčiji: Pogajanja na mrtvi točki
Pari«, 21. jun. AA. Francoski diplomatični Itrogi so zelo diskretni glede pogajanj v Moskvi. Tieba pa je naglasiti, da je bilo snoči opaziti v obveščenih krogih optimizem, ki ima svojo stvarno osnovo ne samo zaradi sineri, v kateri se gibajo pogajanja, temveč tudi zaradi dejstva, da se pogajanja približujejo koncu ter je predvidevati'* k o u č n o sklepe y. najkrajšem roku.
Pariz, 21. jun. TG. Po sestanku zunanjepolitičnega odbora parlamenta je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je bil v Moskvi dosežen sporazum v številnih točkah načrta, ki ga je predložil Strang Molotovu. Obstojajo pa še nekatere težave z ozirom na jamstva za one države, ki varnostna jamstva odklanjajo. Pogajanja trajajo dalje.
Samo za Evropo
London, 21. jun. AA. Reuter poroča iz Moskve: Pričakujejo, da bo danes popoldne prišlo do sestanka med Williamom Seedsom, Naggyar-jem, Williamom Strangom in sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim. Konferenco sta predlagali Velika Britanija in Francija. Če do sestanka pride, bo to tretji sestanek, odkar je Strang prispel v Moskvo.
London, 21. jun. TG. V spodnji zbornici je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler izjavil, da je lord Halifax iz Moskve dobil obvestilo, da je Sovjetska vlada javila vladam Estonske in Letonske, da bi Sovjetska Rusija smatrala kot zelo resen dogodek, ako bi imenovani dvo državi sklepali s komurkoli pogodbe, ki bi omejile njihovo neodvisnost. Obe vladi sta odgovorili, da bosta v vseh okoliščinah ohranili nevtralnost in neodvisnost.
Državni podtajnik zunanjega urada Buttler Je izjavil v spodnji zbornici, da se sedanja britan-sko-francosko-sovjetska pogajanja nanašajo s a m o na evropske razlnbre, 'in' dodal: Kolikor nam je znano, se o razširitvi pogajanj na Daljni vzhod ni razpravljalo in tega tudi ni predlagala sovjetska vlada. '
Vzvišeno poslanstvo
Nobenega dvoma ni, da prav vsi narodi sveta želijo miru in da bi vojske ne bilo, če bi ljudstvo res odločalo o usodi države. Predsednik velike Carnegiejeve ustanove in rektor univerze v Kolumbiji' dr. Butler piše v reviji »International Conciliation«, da vse spore, napetosti in težave mednarodnega položaja izvirajo izključno iz male skupine ljudi, ki se imenujejo diplomati in ki jih po vsem svetu ni dosti več kot poldrug tisoč. Ti vodijo zunanjo politiko držav Čisto sami, vodijo pogajanja in razgovore, .ki jih nihče ne kontrolira, in vršijo svoj. vpliv po neznanih potih ter končno tudi odločajo o miru in vojski, postavljajoč vse parlamente pfed izvršena dejstva. To velja za demokratične države prav tako, kakor za totalitarne. Kakšnega najvišjega razsodnika ali razsodišča pa, ki bi s stališča nepristranskega prava in najvišjih moralnih načel v sporih odločalo in razsojalo ,pa v Evropi ni, odkar se je podrla Družba narodov, ki ni imela splošno priznane avtoritete, ker je veljala za pristransko orodje ene skupine velesil.
Ob tej priliki se spominja angleška revija *>Spectator« velikih evropskih politikov, ki so zagovarjali in še zagovarjajo vrhovno razsod-ništvo papeža v mednarodnih sporih, ki jih države in skupine držav med seboj ne morejo poravnati. Vrsta teh mož je nepregledna in se med njimi ne nahajajo samo katoliki ali krščansko misleči misleci in politiki, ampak tudi mnogi versko brezbrižni ljudje. Znano je, da so papeži v srednjem veku razsojali celo vrsto mednarodnih sporov in Evropo večkrat rešili najhujših katastrof. Tudi še v 19. stol. so papeži, naprošeni za razsodbo rešili mednarodne spore, tako n. pr. 1. 1885 v vprašanju Filipinskih otokov. Danes, ko so se vse proti-krščanske ideologije izkazale kot zmote, ki niso zmožne prinesti človeštvu prave in stalne blaginje in ga vodijo le k političnemu in moralnemu propadu, se čedalje več odličnih sodobnih mislecev zopet izreka za najvišjo avtoriteto papeža v velikih spornih vprašanjih človeštva in zlasti se spominjajo velikega ideologa zedinjenja Italije Giobertija (1801—1852), ki je to idejo najbolj zagovarjal, tudi ko je od katolištva odpadel.
»Najvišjo razsojajočo oblast« — pravi Gioberti — »ki jo danes na svetu pogrešamo, ko so narodi med seboj v trajnem vojnem stanju, ne more biti v rokah nobene vlade in nobenega vladarja, ker vsaka država in vsak vladar predstavlja stranko, ki je v sporu. Najvišji razsodnik v mednarodnih zadevah more biti samo taka moralna sila, ki nima in ne rabi fizične, kakor je papež. On je idealen poglavar človeštva in največja nravstvena avtoriteta, ki obstoja na svetu, in je že po naravi svojega dostojanstva poklican, da je vrhovni razsodnik. Človeštvo ne more najti razsodnika, čigar nepristranost bi bila tako izven vsakega dvoma in spora, kakor je poglavar vsega krščanstva. V papeštvu je vedno našel oporo, komur se je prizadela krivica, in on je edini mogel ukrotiti krivično premoč. On ni orodje nobene posvetne politike, je vseskozi neodvisen in Sveta stolica ima tudi največjo diplomatsko izkušnjo na svetu.«
Ni dvoma, da bi tudi danes papež mogel najbolj pravično razsoditi veliki mednarodni spor, ki ga neukrotljive sebične strasti tirajo do neizogibnega poloma vseh in vsega..,
Moskva:
Nobenih jamstev za Daljni vzhod
Reuter poroča nadalje, da na merodaj-nem mestu odločno zanikujejo vesti, objavljene v tujem tisku, da sovjetska vlada vztraja na tem, da Anglija in Francija jamčita za meje Sovjetske Rusije na Daljnem vzhodu in da je baje to razlog, da še ni podpisan sporazum. Agencija Tass poroča., da so vse te vesti neosnovane in izmišljene.
Mnenje v Berlinu:
»Londonska režija ne more prikriti dejstva, da so pogajanja na mrtvi točki«
Berlin, 21. jun. AA. 0 priliki zanikanja od strani sovjetske agencije »Tassc glede jamstev za Daljni vzhod in njegovem vplivu na pogajanja v Moskvi, prinaša agencija DNB sledečo razlago:
Kakor je znano, se pogajanja v Moskvi od petka minulega tedna niso nadaljevala, ker bi, kakor je bilo večkrat javljeno, pismena obveza Anglije na Daljnem vzhodu v primeru rusko-ja-ponskega spopada bila za Angleže tako neprijetna, da se doslej niso mogli odločiti sprejeti to rusko zahtevo. Istotako neprijetno pa je delovalo v Lon-tionu tudi to, da sta nemški in italijanski tisk odkrila to neugodno dilemo angleške zunanje politike. Zato se ni niti čakalo na lastno zanikanje, ki bi bilo preveč sumljivo, temveč se je zahtevalo od ruske agencije »Tass«, da ona objavi zanikanje, s katerim po stari splošno znani metodi
zanika to, kar se ni nikoli trdilo, samo da se prikrije točno stanje stvari. Nikoli ni noben nemški list govoril o jamstvih sovjetsko-ruskih meja na Daljnem vzhodu, temveč o dejstvu, da zahteva sovjetska vlada pismene obveze za angleško pomoč Sovjetski Rusiji v primeru spopada z Japonsko, kar nima nobene zveze z jamčenjem mej. Ti obupni poskusi zanikanja, ki jih organizira londonska režija tiska, ne morejo niti najmanj prikriti dejstva, da so moskovska pogajanja dospela na mrtvo točko. Ta zastoj postaja z ozirom na vedno večjo napetost v Tjencinu za Anglijo in njeno zunanjo politiko vedno nepri-jetnejši.
Molotov v Ankaro
Moskva, 21. jun. b. V poučenih krogih trdijo, da je Molotov sklenil odpotovati v Ankaro, da se pogaja s turško vlado. Molotov bo naprosil turško vlado, naj ona posreduje pri pogajanjih Sovjetske Rusije z zapadniini velesilami, ker so ta pogajanja prišla na mrtvo točko.
Nemško trgovinsko odposlanstvo obišče Moskvo
Berlin, 21. jun. b. Dobro poučeni krogi trdijo, da bo prihodnji teden odpotovala v Moskvo nemška trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za reorganizacijo nemško-ruskih trgovinskih odnosov. Ta 6klep je bil ustvarjen na temelju poročil, ki jih je v Berlinu predložil nemški veleposlanik v Moskvi grof Schulenburg.
PahtTurčijafrancijaB četrtek
Tudi turško egiptski pakt je že pripravljen
Carigrad, 21. junija. A A. Havas: Po poročilih iz Ankare je odbor ministrov končal svoje delo v zvezi s priključitvijo Hataja (Aleksandrette) ter izdelal zakonski osnutek o tej priključitvi. Ta zakonski predlog je bil izdelan nekoliko pozneje, kakor pa so prvotno pričakovali, in to zaradi gotovih finančnih členov, ki so dodane temu zakonskemu načrtu. Zakonski osnutek bo predložen takoj parlamentu. Razen tega poročajo iz Ankare, da so se včeraj končali zadnji razgovori v zvezi s francosko-turškim sporazumom, ter da bo po primerjavi besedil sporazum podpisan v četrtek ali petek.
Pariz, 21. jun. TG. Francoski zunanji minister Bonnet je v uradnem poročilu dal na znanje, da bo francosko-turški pakt v najkrajšem času podpisan, ker je bil dosežen sporazum v vseh točkah.
Pariz, 21. junija, b. Sklenitev turško-egiptskega pakta pričakujejo francoski diplomatski krogi z največjim zanimanjem. Dopisnik >Exchange Telegrapha« trdi, da bo ta pakt predstavljal temelj za ustanovitev obrambnega pasu od Dardanel do Sueškega prekopa. Vojaške sile Egipta, Turčije, Francije in Anglije bi se morale zediniti na bližnjem Vzhodu ter zavarovati vse važne kopnene in pomorske poti. Za primer vojne naj bi Velika Britanija prevzela vrhovno mornariško poveljstvo, Francija pa vrhovno poveljstvo armade na kopnem. Francoski uradni krogi še izjavljajo, da je Francija odločena priključiti se brezpogojno vsaki britanski akciji glede Daljnega vzhoda.
Oborožitev poljske armade
(Iz dobro obveščenega vira)
Znameniti ruski vojni pisatelj in odličen poznavalec vojaških razmer v vzhodnih evropskih državah, polkovnik Pjatnicki, je podal zanimiv pregled o poljski armadi in o organizaciji vojne industrije na Poljskem.
V glavnih potezah nam omenjeni strokovnjak podaja naslednje zanimivosti:
Poljska 6e resno pripravlja na morebitni spopad v Evropi. Vojaške priprave države vodi odbor narodne obrambe, kateremu stoji uradno na čelu predsednik republike, v resnici pa maršal Smigly-Rydz. Odboru pripadajo še vojni minister, minister zunanjih zadev, šef narodnega gospodarstva, šef generalnega štaba z dvema zastopnikoma, in končno načelnik vojne uprave.
Vojni minister ima dva pomočnika. Prvemu pomočniku so podrejene uprave vseh vrst vojske, žandarmerije in znanstveno preizkuševalni institut, drugemu pa vsa oprema in oskrba vojske, zaledja in domovine. Maršal Smigly-Rydz je generalni inšpektor vojske, kateremu 60 podrejeni vsi inšpektorji poedinih vrst vojske in pa generalštab. Ge-neralštab ima štiri oddelke, in sicer: organizacijo in mobilizacijo, tajno poizvedovalno 6lužbo, operativni oddelek, promet in oskrbo.
10 armadnih zborov
Vojna sila države je razdeljena na 10 armadnih zborov. Vsak armadni zbor sestoji iz treh pehotnih divizij. Poleg tega je še ena konjeniška divizija in 12 konjeniških brigad. Vsaka pehotiia divizija sestoji iz treh pehotnih polkov, ki imajo ognjestrelno moč 5400 pušk poleg 324 lahkih in 108 težkih strojnic in šestih topov. Armadno topništvo šteje 31 polkov. 2 detaširana in 13 konjeniških oddelkov ter 10 polkov zbornega topništva. Poleg omenjenih topniških formacij je še polk težkega topništva in 2 polka zenitnega topništva.
Divizijsko topništvo je oskrbljeno z moderniziranimi francoskimi topovi kalibra 75 mm in Ško-dinimi haubicami kalibra 100 mm. Pri vsakem ar-madnem zboru ima vsaka divizija 9 lahkih baterij (24 lahkih topov in 12 lahkih haubic) in 6 težkih baterij (8 težkih topov in 16 težkih haubic). Vsaka pehotna divizija ima izvidniški oddelek, ki sestoji iz 1 do 2 vodov lahkih oklopnih avtomobilov; iz enega voda srednjih oklopnih avtomobilov, iz 1 do 2 vodov malih tankov z eno motorizirano baterijo in enim detaširanim bataljonom 6trelcev, ki je tudi motoriziran.
Motorizirane brigade
Poleg tega so še nedavno ustanovljene motorno mehanizirane brigade. Vsaka teh brigad ima 2 bataljona tankov, lTjataljon motorizirane pehote, po en oddelek lahkega in zenitnega (protiletalskega) topništva, eno baterijo topov za obrambo tankov, eno četo pehote za vzdrževanje zveze in Četo pijonirjev.
Leta 1938 je poljska armada razpolagala ■ 1000 oklepnimi avtomobili, kar je pri razmeroma majhnem številu avtomobilov države zelo veliko.
Osnovni tip poljskega tanka je sedemtonski Viker-sov tank s 13 mm debelim oklopom in hitrostjo 35 km na uro. Novi 2.5 tonski tank T—3 ima oklep debel 8 mm, oborožen je z dvema strojnicama. Njegova hitrost je do 45 km na uro (v boju do 15 km na uro).
Letala
Poljska ima vključno z rezervami 2000 bojnih letal. Poleg vojnega zrakoplovstva je še 6 zrako-plovnih polkov. 2 oddelka hidroplanov in dva bataljona zrakoplovov. Osnovni tip izvidniškega aero-plana in lahkega bombnika je Potez 26 in 19, ki je že zastarel, Teti s hitrostjo 250 km na uro, nosi 600 kg bomb in ima akcijski polumer največ 700 do 800 km. Za nočno bombardiranje 6e uvaja tip PSL - 37, ki je popolnoma iz kovine, ima 2 motorja Bristol Pegas s 850 PS in 400 km hitrosti na uro. Posadka: 4 možje s tremi strojnicami in 2 toni bomb. Poleg tega se uvajajo enomotorni rušilci PSL 11 in 24 (525 in 800 PS), hitrost na uro 335 in 400 km, in novi rušilci z 2 avtomatičnima topoma malega kalibra. Od obstoječih 400 aerodromov se nahajata dve tretjini v vzhodni Poljski.
Tanke in letala izdelujejo sedaj že doma. Produkcija je zaenkrat razmeroma majhna (700 letal in 400 tankov v preteklem letu).
38 tovarn za orožje
Vojna industrija šteje 38 tovarn, ki izdelujejo vojni material. Večji del omenjenih tovarn se nahaja v tako imenovanem »trikotniku sigurnosti«, in 6icer Sandomir—Tarnov—Przemysl. Ta »trikotnik sigurnosti« pa prihaja v poštev kot tak samo v primeru vojne s Sovjetsko Rusijo, nikakor pa ne v primeru vojne z Nemčijo. Od petih munlcijskih tovarn se nahajata dve v Gornji Sleziji blizu nemške meje, ostale tri pa v Tomaševem, Sohatčevu in Kjelcah. Od devetih tovarn, v katerih izdelujejo topniški material, se nahajata dve v Censtohovu
in Lvovu. Štiri tovarne za letala, v katerih se izdelujejo poljska letala, se nahajajo v Poznanju, Varšavi, Lublinu in Bjali.
Glede surovin, ki so potrebne vojni industriji, Poljska ni na najboljšem. Ima 6icer premog, 6vinec in cink, zelo malo bakra, železa pa nič.
Železniška mreža je dolga 20.000 km, od teh so v zadnjih 15 letih zgradili 1500 km. Ceste so dobre. V zadnjem času grade dve avtomobilski cesti v smeri nemške meje čez Poznanj in v smeri bivše Češkoslovaške.
Medtem ko ima 18.000 aktivnih častnikov in' 38.000 aktivnih podčastnikov odlično vojaško izobrazbo in stoje v vsakem pogledu na zavidljivi višini, se bo morala Poljska v primeru evropske vojne boriti z velikimi težkočami glede sirovin in vojne industrije in bo prisiljena uvažati 6irovine in vojne industrijske izdelke.
Varšavski nuncij
mtammmmmmmmmmmmaMmmmmmtmimtmr
pri papežu Piju XII.
Rim, 21. jun. b. Davi je bil sprejet v avdienco pri papežu Piju XII. apostolski nuncij v Varšavi, msgr. Co r t e s i, ki je s predvčerajšnjim brziin vlakom prispel v Rim. Dvakrat se je zelo dolgo razgovarjal z vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom M a g Ii o n e o m. Vatikanski krogi pripisujejo velik pomen tem konferencam, zlasti pa v današnji avdienci Cortesija pri sv. očetu, ker spravljajo njegove razgovore v zvezo s budo Vatikana za pomiritev sedanjega mednarodnega položaja v Evropi. Znano je, da je msgr. Cortesi pred odhodom iz Varšave razvil živahno diplomatsko delavnost in da je pretekli teden imel tudi dolge razgovore s poljskim zunanjim ministrom, polkovnikom Beckom. Nato je bil sprejet tudi pri predsedniku poljske republike M o š i c k e m u. O svojih razgovorih je msgr. Cortesi že pismeno obvestil Vatikan ter je bil na temelju svojih poročil povabljen, da pride v Rim in poda podrobno poročilo o svojih varšavskih razgovorih. Kaže, da je pobuda Vatikana prišla ob pravem času, da se odstranijo mednarodne ovire in doseže sporazum ter tako ohrani mir v Evropi.
Moč in slabosti Japonske
Zanimivo mnenje Švicarja
Ziirich, 21. jun. TG. V >Neue Ziircher Zeitung« razmotriva Walter Vos-shard o Japonski ter skuša ugotoviti njeno moč in njene slabosti. Japonska stopa vedno bolj v ospredje svetovne politike in je zatorej važno, da so 6i velesile na jasnem, s kom imajo in še bodo imele opraviti.
Moč Japonske je zasidrana v strnjenosti vsega naroda, pravi švicarski list. To strnjenost pa vedno znova črpa iz družinskega življenja. Družina je na Japonskem najmanjša celica ogromnega državnega trupa, ki mu stoji na čelu cesar.
Moč Japonske je tudi skromnost prebivalstva in skromne zahteve za njegovo prehrano. Japonec živi od riža in od rib. V tem pogledu mu noben evropski narod ni enak.
Moč Japonske je nadalje v ogromnem naravnem prirastku prebivalstva. Vsako leto narasle prebivalstvo skoraj za en milijon. Človeška sila je torej neizčrpna.
Moč Japonske je tudi njena zemljepisna osamljenost na otokih. Je to položaj, ki je v marsičem podoben angleškemu položaju v Evropi.
Slabost Japonske pa je njen socialni sestav. Japonski delavec ni zavarovan proti revolucionarnim strujam, ki bodo tudi po tej deželi zavele, japonski kmet pa po svojem bistvu ni pijonir, ni kolonist, izseljenec, ki zna osvojeno zemljo izkoriščati. Japonska osvojenih ozemelj ne more naseliti z lastnimi ljudmi, kajti oni se prehitro vdajo osvojenemu narodu.
Slabost Japonske pa je tudi v njenem izredno 6labem gospodarskem položaju. Japonska je pre-zadolžena. Državni dolg znaša 40 milijard jenov (kar je v našem denarju skoraj 500 milijard dinarjev!). Ako bi Amerika ukinila uvoz japonske svile, bi nastopil položaj, ki bi mu Japonska ne bila več kos.
Slabost Japoncev je tudi, da ne znajo delati propagande zase. Japonec je kakor otrok, ki ne vidi stvarnosti resnice.
Težko je povedati, če moči pretehtajo slabosti ali narobe. Težko je povedati, kaj se bo zgodilo na Kitajskem. Ali bo zares prišel »novi red«, ki ga želi Japonska. Ali se bo vse končalo v strašni zmedi, ki bo pogoltnila tudi Japonsko, ki je prehitro posnemala Evropo in segala za cilji, za dosego katerih nima zadosti duhovnih in gospodarskih sredstev.
Gafencu domov
Carigrad, 21. junija. A A. Štefani: Romunski zunanji minister Gafencu je po prihodu iz Aten naredil uraden obisk pri Vaseljenskem patriarhu, zatem pa se je vkrcal na neko romunsko ladjo s katero se ie odpeljal v Konstanco.
Tenis
London, 21. junija. AA. Pat: Na teniških tekmah v Londonu je Poljakinja Jendzejovska premagala Angležinjo Dandes s 6:1 in 6:0. Poljak Tlocinski je premagal Avstralca Spenzerja s 6:1, 6:1, 6:1.
Generalni štabi se posvetujejo
Angleško-francoski v Singapurju
Singapur, 21. junija. AA. Havas: Kljub temu, da drže v največji tajnosti predmet razgovorov, ki jih bosta imela vrhovni poveljnik francoskih čet v Indokini general Martin in vrhovni poveljnik angleških ladij v kitajskih vodah admiral P e r c y Noble, poročajo, da bosta pri tej priliki razpravljala o načrtu za utrditev in oborožitev singapurskega oporišča s pomočjo francoskih vojnih laHij knkor tudi vojnih ladij onih držav, ki" so sosede in prijateljice Franci je in Velike Britanije. Pravijo, da bosta razpravljala tudi o
izkoriščanju francoskega in angleškega vojnega materiala za primer vojne.
Italijansko-nemški v Friedrichshafnu
Berlin, 21. junija. AA. DNB: Razgovori, ki sta jih imela v Friedrichslinfenu admiral Raeder in državni tajnik v italijanskem mornariškem ministrstvu admiral Cavagriari, so pokazali pojiolno soglasje in enako stališče nemške in italijanske mornarice. Razgovori so se končali danes opoldne z izidom, ki popolnoma zadovoljuje obe strani. Italijanski častniki so si danes fKipoldne ogledali berlinsko okolico, jutri pa bodo odpotovali v Italijo.
Zavod za proučevanje gospodarstva
Ljubljana, 21. junija 1939.
Proučevanje gospodarski h iu socialnih vprašanj pri nas zadeva na veliko pomanjkanje gradiva, zlasti pa statističnega gradiva. Dočim ob-stojijo v drugih drivah veliki zavodi za prouče-vanjo konjunkture, nadalje je drugod tudi mnogo boljše organizirana statistična služba kot pri nas v velikih in sodobnih statističnih uradih, smo pri nas še vedno nn slabšem kot v drugih drŽavah.
Imamo splošno državno statistiko, ki so trudi po svojih skromnih močeh prispevati z uspehom k izboljšanju našo statistično službe, vendar jo zaradi decentralizacije po resorih njeno delo zelo omejeno. Velik del posla z zbiranjem in objavljanjem gospodarskih statistik vrši oddelek za gospodarska proučevanja Narodne banke, pri katerem se tudi postopno ugotavlja napredek. Tudi razna ministrstva objavljajo svojo publikacijo večje ali manjše vrednosti, vendar jo še nekaj resorov takih, da jo njih statistična služba premalo dobra. Zbira se sicer mnogo podatkov, vendar v prvi vrsti za potrebe državne administracije in moramo reči, da so mnogo teh podatkov tudi sploh ne objavlja, kar jo v resnici škoda.
Iz vsega tega jo razvidno, da sc delo vrši v raznih ustanovah pod različnimi vidiki in manjka enotnega pogleda v enotno smer.
Temu naj bi odpomogel Zavod za proučevanje konjunkture, za katerega ima minister trgovino in industrije že nekaj let pooblastilo v finančnih zakonih, vendar do ostvarltve tega zavoda še ni prišlo. Sedaj pravijo poročila iz Belgrada, kakor smo jih včeraj objavili, da jo tozadevna uredba že gotova in da je žo predložena ministrskemu svetu na proučevanje. Vesti vedo povedati tudi, da je urejeno važno vprašanje, kdo bo vodja tega zavoda.
Žal nam niso znani niti v najbolj primitivnih črtah glavni obrisi uredbe, tako da o njej ne moremo izreči sodbe, pa se moramo zato omejiti na nekaj ugotovitev in nasvetov.
V naših razmerah jo potrebno misliti na to, da ta zavod ne ho navaden kompilator podatkov raznih resorjev, katere bo brez kritike skladal v novo tabele. Potrebno bo, da ta zavod vrši večjo nalogo, ki jo prav v tem, da skuša v gospodarsko statistiko vnesti enotne metode in se pobrigati za večjo realnost objavljenih podatkov, kot je to žal sedaj primer za mnoge statistične vrste.
Zavod naj Im> poleg tega tudi zavod za proučevanje konjunktur, kakor jih imajo že skoraj vse vaZnejše države na svetu. Pri tem seveda ne gre, da bi novi zavod opravljal skoraj iste posle kot že obstoječe ustanove. č'e se že ustanovi v ta namen, mora pokazati napredek v primeri s sedanjim stanjem.
Nujno potrebno je, da se zavodovi izsledki v največji meri stavijo na razpolago javnosti, ker ho na ta način dosežen tudi važen namen: kontrola statističnih podatkov in dela samega zavoda.
Osebno vprašanje ho igralo veliko vlogo v novem zavodu. Danes si jo v statistični službi, ki je nujen predpogoj za uspešno proučevanje gospodarskih in socialnih pojavov, težko steči la-vorlkn ali vsaj malo priznanja, še manj pa materialnih uspehov. Č'e ho uradništvo zavoda enako plačano kot ostalo uradništvo, potom jo jasno, da i>o ta novi zavod postal preskrltovalnica za službe ljudem, ki drugje no hI taaSli primerne zaposlitve. Zato spadajo v ta zavod ljudje, ki so ali s praktičnim dokazom ali pa s primerno šolsko kvalifikacijo, ki obeta nadaljno uspešno delo, najbolj primerni za to. Izbira ho — vemo dobro — težka, ker je danes že nastopilo pomanjkanje dobrih delavcev, ki ne bodo zapustili svojih dosedanjih, večinoma boljšo plačanih mest in šli delat tlako dolgim stastističnim kolonam. Zaradi tega moramo zato polagati veliko važnost na ureditev osebnih vprašanj in velika bo odgovornost onih, ki bodo pri tem delu.
In še nekaj: naše gospodarstvo se razvija regionalno dokaj različno. Težko ho ljudedm pregledati vse komplicirane vrsto modernega gospodarskega življenja po vsej državi. Zaradi tega jo nujno potrebno, da so zavod v veliki meri organizira na regionalni osnovi (kolikor jc pač to mogoče). Tudi drugod vidimo, da se to prak-ticira. Posebno je to važno pri nas, ker vidimo, kako centralna oblastva kaj rada pozabljajo na provinco in se za njeno probleme brigajo veliko premalo.

Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor, desni breg, dne 13. junija 1939: Voli prve vrste 5 din, druge 4 din, tretje 3.50 din; telice prve vrste 4 din, druge 3.50 din, tretje pa 3 din; krave prve vrste 3.50 din, druge 3 din, tretje 2.50 din; teleta prve vrsto 6 din. druge 4.50 din; prašiči špeharji 6—8 din, pršutarji 6 do 7.50 din za l kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, druge vrste prednji del 8 din zadnji del 10 din, goveje meso tretje vrste prednji del 6 din, zadnji del 8 din; svinjska mast 18 din; čisti med 20 din; surove kože, goveje 10 din, telečje 11 din, svinjske 6 din za kg. — Pšenica 175 din, ječmen 150, rž 175 din, oves 125 din, koruza 150 din, fižol 300 din, krompir 00 din; seno 60 din, slama 30 din; jabolka prve vrsto 1000 din, druge vrste 800 din, tretje vrste 500 din; pšenična moka do 325 din, koruzna moka 175 din, ajdova moka 250 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4—5 din, finejše sortirano do 8 din za liter; mleko 2 din za liter, surovo maslo 36 din za kg; drva 80 din za 1 meter in jajca 0.50 din za kotnad.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Mari-horu-mesto, dne 15. junija 1!t3H: Voli prve vrste
5	din, drtige 4.30 din, tretje 3.50 din; telice prve vrste 5.50 din, druge 4.60 din, tretje 3.75 din; krave prve vrste 4.10 din, druge 3.80 din, tretje 2.60 din; teleta prve vrste 6 din. druge 5.25 din, prašiči špeharji 7 din, pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso prve vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, druge vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, tretje vrste prednji dol
6	din, zadnji del 8 din; svinjina 12 din. slanina 12—15 din, svinjska mast 16.50 din; čisti med 14 din; surove kože, goveje 9.25 din. telečje 14.50 din, svinjske 6.50 din za 1 kg. — Pšenica 210 din, ječmen 210 din. rž 185 din, oves 215 din, koruza 170 din, fižol 330 din. krompir 100 din; seno 65 din. slama 40 din; jabolka druge vrste 1000 din, tretje vrste 500 din. suhe češplje od 800—1200 din, pšenična moka 290 din, koruzna moka 170 din, ajdova moka 400 din za 100 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10 din. finejše sortirano pa 13 din za liter. Mleko 1.75 din za liter; surovo maslo 28 din za kg, jajca 0.60 din za 1 komad in drva 107 din za meter.
*
Likvidacija: Delniška družba za eksploatarijo gozdov, v Belgradu, sklicuje občni zbor delničarjev za 15. julija, kjer bo sklepala o likvidaciji.
Ukinitev odn. znižanje uvozne carine na sladkor
Poročali smo že obširno in večkrat o tem, da bo morala naša kmetijska država uvažati sladkor, da homo lahko krili domačo že itak majhno potrošnjo do začetka nove kampanje.
Pričakovati je tilo, da bomo uvozili za do-Vnačo potrošnjo do konca leta znatne količine sladkorja. V resnici je sedaj ministrski svet sprejel tozadevno uredbo, s kaitero ee ureja uvoz sladkorja.
Iz besedila uredbe je razvidno, da moreta državni tvornici sladkorja v Belju in na Čukarioi uvoziti brez carine 5,720.000 kg ali 572 vagomov kristalnega sladkorja. Normalna carina ja ta sladkor znaša 27.5 zlatih dnin za 100 kg ali z ažijo 3.08 din za kilogram.	_ •
Nadalje je dovoljen obema državnima tVor-nicama sladkorja uvoz 287.500 kg sladkorja v kockah po znižani carini 4.31 zlatih din za 100 kg, torej z aži jo 51.72 din za 100 kg. Normalna carina za sladkor v kockah znaša 35 zlatih din za kilogram ali z ažijo 3.92 din za kilogram.
Pod istimi pogoji (torej kristalni sladkor brez carine, sladkor v kockah po znižani carini) je
Vloge v denarnih zavodih naraščajo
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v mesecu maju za din 431.953 in so dosegle 1,115,887.203 din. Vloge na knjižice so narasle za 2,3 milij. din na 656,6 milij. din, vloge v tekočem računu pa so se zmanjšale za 1,8 milij. din na 459 milij. din. Število vlagateljev na knjižice se je povečalo za 19, na tek. rač. za 23, skupno število vlagateljev pa za 43 na 131.701.
Osem hranilnic izkazuje povečanje vlog na knjižice, celo 13 hranilnic porast pri tekočih računih, skupno vloge pa so narasle pri 11 hranilnicah. Število vlagateljev je naraslo pri 8 hranilnicah.
Ti podalki kažejo, da so se vlagatelji, ki so bili v aprilu dvignili iz hranilnic 36 milijonov din več kakor so bili vložili, zopet pomirili in pričeli svoj denar vračati hranilnicam in denarnim zavodom, zlasti tudi zato, ker so spoznali v aprilu, da so jim njihove vloge bile vedno na razpolago.
Posebni odbor za devizno politiko
Iz Belgrada poročajo, da je ministrski sve't podpisal odlok, po katerem se pri Narodni banki osnuje poseben odbor za devizno politiko. Ta odbor bo sestavljen iz predstavnikov Narodne banke, ministrstva financ, ministrstva trgovine in industrije ter ministrstva zunanjih zadev.
Specijalui odbor za devizno politiko bo prinašal načelne odločitve v vseh deviznih vprašanjih, posebno pa v zvezi z našo zunanjo trgovino. Te načelne odločitve bo praktično izvajala devfana direkcija Narodne banke. Kajti dosedanji devizni oddelek Narodne banke 6e bo izpremenil v devizno direkcijo, ki bo dejansko izvršilni organ deviznega odbora.
Na ta način bo Narodna banka oproščena vodstva devizne politike in bo reševanje vseh vprašanj prišlo na devizni odbor. Sicer pa je bilo znano dejstvo, da Narodna banka ni bila glavni faktor devizne politike, ampak ministrstvo financ.
0 tem je izšlo tudi naslednje uradno obvestilo
»Agencije Avalec
Na podlagi § 113 finančnega zakona za 1939— 1940 in na predlog finančnega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije. Po tej uredbi se finančni minister por oblašča, da srne s svojim odlokom ustanoviti posebni devizni odbor pri Narodni banki in da določi delokrog. Finančni minister dobi s to uredbo tudi pooblastilo, da na predlog deviznega odbora liri Narodni banki more izdati pravilnik o ureditvi deviznega in valutnega prometa. Ta uredba stopi v veljavo z dnem objave v »Služb, novinah«.
Svetovna proizvodnja avtomobilov
Iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov posnemamo, da se je lani svetovna proizvodnja avtomobilov zmanjšala od 6,362.000 na 4,021.000 voz. K temu je pripomniti, da je znašala svetovna proizvodnja avtomobilov 1. 1929 6,310.000 voz. Glavne države, ki so v letih 1929, 1937 in 1938 proizvajale avtomobile, 60 bile naslednje (v tiso-
voz):			
	1929	1937	1938
USA	5358	4809	2490
Anglija	241	493	445
Nemčija	96	332	342
Francija	245	200	223
Rusija	1	199	215
Kanada	262	207	166
Italija	60	75	69
Japonska	—	14	30
Češkoslovaška	15	14	14
Švedska	2	7	8
Avstrija	9	6	8
Med ostalimi državami je prišla kot producent v poštev le še Belgija z okoli 2000 vozovi leta 1938 in 7000 leta 1929. Manjša je še avtomobilska proizvodnja v Danski, Španiji, Finski, Madžarskiy Poljski in Švici.
Ob tej priliki je objavljena tudi statistika proizvodnje traktorjev. Teh je dala leta 1929 USA 223.000, Rusija 4500 in Nemčija 5800. Leta 1938 je znašala proizvodnja v Nemčiji 24.600, leta 1936 pa v USA 221.000 in v Rusiji 116.000 komadov.
Janko Lavrlč, Pariz:
Propad češke In naš hmelj
Stojimo nekaj mesecev pred novo hmeljsko sezijo in kakor vedno ob tem času, se zopel začenja ugibanje o novih hmeljskih cenah.
Poleg mnogoštevilnih običajnih faktorjev bo vplival na razvoj hmeljskih cen letos tudi propad bratske Češke in dobro bi bilo, da se tej okolnosti že sedaj posveti vsa pozornost. Treba je storiti vse potrebno, da se novi položaj izrabi v korist našemu hmeljarstvu in naši Jugoslaviji. Tu gre za milijone v zlatu.
Živimo v dobi gos|xxlarskega boja med tako imenovanimi demokratskimi in diktatorskimi državami. Državna politika ima v tej zunanji trgovini vedno večjo vlogo, cena in kakovost ne odločujeta več v isti meri kakor prej ali pa sploh ne. Ko je propadla Avstrija, je avstrijsko gospodarstvo avtomatično izgubilo razne carinske in druge ugodnosti v demokratičnih državah in del mednarodne trgovine, ki ee je po započetnem go-
do volj en tudi uvoz do 6,000.000 kg.
Iz tega je razvidno, da bomo lahko uvozili, če bo potrebno, 12,007.500 kg sladkorja ali nekaj nad 1200 vagonov, kolikor računajo, da bo znašal primanjkljaj našo domače produkcije. Toda ni so zgodilo tisto, kar so vedela poročali prej poročila: da lx> znižana trošarina na sladkor, ki znaša 7.50, odnosno 8.05 din za kilogram. Gre torej le za odpravo, odnosno znižanje uvozne carine, kajti uredba sama pravi, da se bo državna trošarina plačevala kot prej, vendar izpremenjeno v toliko, da so bo plačevala naknadno pri iznosu iz svobodnih trošarinskih skladišč, torej ne pri uvozu, odnosno prav tako kot za domači sladkor.
Vendar pa že znižanje carin pomeni, da se bodo lahko znatno znižale cene sladkorja. Znižanje za 3, odnosno 4 din pomeni zelo veliko pri sedanji ceni sladkorja. Vprašanje pa je, kako se bo dalo tehnično izvesti, tla bo porabljen prej domači sladkor po višji ceni kot inozemski sladkor, katerega cena bo nižja. Pri tem niso merodajni samo interesi države, ampak tudi interesi trgovine in konzumentov.
spodarskem bojkotu Nemčije obrnil na avstrijski trg, se je odvrnil od Avstrije in iskal nadomestka na Češkem, Poljskem itd. Sedaj, ko je propadla še Češka, se opaža nova preorientacija, to jo iz Češke na Poljsko in na druge trge. Zlasti Poljska dela sedaj velike napore, da si pridobi kupce bivše Avstrije in bivše Češke za svojo industrijo. Poljska industrija upognjenega pohištva in stolov na primer je sklenila zadnji čas velike kupčije z Ameriko in Anglijo, kjer so prej kupovali češko blago.
Isto se obeta žateškemu hmelju, čeprav ima pri tem predmetu konzervativnost pivovarnarjev veliko vlogo. Proti žateškemu hmelju pa je dejstvo, da_ je velik del mednarodne hmeljske trgovine v židovskih rokah in razumljivo je, da bodo ti trgovci skušali nadomestiti žateški hmelj z drugimi proveniencami. To leto je torej pričakovati povečano zanimanjo za naš hmelj — za poljskim — in Ireba je, da izkoristimo po možnosti ta položaj in čim prej — ker nismo sami.
Kar se tiče Francije, se je pri zadnjih trgovskih pogajanjih žal popolnoma pozabilo na hmelj, ki ga Francija vsako leto uvozi povprečno 12.000 meterskih stotov I Pri zadnjih pogajanjih je francoska vlada v istini pokazala najboljšo voljo, da nam omogoči izvoz naših pridelkov v Francijo, zagotovila je Jugoslaviji povračila carine, iz katerih bo naši vladi mogoče plačati našim izvoznikom nad 10,000.000 din izvoznih premij, le žal, da hmelja ni med določenimi predmeti I Skrbelo se je samo za klavne konje, fižol, les,. 6alamo, češplje, jajca in celulozo. In prav pri hmelju bi morali zahtevati povračilo carine, ki je bila tukaj zvišana od 70 Frs. na 410 Frs. za 100 kg in ki ustreza skoraj % blagovne vrednosti. Zaradi te visoke carine je uvoz jugoslovanskega hmelja padel v Franciji od povprečno 2000 meterskih stotov na 200 m. stotov, lo je za 90% 1 — V jeseni so so določena nova pogajanja med Jugoslavijo in . Francijo in dobro bi bilo, da se merodajni krogi že sedaj opozorijo na gornja dejstva in na mož-
Sem srednji v vrsti, to je zame sreča'. Tovariš jutri raven bo ko sveča.
Angleški funt
Borze
Denar 258,—
i
Dne 21. iunij& '
Nemški čeki 14.30
V zasebnem kliringu so nemški čeki ostali Ljubljani 152 blago, v Zagrebu se je njen srednji tečaj dvignil na 151, medtem ko je v Belgradu ostal neizpremenjen na 148.80—151.20.
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 5,577.968 din, na belgrajski pa 3,974.000 din. — V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,176.000 dinarjev.
Ljubljana — Uradni tečaji!
London 1 funt....... 206.12- 209.33
Pariz 100 frankov	116.40— 118.70
Nwyork 100 dolarjev..... 4384.25—4444.25
Ženeva 100 frankov , , , , , 995.00—1005.00
Milan-Trst 100 lir...... 231.85- 234.95
Praga 100 kron....... 149.45— 150.95
Amsterdam 100 gold. , „ , . , 2337.20—2375.20
Berlin 100 mark...... 1770.62-1788.38
Bruselj 100 belg ...... 748.50- 760.50
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka ....... 14.20— 14.40
Praga 100 kron....... 152.00 blago
Zagreb — Zasebni kliring:
Praga 100 kron....... 149.80- 152.20
Solun 1 drahma ....... 30.65— 31.35
Belgrad —■ Zasebni kliring:
Praga 100 kron....... 148.80- 151.20
Solun 1 drahma ....... 31.25 blago
Ljubljana — Svobodno tržišče:
London 1 funt	256.40— 259.60
Pariz 100 frankov	144.84— 147.14,'
Newyork 100 dolarjev ....	5457.91—5517.911
Ženeva 100 frankov . , . , ,	1237,02-1247.03
Amsterdam 100 g6ld............2907.44-2945.44
Bruselj 100 belg ......	931.10- 943.10
I
Danes predstavi samo
ob 16. ln 21. url Kino Malica, tel. 21 24
Sužnji zlata
(Frauen fttr Golden Hill)
Kirsten Heiberg - Viktor Staal Kari Martell — Izredna filmska zgodba močne vsebine
Žarah Leander
Danes premiera!
KINO mim l€l. 22-21
v krasnem filmu iz umetniških krogov,
Predstave ob 16., 19. in 21. uri.
Škandal
KINO SLOGA
Telef. 27-30
Ovaduh
Danes poslednjii;!
Duševni boji in trpljenje človeka, ki je za
po znamenitem romanu
Noč po izdaji I
t 20 funtov izdal tovariša. I
nost, da si sedaj zopet pridobimo francoski trg za naš hmelj. Več ko bomo imeli kupcev, boljše bodo cene.
Kakor uvodoma omenjeno, je sedanji politični položaj zelo ugoden, da se uvedemo na francoskem trgu. Poljska ima pred nami veliko ugodnost, da lahko uvaža svoj hmelj v kompenzaciji za francoske izdelke, kar v veliki meri upliva na cene. Pri nas žal take kompenzacije še niso dovoljene, čeprav bi omogočile marsikatero izvozno kupčijo, ker bi potom kompenzacije lahko dosegli v gotovih primerih okrog 20 odstotno boljšo ceno. Ker torej kompenzacijskim kupčijam Poljske ne moremo konkurirati, je treba, da se najde druga pot in to so izvozne premijo, ki naj nam jih plača Francija sama, kakor nam jih že plačujo za les, klavne konje, fižol, češplje, jajca, salame in cclulozo.
Vkinjenje zasebnega kliringa. s Če&komorav-sko. Iz Belgrada poročajo, da bo V smislu sklepov stalnega jugoslovansko-nemškega odbora v KOlnu ukinjen zasebni kliring s Ceškomoravsko, ki je bil uveden pretekli mesec in bo na njegovo mesto stopil uradni kliring, po katerem bo šel plačilni promet s protektoratom.
Kliring s Slovaško. Že nekaj dni 6e mudi v Belgradu slovaška delegacija za sklenitev trgovinskega in klirinškega dogovora med našo državo in Slovaško. Pive vesti o pogajanjih pravijo, da je prišlo do sporazuma v tem smislu, da se bodo plačila v blagovnem prometu vršila po češkomo-ravskem kliringu in bo tečaj slovaške krone znašal 1.50 din, t. j. jiribližno isto kot v češkomoravskem kliringu.
Potrdila za izvoz usnjene obutve. Narodna banka je obvestila pooblaščene zavode, da je seznam predmetov, za katere se morejo potrdila za izvoz izdajati samo z dovoljenjem Narodne banke, dopolnjen tudi z vsemi vrstami usnjene obutve (čevlji).
Zvišanje glavnice. Električna družba Vojvodina zvišuje glavnico od 4 na 12 milij. din. Prvi del tega povečanja je bil vpisan že leta 1937 in sicer 4 milij. din, sedaj pa bo vpisanih 3 milij. dinarjev.
Curih. Belgrad 10.00, Pariz 11.75125, London 20.76875, Newyork 443.5, Bruselj 75.425, Amsterdam 235.55, Berlin 177.95, Stockholm 106.95, Oslo 104.375, Kopenhagen 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.02, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.15, Bue-nos Aires 102.75.
Vrednostni papirji
Vojna Skoda;
v Ljubljani 459.50—462.50 v Zagrebu 464 —465 v Belgradu 463 —463.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 459.50—462.50, begluške obveznice 87.50— 88.50, dalm. agrarji 86—87, 8% Blerovo posojilo ,100—102, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% .posojilo 'Drž. hip. banke 101—102. — Delnice: Narodna banka 7500—7600, Trboveljska 172—180.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.75 denar, agrarji 62 denar, vojna škoda promptna 464—465 (465, 464), dalm. agrarji 85.50 — (85.50), 4% severni ai{rarji5ox,č m,obveznice do 85.75 (85.50), 6% šumske obveznice 82—82.50 (82), 7% stab. posojilo 99.75 denar. — Narodna banka 7500—7600 (7500), Trboveljska 173.50 do 175 (177), Gutmann 31.50—32.50, Sladk. tov. Osijek 85 denar, Osj. livarua 160 blago.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 100—100.50 (100), agrarji 62—62.75 (62.50), vojna Skoda promptna 463—463.50 (463); za konec Julija (462), beg luške obveznice 87.50—88 (87.75), dalm. agrarji 85.25—85.75 (85.75), 4% severni agrarji (60), 6% šumske obveznice 80.75—81.25 (81.50, 81), 8?-ž Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 93—93.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7375 denar (7400), Priv. agrarna banka 210—212 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bač., srem. 147—149, slav. 148—150, ban. 146—151. — Tendenca ne-lzpremenjena. Promet srednji.
1539-1939
Svetogorske slovesnosti
Lep slavolok pri solkanskih »kolonah« z napisom »1539—1939« te spomni, svetogorski romar, da je že 400 let tega, odkar se je nebeška Gospa neke sobote prikazala grgarski pastirici Urški Ferligoj (kako domače zveni to ime!) vrh Skalnice. Pastirica je zaslišala v svoji govorici — saj ni znala druge — glas: »Reci ljudstvu, naj mi tu sezida cerkev in me prosi milosti!«
Svetogorska Mati — vedno pri nas
In tako se je zgodilo! Oblastniki sprva niso verjeli preprosti deklici. Vrh gore so se pa godili čudeži usmiljenja. Pet let po prikazanju je že stalo svetišče — kolikero Marijino na slovenskih tleh že? Sam oglejski očak je svetemu kraju daroval milostno podobo, ki jo poznajo že milijoni ljudstev vseh krajev in jezikov. V juniju 1. 1717 je bila podoba na Travniku slovesno kronana.
Jeza in sovraštvo morda prav istih ljudstev Je pljusknila tudi do Skalnice, pozneje Svete gore. S severa so udarjale krive vere. Iztrebile so iz »prosvitljenih« glav duha ponižnosti in pobožnosti in naselile vanje puhlo oholost. Podirali so romarske kraje. In zopet se je zgodilo, da je moral v temni noči, obdan od surovih vojščakov, solkanski kaplan na glavi reševati čudodelno podobo. Med tem pa so že s krampi podirali cerkveno streho.
Ljudstvo ob Soči in Adriji pa ni zabilo svete begunke. Vrelo je na kraj milosti še bolj kot prej. Ze po šestih letih, septembra 1793, so kronano podobo v zmagoslavnem pohodu nesli nazaj na Sveto goro. Iz razvalin se je dvignilo lepše svetišče, nad vhodom so pa množice brale: »Jaz sem pa na gori kakor poprej«. Zrušili so se troni, njen oltar se pa ni!
Pač, zdelo se je, da se bo tudi njen oltar. Dne 25. maja 1915 proti večeru je zagrmelo nad Ločnikom. Prvi strel vojne ob Soči. Tedaj so frančiškani zavili čudodelno podobo v rjuho in jo ponesli kot dragocen za klad vsega ljudstva v solkansko farno cerkev. Ko so tudi tu jele sikati granate, je Mati božja s Svete gore bežala v Ljubljano. Svetišče in samostan se je zrušilo do temeljev, še ti so se znižali za dva metra in pol.
i a in	...	(
Ljudstvo izpod vznožja Svete gore je ohranilo sveto podobo v svojih srcih, naj si je bilo razkropljeno širom sveta. Prišel je 9. oktober 1921. V tem najlepšem goriškem mesecu se je
vil po goriških ulicah in po pobočju gore tak zmagovit sprevod, kakršnega ne bo večl Za-
Sveta gora pred vojsko.
sfopniki ljudstva so molili rožni venec stopajoči za podobo, ki jo je spremljal njen največji častilec knez Ivan Borja; molili so, da bi zemlja in domovi zopet vstali iz razvalin in ostali pod Njenim varstvom. Tiste dni ljudstvo še doživlja. Na novem svetišču pa zopet blesti napis: »Jaz sem pa na gori kakor prej« — in X še večji slavi.
400 letnica
Tu na gori je kakor v bratskem domu. Niti državne meje niti umetne niso zbrisale v vernih srcih, da smo pri Njej vsi enako ljubljeni otroci. Ljubljeni na Skalnici že štiristo leti Zato so se vsa srca hvaležno pripravljala na štiristoletne slovesnosti. Posebni odbori, laški in slovenski mesečnik »Svetogorska kraljica« so vnemali vernike v tekmi za duhovno in
su vucman	. -------- ---.. . .	v
vnanjo pripravo.	Hvala Bogu in Njej. nase ljudstvo se je z	veseljem odzvalo klicu po duhovni pripravi,	medtem so se pa z veljali " ' ' ------:.....
1111IIU V111 Ul	a VI, mvuivrn ""	» .	v
požrtvovalnostjo pripravljale zunanje sveca-
n°S'ln tako se je zgodilo, da je čudodelna podoba četrtič stopila z gore med svoje, to pot v triumfu 1 Desetega junija zvečer so frančiškani v slovesnem spremstvu dvignili podobo na prestol. Z vseh gričkov in dolin je zapel bron »Ave«, ko se je procesija pomikala proti Solkanu. Tu so farani pozdravili svojo dolgoletno vzvišeno »faranko« pod slavolokom, tu so stala oblastva. Zbori so zapeli Marijine pesmi
Čudodelna podoba Matere božje na Sveti gori.
in postavni solkanski fantje z belimi šopki so dvignili podobo in jo nesli proti mestu. Pred mestom so jo sprejeli železničarji, ki so se na Njeno priprošnjo rešili ob veliki nesreči pod Sveto goro. V uršulinskem vrtu na Katariniju so pričakovali mogočno Kraljico goriški nadškof, nad vse ljubljeni goriški rojak nadškof Fogar in škof-frančiškan Russo. Ljubke alegorične slike angelčkov, mučencev in skupine, predstavljajoče prošnje v lavretanskih litanijah, so v večernem mraku kot nevidni duhovi valovali proti stolnici. Vse je občudovalo nad vse posrečeno skupino grgarskih deklet, oblečenih v narodno slovensko nošo iz časov prikazovanja. Računajo, da je nad 60.000 ljudi sprejelo Kraljico s Svete gore.
Ves teden je bila stolna cerkev polna Marijinih častilcev. Za slovenske vernike so imeli izbrani govorniki ob petih zjutraj govore in pobožnosti.
Nad vse veličastna je pa bila slovesnost v soboto, 17. junija zvečer. Deževno nebo se je proti večeru vzvremenilo. Množice z Brd, Vipave, Gor, pa tudi doli z Istre, celo iz Pije-monta so se zgrinjale v mesto vse plapolajoče v zastavah in zelenju. Že zgodaj popoldne so se zvrstili do postaje močni oddelki vojaštva in milice. Enaintrideset topovskih strelov s starega gradu je oznanjalo prihod beneškega patriarha kardinala Piazza. V nadškofijskem dvorcu so se zbrali vsi škofje julijske pokrajine, bila sta tudi goriški rojak nadškof Fogar in naš Solkanec prevzv. škof s Krka dr. Srebrnič. V prestolni dvorani so se eminenci poklonila vsa svetna oblastva in zastopniki italijanske Katoliške akcije. Verno ljudstvo se je trlo okoli stolnice, da zadnji počasti podobo, ki so jo iznad glavnega oltarja prenesli na prestol pri stranski ladji. Po slovesnih večernicah se je razvil mogočen sprevod do Travnika. Tu so
podobo Kraljice postavili na poseben oder, s katerega je patriarh mogočno govoril deset-tlsočem ljudstva. Ojačevalci so prenašali nje-
gove besede zahvale in prošnje po vseh ulicah, kjer se je zbiralo verno ljudstvo v špalir. Nad 50.000 računajo vernikov, ki so se poslavljali od Matere.
Na čelu sprevoda so bogoslovc! nosili križ, za njimi so se vrstili balila, gorlbe, v angelčke oblečeni otročiči, alegorične skupine, zavodi z rdečimi lučkami, pevci, tri godbe, ki so spremljale petje otrok, križarji, pa spet v mučence oblečeni otročiči s palmovimi vejicami, redovniki; za preprostim križem je stopala neofici-elna skupina kmečkih mož in žena z romarsko culico, prišli so iz najoddaljenejših vasic v stolnico in šlo vso pot s podobo na Sveto goro; ta skupina je bila brez sijaja, a so bili res Marijini romarji. V dolgi vrsti so nato neli semeniščniki, mestna duhovščina, kanoniki. Pride šest škofov in nadškofov, vsak s pisanim spremstvom mladih pažev. Zdaj je tu milostna podoba, nosijo jo bogoslovci. Ob strani stopa straža. Za njo stopa kardinal s svojim dvor-janikom in spremstvom. Vojaštvo prezentira puške, top grmi. Sprevod zaključuje reka ljudi.
V uršulinskem vrtu se procesija ustavi. Cerkveni knezi počaste podobo. Godbe zaigrajo zadnji pozdrav. Klici »Živijo Marija« donijo iz množice. Prikoraka strumna vrsta solkanskih fantov z belimi nageljni. Na krepka ramena dvignejo prestol s podobo. Sprevod se uredi, ne več s tolikim sijajem, a zato z še večjo prisrčnostjo. »Marija k Tebi« poje en sam mogočen zbor po solkanski cesti pnd slavoloki in v Solkan. Tu so farani postavili kar štiri kolone. Na trgu pričakujejo solkanski in podgorski pevci in združeno zapojo Vodopivčevo »Svetogorski Kraljici«. Tisoče lučic zamiglja po
Dobra, hrana — sveža pijača
L ^irpraj«

J* ' ^^^^^

oknih. Sprevod narašča v veletok, ki ga komaj utesnjujejo hiše in ozka pot navkreber. Veselje prekipeva samo iz sebe, nič ni narejenega, nič predpisanega, niti rediteljev ni treba. Marija sc sredi svojega ljudstva vrača na goro...
Lučke in bakle so lezle po pobočju na Preval in dalje na vrh. Zakasnele trume romarjev so pritekale in hodile še do polnoči.
Nekaj čez polnoč je Marija prišla domov. Orgle zabuče. grgarski pevci pojo. V bisernem orniitu pristopi prevzv. škof Srebrnič. Tempelj se stresa od bučnega navdušenja in od »Lepa si, lepa si, roža Marija«. Tisoči in tisoči ne morejo v ccrkev, niti na ploščad nn vrhu no. Nihče ne misli na spanje. Ko posveti zor z morja v neprespana lica, so vsi blaženi, da so prečuli noč ob nogah Milostne.
Ob desetih je bilo slovesno knrdinnlovo opravilo, še se valijo množice na hrib, druge odtekajo. Bleščeče vcčcrnicc in pupežev blagoslov zaključijo slovesnosti.
Podoba Čudodelne se zagrinja v somrak kadila, biseri na njej vztrepetaio. Po 400 letih se še vedno glasi iz podobe: »Jaz pa ostanem na gori...« in še: »Vsem, vseh jezikov in narodov bom blagoslavljala njih dom in rod s Svete gore nad Sočo in Adrijo.«
Beli in idr a vi nobje
SAPGOV KALODONT
proti zobnemu kamnu
Ameriški Slovenci so obiskali staro domovino
blagor naših izsel jencev, g. Rado M i k 1 i č, je s prisrčnimi besedami želel našim izseljencem prijetno bivanje v domovini in izrazil upanje, da bodo odnesli od nas najlepše spomine.
Za prisrčni sprejem se je zahvalila gdč. Marija M a r š i č, rojena v Clevelandu. Njeni starši so doma iz Sodražice. Ona sama pa je uslužbena v veliki konfekcijski tovarni za moške obleke v Clevelandu. Vse je presenetila njena lepa slovenščina, ki se jo je naučila, ne da bi bila kdaj v Sloveniji.
Vsa skupina je nato odšla na povabilo potovalne družbe French Line v kolodvorsko restavracijo, kjer jo bila za goste pripravljena malica. Rojakom iz Amerike so se pridružili tudi njihovi sorodniki. V prisrčnem razgovoru, v katerem so izmenjali nešteto novic, je hitro potekel čas. — Predsednik Rafaelove družbe g. p. Kazimir Za-krajšek pa je našim izseljencem dil nekaj navodil za njihovo bivanje v Sloveniji. Svetoval jim je posebno, naj ne obiščejo le rojstnih krajev, ampak naj izkoristijo priliko in si ogledajo vso lepo Slovenijo.
Zanimive so novice in vtisi, ki so jih ameriški rojaki prinesli s potovanja v domovino. Vsi pripovedujejo, da se letos Američani le težko odločijo za potovanje v Evropo, ki po njihovem mnenju noče živeti v miru. Naši slovenski rojaki pa se niso dali oplašiti in so zato prišli na obisk v domovino in našo državo. Vožnja z največjim parnikom »Normandie« je bila prav prijetna, čeprav je le prvi in zadnji dan vožnje sijalo sonce. Na parniku pa je bilo tudi drugo odlično občinstvo, katero so z navdušenjem pozdravile zlasti žensko udeleženke. Tako so se naše rojakinje večkrat razgovarjale s filmskimi zvezdniki Mar-leno Ditrichovo, Myrno Loyjevo in Cary Grantom. V njihovi družbi je bila tudi Barbara Hutton, milijonska dedinja pet- in deset ceutnih newyor-ških veleblagovnic. V Lo Jtav.ru se je nudil potnikom izreden pogled na velikansko pristanišče, v katerem je bilo zbrano močno francosko vojno brodovje, nad katerim so krožile številne eskadre vojnih letal. Naši izseljenci so prenočili v Parizu in si ga tudi bežno ogledali. Sicer dolgotrajno potovanje z vlakom je po zaslugi zastopnika g. Kolandra, ki je skrbel za udobnost potnikov, poteklo prav prijetno. Posebno presenečenje pa so naši Američani doživeli na meji, ko so se mogli sami prepričati, kako vljudno in obzirno postopajo naše obmejne oblasti s tistimi, ki prihajajo v našo državo. Ameriški rojaki so čez dan opravili najnujnejše opravke, nato pa so se odpeljali na domačije, ki so vse večinoma na Dolenjskem in Notranjskem. — Tudi mi jim želimo prijeten oddih v starem kraju.
Prvo veselo srečanje na ljubljanski postaji ob prihodu ameriških rojakov. Dva svetova sta se sešla: na desni mlada Amerika, na levi pa stare mamice z Dolenjske.
Ljubljana, 21. junija.
Davi se je okrog pol 10 pripeljala z jeseniškim brzovlakom v Ljubljano skupina ameriških rojakov, ki so prišli na obisk v domovino. Na postaji se je zbralo mnogo ljudi, med katerimi so bili tudi taki, ki so prišli z dežele in težko pričakovali svojcev. Kot zastopnik TOI je bil navzoč podpreds. I. O g r i n , za Tujsko prom. zvezo pa dir. »Putnika« dr. Žižek. Z vlakom je pod vodstvom zastopnika franc. potovalne linije v Clevelandu g. Avg. Kolandra prišlo 18 Američanov. V Le Ifavru pa se je izkrcalo še 10 drugih izseljencev, ki potujejo sedaj čez Francijo in Nemčijo v avtomobilih. V domovino bodo privozili v četrtek ali petek.
Takoj ko se je ustavil vlak, je odhitela množica k vagonu, iz katerega so mahali izseljenci v pozdrav. Najprej so skozi okna romali številni kovčki, katerim se je poznalo že na zunaj, da so: Made in USA. Ko so ameriški rojaki izstopili, so se vrstili ganljivi prizori; stare mamice v rutah so objemale vnukinje, ki so prvič prišle v domovino svojih staršev. Ob prisrčnem prvem srečanju je stekla po licih marsikatera solza in tudi gledalci sami so bili ganjeni.
Skupino je najprej pozdravil zastopnik ban-ske uprave in ravnatelj izseljenskega urada g. Fink, ki je v lepih besedah želel našim rojakom dobrodošlico. V imenu ljubljanskega župana ir v imenu ljubljanskega prebivalstva je pozdravil goste g. dr. B r i 1 e j. Tudi zastopnik Rafaelove družbe, ki edina tako požrtvovalno skrbi za
Povodenj v Sloveniji je napravila nad 25 milijonov dinarjev škode
Sveta gora pri Gorici — danes,
Ljubljana, 21. junija.
Banska upava, v prvi vrsti kmetijski oddelek, zbira točne podatke o vseh škodah, ki so jih povzročile letos zadnje 3 velike povodnji v Sloveniji. Podatki se zbirajo na podlagi navodil, ki jih je izdalo kmetijsko ministrstvo v smislu moderne statistike. Za enkrat še ni končan splošni pregled, koliko znaša celotna, po vseh treh povodnjih povzročena škoda, ki bo daleč presegala škode prejšnjih let. Banska uprava bo pač morala priskočiti ubogim ljudem na pomoč z dobavo raznih žit, krompirja in drugih poljskih pndelkov Ta akcija bo pač, kakor vse kaže, morala biti dobro organizirana. Zaradi raznih vremenskih katastrof je bilo n. pr. lani razdeljeno med razne, po toči in povodnji prizadete kraje 35.757 kg pšenice,-8105 kg rži in 256.450 kg krompirja. Letos bo treba pač še večje množine krompirja razdeliti med pasivne kraje, trpeče po zadnjih povodnph. V preračunskem letu 1938/39 je banovina za razne kraje, trpeče po vremenskih katastrofah izdala 2,150.000 din, država sama pa 3,250.000 din. Letos bo treba prebivalstvu priskočiti še z večjimi doneski.	, , ,.
Okrajno načelstvo za ljubljansko okolico marljivo in natančo zbira vse podatke o škodah, ki so
jih povzročile letošnje 3 povodnji. Za enkrat ima zbrane podatke za predbinkoštno povodenj. Vse občine so večjidel že poslale podatke o škodah, ki so jih ugotovile posebne občinske komisije. Kakor nam poročajo, j e bila doslej ocenjena vsa škoda, povzročena zaradi povodnji, na njivah na okoli 400.000 din. Močno so trpeli po mnogih krajih travniki in bo letošnja košnja popolnoma uničena. Na travnikih znaša škoda okoli pol milijona dinarjev. Vode pa so povzročile veliko škodo tudi na raznih stavbah. Ta škoda znaša okoli 60.000 din. V ta račun ne smemo šteti Barja, ki spada pod mestno občino ljubljansko. Mnogo sa po povodnji trpele občine Smarje-Sap, Rudnik, Slivnica, Žalna, Studenec-Ig, St. Jurij pri Grosupljem, Račna, Brezovica, Log, Borovnica, Vrhnika in Pre6crje. Po nekaterih krajih so zelo trpele zaradi povodnji razne stavbe, tako je bila poplavljena opekarna v Boštanju, mnogi mlini in žage so bili zaradi velikih voda poškodovani Tudi več hiš je bilo pod vodo. Iška, vintgarski hudournik, je podrla 2 mostova, enega v Lipah, drugega v Tomišlju.
Splošno zatrjujejo, da znaša celotna, po treh povodnjih povzročena škoda v Sloveniji nad 25 milijonov dinarjev in najbrž še več.
Skromni mr. Eden
Bivši angleški zunanji minister, mr. Anthony Eden, je imel te dni v Parizu predavanje o evropskem položaju, ki so mu prisostvovale vse višje osebnofsti francoske družbe, tako da je bila gledališka dvorana razprodana. Ko so ga nato v magnezijevi luči fotografirali, je mladi državnik zaklical časopisnim poročevalcem: »Toda ne prekinjajte me med govorom! Jaz bolje govorim, če me ne moti svetloba.« Nato pa sc je brž popravil: »To se pravi, jaz manj slabo govorim, če me luč ne moti.«
Velikanski požar na Poljskem
Iz Varšave poročajo (8. junija, rla je blizu I.ndza izbruhnit požar v vasi VVičtka, ki jc upepelil 30 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Škode je več ko 100.000 zlotov.
Tudi na Poljskem so vse povsod nevihte in orkani. Tnkn jc na primer v vasi Bistre pri Bielsku treščilo v gospodarsko poslopje. Nastal
jc hud požar, tako da je pogorelo več hiš in hlevov /. živino in opremo vred. Prav tako je v Grntlcku in okolici huda ura s točo in orkanom povzročila neizmerno škodo.
Po Atlantskem oceanu plava 900 ledenih gora
Parnik »Empress of Britain«, s katerim sta angleški kralj in kraljica potovala nazaj v Evropo, je vozil zelo severno progo in je na svoji poti srečal veliko ledenih gora, ki so ee odluščile od večnih ledenikov na severu in spolzele v široki ocean. Tudi ameriške in kanadske straže so poveljstvo parnika opozarjale, zato je parnik vso pot vozil zelo previdno Stražne ladje, ki prav v ta namen križarijo po Atlantskem oceanu, so opazile nad 500 večjih in manjših ledenih gora. Računajo pa, da jih je vsaj 400 ušlo njihovim budnim očem. Potem takem je po Atlantskem oceanu pretekli teden plavalo vsaj 000 teh mrzlih tujcev, ki nevarno zalezujejo urne parnike.
te novice
četrtek Nol., škof.
Pc4ek, 23.
Koledar
22. junija: Ahacij, mučenec; Pavlin
junija: Agripina, devica, muče-
nica; Edeltruda, kraljica.
Novi grobovi f Ga. Pavla dr. Bezičeva
V sredo zjutraj je mirno v Gospodu zaspala spoštovana soproga kranjskega zdravnika, gospa Pavla dr. Bezičeva. Gospa dr. Bezičeva je bila iz ugledne ljubljanske katoliške družine; bila je hčerka v vojni padlega sodnika g. dr. Pompeja. Ker je bila izreduo nadarjena, se je še prav mlada posvetila študiju in še skoraj nedoletnu dovršila pharmacijo. Takoj po zadnjem izpitu se je poročila z zdravnikom g. dr. Bezičem. V srečnem, idealnem, katoliškem zakonu so se jima rodili trije zdravi otročički. Strašen udarec je bil za 6rečno družino, ko je začutila gospa Pavla v sebi nevarne bolezenske kali — tuberkuloze. Silna je bila skrb za njo. Toda božja volja je bila drugačna; blaga žena si je s svojim vzglednim življenjem žo v mladosti zaslužila večno srečo. Pokojnica 6e je v ži.v-ljenju mnogo posvečala dobrodelnim ustanovam. Dokler je bila zdrava, je bila požrtvovalna odbor-nica Vincencijeve konference. Zavzemala se je zelo tudi za služkinje, katere je v Kranju organizirala v »Poeeleko zvezo*. Posebna njena odlika je bila globoka vera do Boga in ljubezen do cerkve. Ko jo bila še zdrava, smo jo dnevno videli pri sv. maši in sv. obhajilu. Pogreb bo v petek popoldne v Kranju. Blaga gospa naj počiva v Bogu! Iludo preizkušeni družini izrekamo toplo sožalje!
t Janez Lovko
V ljubljanski bolnišnici je 20. t. m. po hudi operaciji umrl ugledni posestnik Janez Lovko, Vrdjan iz Cerknice. Rodil ee je leta 1888. ter se je 1. 1905. izselil v Ameriko, odkoder se je vrnil domov ter tukaj prevzel gospodarstvo. Ni pa skrbel le za svoje gospodarstvo, marveč se je brigal za vse potrebne javne zadeve. Kot odločen katoliški slovenski mož prav tako o,dločno zastopal svoje misli v politiki kakor v gospodarstvu ter v prosveti. Bil je občinski odbornik, načelnik hranilnice, odbornik JRZ, Kmetijske podružnice in Kmetijske zadruge. Moža-poštenjaka bo vsa Notranjska težko, pogrešala. Vzglcdni katoliški Slovenec naj počiva v miru! Hudo prizadeti družini izrekamo svoje globoko sožalje.
f Gašper Ogrin
V sredo, dne 7. junija smo na Vrhniki z vojaškimi častmi pokopali orožniškega narednika in učitelja na orož. šoli v Ljubljani. Zločinsko dejanje ga je iztrgalo iz srede dragih mu svojcev in to-varišev sredi najlepše moške dobe. Vsi, ki so ga poznali, so ga ljubili in spoštovali obenem. Rodom iz Stare Vrhnike je stopil v orožniško službo ter izvršil podčastniško šolo v Kamcnici. Služboval je dalje časa v Sandžaku, nato v osrednji pisarni vrhovne orožniške komande v Belgradu, odkoder je bil premeščen kot vodja poistaje v Belem potoku pod Avalo, kamor hodi naša kraljevska družina rada na izlete. Pozneje je bil premeščen kot vodja postaje v Slovenske Konjice, od tu pa je bil nastavljen za učitelja na orožniški šoli v Ljubljani.
Bil je vseskozi odličen v svoji stroki ter vesten in zanesljiv v službi, Za kar je prejel dvoje odlikovanj. Vkljub vsakovrstnim vplivam m pritiskom ni nikdar klonil ter ni skrival svojega globokega verskega in narodnega prepričanja. Poleg svoje domače zemlje je najbolj ljubil svojo mater in s tem pokazal značaj plemenitega slovenskega fanta. Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja, ki mu je bila vedno in povsod svetal
Osebne novice
■= Poroka. Včeraj popoldne sta se poročila v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani dr. Vadnal Alojz, profesor matematike na bežigrajski realni gimnaziji in gdč. Mara Stojkovič, hčerka apelacijskega sodnika dr. G. Stojkoviča. Priči sta bila dr. Orel Vladimir in Gregorka Boris. Mladi par je poročil ženinov sošolec g. kaplan Šoukal Francš. Iskreno čestilamo.
= 50 letnico rojstva obhaja letos na kresni dan g. Ivan Fernas, urar na Vrhniki. Naš dolgoletni naročnik je vnet karitativni delavec. S 14 letom je odšel v Egipt, kjer se je pri svojem bratrancu v Aleksandriji izučil urarske obrti, katero sedaj uspešno in natančno izvršuje na Vrhniki, Bog ga živi še mnogo let!
= Odlikovan je z zlato kolajno za vestno službovanje topniški porljroročnik Božidar Barle, sin orožniškega polkovnika in poveljnika dravskega orož. polka g. Lojzeta Barle-ta. Iskreno čestitamo.
— Iz sodniške službe. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je napravil sodniški izpit g. Kovač Ciril iz Loškega potoka.
Kjer je dim in kjer je gruča, Čik — bonbon varuje pljuča.
— Obisk mednarodnih tekem v Belgiji. Ob priliki mednarodne vodne razstave v Ličgeu bo priredila belgijska katoliška telovadna zveza telovadne tekme, ki se jih bodo udeležili tudi drugi narodi. Dosedaj je pripravljenih že 8 držav. Tudi Zveza fantovskih odsekov bo poslala svojo mednarodno vrslo telovadcev in atlete, da bodo zastopali barve Jugoslavije. Vabimo vse naše člane in prijatelje, da se udeleže z našimi tekmovalci tega potovanja in jim dajejo pri tekmah moralno oporo. Ker je pri prireditvah na sporedu tudi sprevod bi bilo želeti, da bi v njem sodelovalo č-m več članstva v krojih. Potovanje bn trajalo ca
12 dni v prvih dneh avgusta. Stroški so preračunani na približno 2000 din. Vabimo vse interesente, da se takoj priglasc Zvezi fantovskih odsekov, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7/1. Zadnji dan priglašanja, je 30. junij, ker moramo P«>skr-beti za skupni potni list. Na poti bi si ogledali
tudi znamenitejša nemška mesta (Miinchen, Koln) in v Belgiji Bruxelles in druge znamenitejše kraje. Če bi bilo dovolj interesentov, bi si spotoma ogledali tudi Nizozemsko. Ker je končna določitev poti odvisna od štovila udeležencev, vabimo interesente, da ee čimprej priglase.
—	Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v domu duh. vaj pri jezuitih v Ljubljani od 3. do 7. julija. Drugi tečaji za duhovnika l>odo istotam v avgustu (7 — 11, 21 — 25) in kasneje. Prosimo pravočasne priglasitve.
—	Belokranjski festival narodnih iger v Črnomlju je privabil preteklo nedeljo tako veliko število izletnikov, da se je društvo »Bela Krajina« odločilo, da bo odslej vsako leto enkrat priredilo tak iestival v Beli Krajini. Nedeljskega festivala 6e je med drugimi udeležil kot zastopnik bana dr. M. Natlačena banski svetnik dr, Tnstenjak.
Vsaka očala, pomenu
zato dobrosedeča ln jasenpogled pri
—	Šentvidčane opozarjamo, da bo v nedeljo zvečer ob 20 v njihovem Prosvetnem domu koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske.
V	Št. Vid pride celotni zbor pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča; na svojem sporedu ima najlepše umetne in narodne pesmi, mnoge na izrecno željo in zahtevo Šentvidčanov samih. Koncert bo v dvorani, ki je izredno akustična in ena najlepših dvoran v ljubljanski okolici. Vstopnice so v predprodaji v trafiki Kautman.
—	Slovenska Straža v Ljubljani poziva, da se je novi odbor sledeče sestavil: predsednik Boje Etbin, podpredsednik dr. Kamušič, tajnik Grafen-auer Bogo, njegov namestnik Klavž Leopold, blagajnik Trebše Anton, odborniki gg.: Kokalj Jože, Erjavec Franc, Tonkli Anton, Zeinljak Joško in Terčelj Filip; nadzorstvo: gg. dr. Česnik Ivo, dr. Gorjanec M., dr. K Capuder ter Bogataj Franc.
V	razsodišču so: gg. Kovač Franc, dr. Zitko Stanislav in Kranjec Silvo. — Slovenska Straža v Ljubljani ima svojo pisarno na Aleksandrovi cesti 1 (dvorišče, 6kupno s Sedejevo družino).
—	Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kraljevi dvorni dobavitelj DROGERIJA GRE GORIC, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Avtobusni izlet na Sv. Višarje, Sv. goro, Gorico, soška bojišča in Trst priredi Zveza bojevnikov v Ljubljani, dne 15., 16. in 17. julija t, 1. Odhod 15. VII. 1939 ob 3 popoldne, prihod 17. VII. zvečer. Prijave sprejema Zveza bojevnikov, Ljub-jana, Masarykova cesta, hotel Metropol-Miklič vsak dan do 30. junija od 8—12 dopoldne in od 4—7 popoldne.
—	Ko je obiral cvetje je padel z lipe 10-letni kočaričin sin Jože Suhadolnik iz Horjula. Zlomil si je desno roko nad komolcem ter se je zatekel v ljubljansko bolnišnico.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-.Iosef« erenčice.
—	Stara patrona iz svetovne vojne je odtrgala tri prste osemletnemu žagarjevemu sinu Jakobu Zabukovcu iz Starega trga pri Logatcu. Pri nas se po dvajsetih letih le redkokdaj najdejo naboji iz svetovne vojne, saj naše ozemlje še ni bilo v pravi bojni črti. Vendar pa se še ves čas ponavljajo nesreče, ki jim je vzrok neprevidno ravnanje s starimi naboji. Tudi mali Jakob je našel v zemlji staro patrono, ki mu je medtem, ko jo je vrtel v roki, eksplodirala. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovino od 21. t. m. je objavljen Sjx>razum med jugoslovanska vlado in francosko vlado o trgovinskih plačilih«, dalje »Dodatek h konvenciji o trgovini in plovbi, sklenjeni med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo leta 1929«, »Trgovinski sporazum s Francijo«, »Sprememba člena 78 navodila glede ocarinjanja daril«, »Objava o izrednem zasedanju banskega sveta dravske banovine«, »Odredba o izvrševanju manjših zidarskih, tesarskih in kamnoseških obrtov v
krajih dravske banovine« ln »Razglas o ustanovitvi župnijsko ekspozituro v Kuzmi«.
—	Slovenska pesem komponlraria ali prirejena za mešani zbor se bo glasila v nedeljo dne 25. t. m. zvečer v Št. Vidu nad Ljubljano. V dvorani Prosvetnega doma bo velik vokalni koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Koncertni spored je sestavljen iz naših najlepših umetnih zborov in narodnih pesmi. Predprodaja vstopnic v trafiki Kautman v Št. Vidu nad Ljubljano. Začetek koncerta točno ob 20.
—	Eno in poldnevni izlet v Trst in Koper priredi Tujskoprometna Zveza, dne 1. in 2. julija t. 1, Zelo zanimiv in spremenjen spored je na razpolago v vseh biljetarnicah Putnika, kjer se izročajo tudi prijave do 24, t. m.
po državi
mmmsiPttj
*	Ogromen metulji roj. V Mrzlih Vodicah v Gorskem kotaru so preteklo soboto videli ogromen roj metuljev, ki je letel nad tamkajšnjo glavno cesto: Metulji so leteli v strnjenem roju kake 3 metre nad zemljo, Roj je bil 6 do 9 metrov širok. Dolg pa je bil tako, da so metulji v strnjenem roju celo uro leteli tam mimo. Leteli so čisto mirno ter so jih ljudje lahko z rokami lovili. Metulji so bili srednje veliki, nekateri med njimi 60 bili nenavadno lepe barve.
*	50 letnico piramide na zagrebškem Slemenu bo hrvatsko planinsko društvo obhajalo v nedeljo, dne 2. julija. Leta 1870 so na Slemenu naredili leseno piramido, nakar se je leta 1874 ustanovilo Hrvatsko planinsko društvo, ki je leta 1889 postavilo sedanjo železno piramido.
*	Železniški promet Je prekinjen pri Koprivnici na Hrvatskem zaradi povodnji, ki je nastala po nalivu 19. t. m.
*	Deček, ki mu Je v zagrebškem vrtu medved odgrizel roko, leži na zagrebški kliniki, kjer bo najbrže ostal živ, ker se mu je stanje izboljšalo,
*	Ameriški senator v Dubrovniku. V Dubrovniku se na počitnicah mudi ameriški senator Boič, ki je po rodu Hrvat. V Dubrovniku je tudi 30 članov belgijskega poštarskega kluba.
*	Nove povodnji na Hrvatskem, ki so posledica nalivov 19. t. m., so napravile velikansko škodo okoli Koprivnice, Križevcev in drugod. Tudi v Dalmaciji je bila tega dne silna nevihta, zlasti v Šibeniku. Tukaj je strela večkrat udarila. Enkrat je udarila blizu nekega delavca, ki je zaradi tega za 22 minut čisto onemel.
*	Plaz kamenja je zasul železniško progo blizu postaje Šargan-Vitez dne 18. t. m. Vlaki od Užic in Višegrada proti Sarajevu so bili zaradi tega ustavljeni. Promet je mogoč le s prestopanjem.
*	Morski volk v sušaškem muzeju. Vlado Piš-kulič, član ribiškega športnega društva na Sušaku, je v nedeljo ujel morskega volka, ki je bil poldrugi meter dolg. Ta morski volk spada v vrsto nevarnih morskih psov, ki zrastejo do 6 metrov dolgi. Pomorske oblasti so bile sicer razpisale nagrado za imorske volkove, vendar Piškulič kot športnik ni hotel nagrade, pač pa je morskega p6a podaril sušaškemu muzeju.
*	Stara granata raznesla dva človeka. Iz Ohrida poročajo: Brata Selim in Sadik Jakučevič sta kovača. Ker sta revna, si nista mogla kupovati železa, ampak sta nabirala staro železo, kjerkoli sta ga kaj našla. Tako sta te dni našla nekje tudi staro granato. Dne 19. t. m. sta se lotila stare grante, da bi jo razbila. Mislila sta seveda, da je granata že prazna. Toda nevarno staro orožje se jima je v rokah razletelo. Granata je raznesla Sadika ter Selimovega sina Hamida, med tem ko je Selima hudo ranila.
*	3000 nepismenih ljudi je v Splitu, kakor je 19. t. m. zvečer na zborovanju splitskih hrvatskih društev sporočil prof. Ante Belas. Hrvatska društva iz Splita so se namreč 19. t. m. 6ešla, da bi sklepala, kako pobijati nepismenost. Letos je v Splitu bil sicer tečaj za nepismene, vendar je vanj hodilo le 62 ljudi,
*	5,854.313 katoličanov Je v Jugoslaviji, kakor navaja Splošni šematizem katoliške cerkve, ki je te dni po nalogu škofijske konference izšel v Sarajevu,
*	Bik v brivnici. V Kuli je preteklo soboto zvečer nekdo vodil skozi mesto velikega bika. Žival pa se je splašila ter je zdirjala naravnost v odprto brivnico, kjer so brivci brili goste. Gostje 60 brž zbežali, za njimi pa tudi brivci. Tako je bik sam ostal v brivnici, kjer pa ni naredil nobene škode. Gonjač je namreč bil hitro za njim ter ga odvedel. Bik je bil velikanska žival, ki je tehtal najmanj 10 kvintalov. Ni čuda, da so se gostje z brivci vred tudi splašili in pobegnili.
*	Slab odziv delavcev za Francijo. Poročali 6mo, da je v Osijek prišel zastopnik irancoskih
Nova letala ljubljanskega Aerokluba
Ljubljančani imajo že nekaj mesecev na letališču priliko opazovati majhno modro pobarvano enosedežno letalo, ki ga je zgradil g, Lavrič in od katerega ga je kupil ljubljanski Aeroklub.
. Načelnik motorne sekcije Aerokluba je z novim letalom obiskal že meetinge v Mostarju in Sarajevu, na katere je bil povabljen ljubljanski Oblastni odbor Aerokluba.
Aeroklub je kupljeno letalo, ki je bilo prvovrstno mišljeno samo za krajše polete, predelal v toliko, da mu je dal vgraditi poleg sedanjega rezervoarja še večji rezervoar za kakih trideset litrov bencina. Posebna črpalka omogoča pilotu črpanje goriva iz dodatnega rezervoarja med poletom. Tako izpopolnjeno letalo omogoča šesturen polet brez pristanka. V tem času preleti letalo približno 750 km.
Na poletu v Kotor je spremljalo pilota slabo vreme, tako da si je moral izbrati progo Ljublja-
na—Banjaluka—Mostar. Majhno ljubljansko letalo, ki je ob slabem vremenu napravilo tako dolgo pot, je na mostarskem meetingu navdušilo ljudi in vzbudilo splošno pozornost. Pa tudi pri meetingu v Sarajevu je majhen enosed takoj osvojil vse prisotne, zlasti ker je pilot odlično izvedel napovedan program. Omenimo naj še, da je pot od Ljubljane do Sarajeva letalo preletelo brez pre-stanka.
V zadnjih dneh ima pa ljubljanski Aeroklub še eno pridobitev, to je letalo francoske konstrukcije Henriot, ki ga je dala Osrednja uprava ljubljanskemu oblastnemu odboru v uporabo. Novo letalo, ki zahteva od pilota precej 'spretnosti, bo Aeroklub uporabljal za trenažo svojih pilotov. Letalo je dvokrilec, dvosedežno, in ima motor s 120 konjskimi silami. Kot trenažno letalo pa je opremljeno s sorazmerno majhnim rezervoarjem za gorivo, ki mu omogoča samo polete v bližini letališča.
Vlak povozil ubogega delavca
Pako pri Borovnici, 20. junija.
Pred tednom dni je prišel 18 letni Markov-čič k svojemu bratu iz ptu jskega okraja — s trebuhom za kruhom. Posrečilo se mu jc dobiti delo sezonskega delavca na železnici, kier je že delal njegov brat. Z vnemo se je lotil dela, da bi si prislužil kruha in obleke.
Danes zjutraj je odhajal na delo po progi Ljubljana—Rakek iz Pnkegn proti Goričici. Srečno se je umaknil osebnemu vlaku, ki je nelial proti Ljubljani, na drugi tir. Delavec, ki je šel ca. 50 m zn njim, mu je zakričal: »Umakni se, vlak prihaja!« Toda v tistem hipu je izza ostrega ovinka pribrzel osebni vlak
št. 612 ob 6.48 in ga je z vso silo butnila lokomotiva v glavo. Zdrobilo mu jo zgornjo čeljust, zlilo desno oko. Lokomotiva ga je vrgla kakih 13 m naprej in je obležal tri metre od proge z razbito lobanjo in zlomljeno levo nogo.
Delavec, ki je to videl, nut je priskočil na pomoč; toda 18 letni Markovčič je samo še dvakrat vzdihnil in umrl.
Žalostna smrt 18 letnega fanta je pretresla vso vas, posebno pa njegove stanovske tovariše, ko so videli mrtvega sotrpina. On je končal trpljenje, toda ostali so še drugi delavci, ki se morajo za borih 20 din na dan podajati v tako življenjsko nevarnost. Delavci na železnici so reveži med ubogimi, kajti za 400—480 din na mesec še za hrano in stanovanje ni. Čas je že, da se tudi železniškim delavcem razmere izboljšajo.
Noj bo mladi žrtvi Bog mil sodnik in dober plačnik. Žalujočim izrekamo naše sožalje.
Ljubljana, 22. junija
Prireditve in zabave
Zveza nabavljalnih zadrug državnih in železniških uslužbencev bo priredila v Četrtek ob 19 v dvorani glasbenega društva »Sloge« v Pražakovi ulici št, 19 »Zadružno proslavo« s pisanim sporedom. Vabljeni so člani in članice in gostje. Vstopi nine ni.
Rokodelski oder. V proslavo 400 letnice, kat* je bila slovenska zemlja posvečena po Marijinih stopinjah in naša govorica počeščena po njenih ustih, bo v nedeljo 25. junija t. 1. ob 8 zv. na vrtu Rokodelskega doma igra Svetogorska Mati božja. Romantičen igrokaz s petjem v 4 dejanjih. Spisali dr. Andrej Pavica. Režiser Podvin. Ob neugodnem vremenu se predstava vrši v dvorani. Vabimo k obilni udeležbi.
II. sklepna produkcija drž. konservatorija bol drevi ob četrt na 7 v veliki dvorani Filharmonije. Spored je naslednji: 1. llaydn: Sonata v Es-duru. Klavir — Laurenčič Otmar. 2. Reger: Marijina uspavanka, Verdi: Arija Gilde (sopran — Tiran Marija), klavir — Bradač Zorka. 3. Mendelssohn: Pesem brez besed Schumann: Iz spominske knjige, Faure: Capricio, Liszt: Koračnica. Klavir — Kruljc Štefanija. 4. Volkman: Koncert v a-molu, Cehovin Bogomil — čelo, Demšar Gojmir — klavir. 5. Bruch: Koncert za violino. Burger Kajetan, klavir — Osterc Marta. 6. Weber: Koncert za klarinet — Gunzek Mihael, ldavir — prof. Ši-vic Pavel. 7. Gregorc Jurij: Nokturno št. 2, klavir — Bradač Zorka. 8. Weber: Arija iz Oberona, sopran — Polajnar Ljudmila, klavir — prof. J. Ravnik. 9. Liszt: Gozdno šumenje, Liszt-Verdi: Uigoletto. klavir — Adamič Bojan. Začetek produkcije točno ob četrt na 7 v veliki dvorani Filharmonije. Sjx>red v knjigarni Glasbene Matice.
Sestanki	* ■
FO Sv. Peter ima drevi ob 8 redni sestanek. Udeležba za vse člane strogo obvezna.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Maj rijin trg 5, mr. Kuralt, Gosposvetska cesta in mr. Bohinec ded., Rimska cesta.
Poizvedovanja
Mlad pes jazbečar se je zatekel. Lastnik ga dobi v Zaiokarjevi ulici št. 9.
kmetovalcev, ki je hotel tam nabrati nekaj sto delavcev za francoske kmetije. Poročajo pa, da se delavci nič ne ogrevajo za Francijo, ker morajo stroške pota do francoske meje ter potne liste 6ami plačati.
*	Zaradi trgovine z belim blagom sta bila v Subotici zaprta mož in žena, sedaj pa so prijeli še osiješkega krčmarja Vojo Ninčiča ter še nekaj drugih ljudi, ki so zapleteni v to grdo zadevo.
*	Elektrifikacija v Sremu. Kakor poročajo listi so v teku priprave, da se elektr.ificira vsa okolica mesta Vukovar. Banovinska električna centrala bi dajala električni tok po 4.50 din.
Prva letalska vozovnica na poletu čez ocean
Dne 28. junija bo ameriško letalo »Yankee Clipper« vzelo prvikrat s seboj potnike po voznem redu, ko bo odletelo iz Newyorka čez Azore in Lizbone v Marsaille. Seveda so v Ameriki začeli kar noreti, kdo bo dobil prvo vozovnico, ki jo bodo ob tej zgodovinski priliki izdali, A brž se je izkazalo, da so prišli vsi prepozno. Zakaj, prva vozovinca za letalo je bila že 1. 1931. rezervirana. Takrat je dejal mr. W. J. Eck, podpredsednik Southern Roilway v Washingtonu, da mora za vsako ceno on dobiti prvo letalsko vozovnico, Pa so mu že 1. 1931. rekli, da se more samo kot drugi peljati. Prva vozovnica je bila že prodana slavnemu humoristu W. Rogersu. Ta pa se je, kakor znano, leta 1935 na poletu čez Aljasko v družbi z Wileyem Postom, smrtno ponesrečil. Tako je mr. Ecka zdaj doletela čast, da je postal prvi prekooceanski potnik letala. Zdaj mu je treba le želeti srečno pot!
Poštni avto so ukradli
V Glasgowu (poročajo te dni iz Londona) so v noči na soboto v drugo tekom enega meseca, ukradli poštni avto.
Poštni avto se je bil pravkar vrnil s svoje poslednje službene poti. V njem je bila vsa pisemska pošta zahodnega dela mesta Glasgo-wa. Pravijo, da je bila v avtu tudi skrinjica, kjer so bila vrednostna in denarna pisma. Poštna uprava niti še ne more določiti višine povprečne škode.
Orožarno gangsterjev so odkrili
Iz Newyorka pišejo 18. junija: Ko so prijeli pet članov neke zločinske tolpe, je brooklinska policija razkrila 8 roparskih napadov na banke_ in trgovine, ki so bile v poslednjih mesecih izvršeni v okolici Newyorka. Hkrati je policija odkrila v nekem newyorškem stanovanju pravo pravcato orožarno samih pušk, samokresov, strojnic, municije in telovnikov, ki so varni pred kroglami. Policija pravi, da so tvorili prijeti zločinci »najhujšo roparsko tolpo v Newyorku«, kar brez dvoma že nekaj pomeni.
Povišana plača, »Zan, prav zadovoljen tem z vami. Moj finančni položai se sicer ni prav nič
izboljšal, vendar vam hočem od prvega prihodnjega meseca vsak mesec 300 dinarjev več — dolžan ostati.«
LJUBLJANA
! Prvi poletni dan. Včeraj je bil prvi, kole-clarsflri poletni dan. »Dopoldne je bilo izredno soparno in je termometer v semci kazal 23 stopinj C nad ničlo. Popoldne ee je močno zoblačilo. Prav junij je mesec, ko divjajo krajevne nevihte, ker se zrak naglo segreje in pride nato do vremenskih katastrof. Ljubljanski trg je bil včeraj drugače živahen. Na trgu je bila ogromna množina češenj, borovnic in gozdnih jagod. Cene so bile v splošnem neizpremenjene, kakor smo jim že pred dnevi objavili. Na trgu so se pojavile pirve breskve po 16 din kg in marelice po isti ceni.
■ 1 Trnovsko kresovanje pripravlja Prosvetno društvo Trnovo s sodelovanjem Fantovskega odseka. Kresovanje se prične na kresni večer v petek 23. junija pred trnovsko cerkvijo s koncertom godbe »Sloge«, kresom na Gradaščici, umetnim ognjem in spuščanjem raket. Nadaljuje se v soboto 24. junija na društvenem prostoru v Karu-novi ulici 14, kjer se uprizori na prostem na ogromnem nalašč zato pripravljenem odru ob prvovrstni sceneriji in ob svitu žarometov veseloigro s petjem »Rodoljub iz Amerike« s sodelovanjem godbe »Sloge«. V nedeljo 25. junija ob pol 16 bo telovadni nastop F. O. in D. K. s pestrim sporedom, po telovadbi pa velika žegnanjska veselica. S kresovanjem hoče Prosvetno društvo Trnovo obnoviti stare šege trnovskih kresovanj, ki naj bi postali tradicionelni kot nekdaj, na katere eo Ljubljančani vedno radi prihajali.
1 Razstava otroških izdelkov Državne poskusne ljudske šole za Bežigradom bo odprta v petek 23^ in soboto 24. od 9—12 in od 15—17 ter v nedeljo 25. od 9—13. Vse, ki se zanimajo za delo na tej šoli, vljudno vabimo, da se razstavo ogledajo. Vstop prost.
1 Maturantke drž. ženskega učiteljišča v LJubljani iz leta 1924 se zberemo v četrtek, 6. julija, ob 16 pri Slamiču. Pridite vse! — .Jagoda.
1 Posestne spremembe. Tovarna kvasa, tvrdka M. FischVs Sahne v Pragi ki je svoj čas pred vojno imela tovarno tudi v Celovcu in ki je zalagala s kvasom naše slovenske kraje, je prodala vele-industrijalcu Rudolfu Normannu v Valpovem obširno zemljiško parcelo št. 458/1 k. o. Spodnja Šiška v iznieri 1369 mJ za 232 780 din. Kvadratni meter je bil po 170 din. — Marija Siler, posest-nica in soproga trgovskega potnika, stanujoča v Frankopanski ulici št. 11. je prodala »Domu cestnih železničarjev« v Ljubljani zemljiško parcelo št. 491/5 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 480 m» za 51.240 din. Kvadratni meter je bil po 61 din. Cestni železničarji nameravajo na tem svetu zgraditi lične hišice za člane. Zemljiškoprometna komisija na okrajnem sodišču je ta mesec že zaznamovala nad 100 kupnih pogod.
1 Ali ste že kupili tablice za tombolo Prosvet, društva v Mostah, ki bo 6. avgusta ob 15 na prostoru poleg cerkve 6V. Družine v Mostah? Se ne? Ne odklonite ugodne prilike, ki vam jo nudijo prodajalci tablic. Morda tiči ravna v teh tablicah vaša bodoča sreča. Za 3 din spalnica, šivalni stroj, 9 koles, moška obleka, voz drv, vreča moke, jedilni servis itd. Torej potrudite se!
1 Za revne mestne otroke je darovalo Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske 150 din v mestni socialni sklad »Vse za otroka« namesto venca na krsto pokojne soproge društvenega odbornika g. Matije Perka. Mestno poglavarstvo izreka najlepšo zahvalo. Počastite rajne z dobrimi
dell{ Zaradi lukenj r asfaltnem tlaku Bleivei-sove ceste smo v soboto objavili pritožbo, sedaj nam pa mestno poglavarstvo že poroča, da bo gradbeno podjetje A. Res meseca julija in avgusta tlak popravilo in odstranilo vse pomanjkljivosti tudi pred vhodom v Tivolski park.
1 Huda žaloigra se je odigrala v sredo dopoldne na Starem trgu na stopnišču hiše št. lla. 27 letni Anton Ahlin je pričakoval tam frizersko pomočnico Anico Rebolj, doma iz Raven v občim
Mlinše pri Litiji. 2e več časa je hodil za njo in ji dvoril. Anica se pa zanj ni menila dosti. Ker je Ahlin vedel, da bo prišia na obisk k svoji sestri Regini, ki stanuje na Starem trgu št. lia, jo čakal nanjo na stopnišču. Ker se tam tudi ni hotela meniti z njim, je obupan potegnil revolver in ustrelil najprej njo, potem pa še sebe. Reševalci so odpeljali oba v bolnišnico, vendar nesrečni Anici ni bilo mogoče več pomagati, ker ji je šla krogla skozi trebuh. Umrla je pol ure po prevozu v bolnišnico. Ahlin pa bo morda strel v glavo prebolel.
1 Motociklisti in pešci so lahko drug drugemu v veliko nevarnost. Tako se je včeraj vozil motociklist po Celovški cesti in je hotel zaviti v Rusko ulico proti šišenskemu kolodvoru. V zadnjem trenutku se je še moral umakniti avtomobilu, zato ga je zaneslo proti pločniku, ob katerega se je motor zadel in odletel na hodnik. Padajoči motor je podrl petletnega uradnikovega sinka Dušana Polha iz Medvedove ulice. Funtek je dobil praske po glavi, po rokah in po nogi ter so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. — Drug motociklist pa je na Dolenjski cesti podrl priletnega dninarja Benedikta Ribiča, ki je pri padcu dobil take poškodbe, da so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
1 Izredno lepe češnje hrustavke za vlaganje kilogram 4.50 din Fr. Kham, Kongresni trg 8.
VPRAŠANJE PREHRANE KOZE
sloni na notranjih' 4n zunanjih komponentah. Hranilna moč aktivnega kolesterina -Solea - kreme jo ■za prehrano ko-! že važnejši či-. nitelj, kakor bi mogli slutiti.

mm
V.- /''"^ftesw-'»
Celje
c Ob zaključku letošnjega protituberkuloznega
tedna se odbor Lige v Celju najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem, zlasti pa industrijalcem, trgovcem, obrtnikom, zdravnikom, odvetnikom, profesorjem, učiteljem, uradnikom, hišnim posestnikom, delavstvu, skratka vsem, ki so pripomogli do uspeha, ki ne bo zaostal za lanskim. Zahvaljujemo se tudi vsem damam, samarijankam m šolski mladini, ki so tako požrtvovalno sodelovali pri nabiralni akciji ter Zelezničarski godbi za uspešna prirejen promenadni koncert. V imenu Lige in vseh jetičnih in po jetiki ogroženih, ki uživajo podporo in zdravstveno skrbstvo, naj vam bo tem potom izrečna naša najtoplejša zahvala. —Odbor.
c Radiomotnje, Vsem radionaročnikom sporočamo, da je raziskovalec radiomotenj v Celju. Ra-dionaročniki, ki imaja radiomotnje, ki jih še niso pismeno prijavili, naj se namudoma zgiase v tukajšnji brzojavni centrali.
c Smrt birmanca v Savinji pri Ljubnem. V torek ob 4 popoldne so Ljubinci sprejeli svojega nad-pastirja škofa g. dr. Ivana Jožefa Tomažiča. Iv sprejemu je prišla velika množica ljudi, zlasti lepo je bila zastopana šolska mladina. V času, ko so zvonovi oznanili veliki ljubenski praznik, da je prišel v Ljubno nadpastir, ko je mladina izročala gospodu škofu šopke, se je do.godil v Savinji blizu Ljubnega žalosten dogodek. 11 letni sin posestnika Ročnik Silvester se je šel kopat popoldne v bavi-njo. Nesrečen slučaj pa je bil, da je fant pri skoku v voda priletel na skalo in si prebil sence. Cez nekaj minut se je zadušil v vodi. Nesrečnemu bratu so pritekle na pomoč mlajši sestri in ga potegnili iz vode. Bil pa je že mrtev. Dogodek je zelo presunil Logarjevo družino, kakor pravijo Račnikovim po domače, presunil pa jc tudi vse Ljubince. Fantka so položili včeraj ob 9 dopoldne k večnemu počitku. Naj mu bo zernlpca lahka! Svojcem izrekamo ob težki izgubi naše iskreno eožaljel
c Zaradi celjskega kolodvora je bila pred kratkim v nekem celjskem lističu notica, ki na| bi bila »zanimiva« in pokazala pravo celjsko sliko. Celjska »Nova doba« se je žc bala, da bodo dela ustavljena ter da se bo celjski kolodvor pridružil celjskim znamenitostim. Včeraj dopoldne pa je bila večja komisija, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo na pročelni strani koldovorskega poslopja, 4 m nad pločnikom, na Trgu kralja Aleksandra napravila streha tako, da bodo lahka potniki stopili dz avtobusa takoj pod streho,
c O roparskem napadu v Polulah, Kakor smo Zvedeli, je oblast aretirala Omerzovo Lojzktv ki je bila pred leti pri Romovih. Omerzova |e baje pri odhodu iz Romove hiše zažugala z maščevanjem. Oblast zasleduje sedaj še neko drugo osebo, ki ie z nja v zvezi.	. .	,
c Zobotehnlk Slander Slavko se ie ponesrečil x motornim kolesom in si zlomil leva nogo nad kolenom. Ka se je peljal čez most iz St, Pavla
Le kfbVe^frfa pčtrffii sffeFi^
kakor mdre perilo čisto oprati te dobrcf rnilčft
/Terpentinovo milo Zlohorog do gosto belo !peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo; prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.
MARIBOR
Severni del Slovenije in tujski promet
Maribor, 21. hinija.
Jutri, v četrtek", se vrši v Mariboru olicni zbor Tujskoprometne zveze v Mnriboru. Ob tej priliki bo javnost zanimala slika tujskega prometa v letu 1938 v severnem delu Slovenije, ki spada z vsem področjem bivšo Mariborske oblasti pod kotnpe-tenco mariliorske Tujskoprometne zveze.
Statistika kaže, da je tujski promet v tem delu Slovenije lansko leto znatno napredoval tako glede števila turistov, kakor glede števila liočnin. To je že lep uspeh, zlasti če se upošteva, da jo bil zlasti ta del Slovenije najbolj prizadet od pomembnih političnih dogodkov v Evropi, zlasti zaradi prikl']užitve Avstrije z Nemčiji. Ti dogodki so pač precej vplivali na spremembo državljanstva inozemskih turistov. Vodilno mesto so imeli poprej Avstrijci, po priključku Avstrije k Nemčiji pa je za nekaj časa doiok tujcev iz bivših avstrijskih pokrajin jako padel, pač pa se je istočasno, seveda pa ne v isti meri, povečal pritok turistov iz rajhovskih pokraijin. Prav lako je mač-no nazadovalo število turistov iz češkoslovaške, ki je zaradi lanskoletnih političnih napetosti zadržala v glavni turistični sezoni večino svojih državljanov doma. Znatno |e napredoval dotok turistov iz Madžarske, dalje iz Italije in llolandske. Za Madžare se lahko reče, da so zopet »odkrili« svoje nekdaj tako priljubljeno zdravilišče Rogaško Slatino, za kar ima giavno zaslugo poleg Tujskoprometne zveze tudi vodstvo zdravilišča, ki vrši neumorno propagando v tujini.
Najvažnejši tuiskopromelni faktor na področju mariborske tujskoprometne zveze so zdravilišča Rogaška Slatina, Dobrna, Laško, Slatina Rodenci, Rimske Toplice, Rimski Vrelec. Rogaška Slatina je imela lani 8101 gosta in 105.242 nočnin, Do-
brna 3940 gostov ln 61.937 nočnin, Laško 8259 gostov in 36.519 nočnin, Slatina Radenci 1551 gostov in 17.367 nočnin, Rimske Toplice 669 gostov in 7626 nočnin, Rimski Vrelec pa 359 gostov ter 2819 nočnin. V vseh zdraviliščih se je opažal znaten padec obiskovalcev iz bivše Avstrije, kljub temu pa je število inozemskih gostov povsod narastlo.
Ostali turistični krnji Zvezinega področja so bili v preteklem letu več ali manj izpostavljeni že omenjenim posledicam mednarodnega položaja. Tujski promet v mestih Maribor, Pturj in Celje je v preteklem letu nazadoval, ker je pritok tujcev iz sosednje bivšo Avstrije za nekaj nicsecev popolnoma izostal. Izletniški promet iz bližnjih predelov Avstrije, ki predstavlja v n "iem obmejnem tujskem prometu izredno važno postavko, je lani znatno nazadoval. S tem so bila najbolj prizadeta omenjena naša mesta. V gornji Savinjski dolini in Logarski dolini je tujska promet glede števila nočnin prav tako nekoliko nazadoval. Krivo jo temu predvsem nestalno vreme v glavni sezoni ter slabo stanje cest v tetn predelu. Edino v Ljubnem so imeli več gostov in nočnin, kakor 1. 1937. Tudi obisk planinskih turističnih postojank, posebno na Pohorju, je trpel zaradi nestalnega vremena in jiolitiičnih razmer v sosedstvu. Posebno slaba je bila zimska sezona v planinskih postojankah. Vendar pa kaže zlasti Pohorski dom lep napredek in tudi Poštarski dom se je uveljavil. Nova avtomobilska cesta na Pohorje je največja tujskoprometna pridobitev mariborskega okoliša ter že zdaj izredno ugodno vpliva na razvoj tujskega prometa/ Prav lep napredek v tujsko-proinetnem pogledu kažejo tudi nekateri prav neznatni kraji s področja mariborsko Tujskoprometne zveze.
proti Gomilsltemu, se Je na mostu vzdignila most-
niča, da ga je vrglo z motornega kolesa. Zdravi se v celjski bolnišnici.
c Plenarna seja celjskega mestnega sveta bo jutri, v petek 23. julija, ob 6 zvečer.
c Dva usodna padca. Na Arclinu pri Celju j'e padel z lipe 8 letni sin zidarja Jošt Josip in dobil težke no,tranje poškodbe. Nezavestnega so pripeljali v celjsko bolnišnico. Njegovo stanje je resno. V Zibiki je padla s češnje 51 letna Kokot Helena in si zlomila levo roko.
Vsako soboto in nedeljo zvečer
koncert vojaške godbe
v hotelu »Union«
Vajenčeva smrt pod avtomobilom
Slovenj Gradec, 20. junija.
Zadnje čase se mnogo sliši o avtomobilskih nesrečah. Tako se je tudi danes hitro raznesla po vsem našem sicer miroljubnem mestecu pretre-sujoča novica o hudi avtomobilski nesreči, ki se je zgodila tik pred mestom ter zahtevala za svojo žrtev mlado človeško življenje.
Okrog 16.15 sta malo pred glavnim kolodvorom na banovinski cesti 1-14 zavozila skupaj 14-letni ključavnikarski vajenec Alojz Brišnlk iz Šmartna s kolesom in avto tukajšnjega ključavničarja Jakoba Tišlerja, katerega je šofiral gostilničar Jakob Kajfež. Vajenec Brišnik, kateri je komaj 17. t. m. dopolnih 14 let in včeraj stopil v uk pri ključavničarju Ivanu Ringu, ee je pripeljal s kolesom od Šmartna mimo postaje proti mestu ter na usodnem mestu zavil na ceslo. Od druge strani, od mestn proti kolodvoru, pa se je moral deček pripeljati s precejšnjo brzino, ker ni opazil prej avtomobila. Na usodnem mestu, kjer preide pešpot na ceslo, je šele moral zapaziti avto, ko jo bil že v neposredni bližini. Pri tem je moralo dečka nekaj omamiti, ali jo nastopila hipna zmedenost. Ni se peljal s kolesom naravnost naprej po desni strani ceste, ampak jo tik pred avtomobilom zavozil čez cesto proti levi. V tem hipu trešči vanj avtomobil, spodnese dečka in kolo ter vrže v velikem loku ob rob ceste, kjer je obležal z razbito in razmesarjeno glavo.
Iz situacije nn kraju nesreče je sklepati, da se je avto hotel izogniti nesreči ter je zavozil liopolnoma na levo, odnosno na svojo desno stran ceste in po robu na čudovit nnčin zvozil skozi majhen prostor med sadnim drevescem ln stojalom reklamne deske »Bata« ter daljo zavozil v kup lesa ler si razbil ši|>e. Ponesrečeni fant je po nekaj trenutkih Izdihnil. Njegovo truplo so prenesli v mrtvašnico. Pogreb ponesrečenega dečka Alojza Brišnika bo četrtek popoldne.
m Opozorilo !n prošnja našim Inscrenfom. V nedeljo, dne 2. julija t. T., na glavni dan Mladinskega tabora, se bodo v Mariboru zbrale ogromne mase našega ljudstva, ki bodo pridno segale po našem listu, ki bo'v Mariboru prišel v izredno veliki nakladi. Zaradi tega bodo oglasi v tej številki imeli posebno velik uspeh. Zato vabimo naše inserente, da za to številko naročijo v našem listu primeren oglas, ki ga naj blagovolijo izročiti našemu akviziterju, ki jih bo obiskal.
m Taborne knjižice ln znaki se dobijo v pisarni pripravljalnega odbora, v knjigarnah Cirilove tiskarne, v Goleževi trafiki na Aleksandrovi cesti in v Glavni trafiki na Glavnem trgu. Segajte po knjižicah!
m Preložena proslava SPD. Slovensko planinsko društvo v Mariboru je nameravalo prestaviti 20 letnico svojega obstoja v začetku julija z veliko narodno prireditvijo pri Mariborskki koči na Pohorju. Proslava pa se preloži na jesen ter se bo predvidoma vršila 10. septembra.
m Živahna sezona na Pohorju. Na vzhodnem Pohorju nastopa živahna letoviščarska sezona. Veliko letoviščarjev imajo že vse postojanke, Mariborska koča, Pohorski dom in Poštarski dom. Večina letoviščarjev je iz južnih pokrajin države, nekaj tudi iz Maribora in ostale Slovenije.
m Žegnanje v stolnici. V nedeljo slavi stolna in mestna župnijska cerkev v Mariboru god svojega cerkvenega patrona sv. Janeza Krstnika. Ob 9. bo procesija z Najsvetejšim po cerkvi, ob 10 jm slovesna služba božja.
m Izobraževalno društvo v Krčevinl opozarja svoje prijatelje, da se je zaradi slabega vremena preložila prireditev na to nedeljo, dne 25, junija. Veselica z izredno zabavnim sporedom se prične ob 14 v Prosvetnem domu v Ribniškem selu (za Tremi ribniki). Prijatelji poštenega razvedrila vabljenil
m Podlegel poškodbam. V bolnišnici je umrl 29-letni delavec Lovro Cankar s Pobrcžja. Pred nekaj tedni se je ponesrečil ko je padel z drevesa ter si zlomil hrbtenico. Cankar je potem ležal v bolnišnici, na smrtni postelji pa se je še poročil 8 svojo zaročenko. Poroka se je izvršila v bolniški sobi ter je Cankar z njo pozakonil svojega nezakonskega otroka.
m Revni otroci na počitnice. Kakor vsako leto, bo tudi letos poslala mestna občina revne, oddiha potrebne otroke na počitnice. Letos bo poslanih na občinske stroške 182 otrok v počitniške kolonije. Od tega jih gre 110 na Pohorje v kolonijo Počitniškega doma Kraljice Marije v Šmartnem, 72 pa na morje in sicer en del v Dom Jadranske straže v Bakru, drugi del pa v kolonijo Rdečega križa v Kaštel Lukši-ču. Otroke je izbrala posebna komisija na podlagi podatkov, ki jih je dobila od šolskih vodstev, šolskih zdravnikov ter poizvedb organov mestnega socialno-političnega urada.
m Ljudski oder v Mariboru se z vso vnemo pripravlja na uprizoritev slavnostne igre ob mladinskih dnevih. Uprizorila se bo v Narodnem gledališču ljudska igra iz turških časov »Mikiova Zala« in sicer na praznik 29. in v petek 30. junija, vsakokrat ob pol 9 zvečer. Vstopnice se bodo dobile v Dtedprodnji v Ci-rilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti ter pri dnevni gledališki blagajni, rezervirajo pa se lahko pri g. Bru-menti, Maribor, Orožnova ul. 2. Opozarjamo okoličane, posebno pa meščane, da si vstopnice pravočasno oskrbijo.
m Sestsnek Poselske zveze hn v nedeljo, 25. junija ob štirih popoldne v Gledališki 4. Na programu so razne zanimive in zabavne točke.
m Krščanska ženska zveza za Mariboru in okolico ima v nedeljo ob šestih zjutraj pri sv. Magdaleni sv. maSo s skupnim obhajilom, ob 18 pa blagoslov z darovanjem.
m Brezvesten potnik oškodoval svolo firmo za 40.000 din. Pri neki ljubljanski tvrdki je bil kot trgovski potnik zaposlen 27-lelni Rado iz Ljubljane. Naloga potnika je bila obiskati razne firme za nlastično reklamo. Rado je imel kolekcijo, s katero bi moral obiskati razne tvrdke in pošiljati naročila v Ljubljano. Mladeniču pa se ni ljubilo veliko delali. Seznanil 6e jc v Mariboru z lepo deklico ter je raje
pohajal okoli, ne da bi obiskoval femc. Pošiljal |e naročilnice s ponarejenimi podpisi UKiih tvrdk. Firma je izdelovala po naročilih reklame ter jih pošiljala tvrdkam, ki seveda o vsem tem niso nič vedele in torej ne sprejmejo ničesar, ker niso ničesar naročile. Potnik je oškodoval svojo firmo za nad 6000 din, ki mu jih je dala za potne stroške in na račun provizije. Na drugi strani pa trpi firma okrog 40.000 d;n škode, ker je izdelala reklame, ki pa jih sedaj ne more za nobeno drugo stvar porabiti; to so razne reklamne plošče in drugo. Policija je mladeniča danes oddala sodišču. Pri zaslišanju je vse priznal. Na sled so mu
firišli tudi na ta načine, ker je dobil od firme iz Ljub-jane 800 din za potne stroške, ker bi se moral odpeljati v Split, ostal pa je v Mariboru. Policija ga je našla v nekem mariborskem hotelu v družbi lepe deklice.
m Šolanje medicincev na državne stroške. Mini" strstvo vojske in mornarice je razpisalo natečaj za sprejem gojencev medicincev v šolanje na državne stroške. Interesenti, maturanti in medicinci dobijo vsa pojasnila na mest. vojaškem uradu, Slomškov trg 11.
m Smrtna kosa. V Mlinski ulici 45 je umrl 49-letni zidar Ivan Godec, v bolnišnici pa 79 letni za-i sebnik Ivan Lobenvvein. Naj počivata v mirul
Pristopajte k 300 dinarski akciji za VI. mednar. kongres Kristusa Kralja,
m Šahovska sekcija UJNŽB je zaključila svoj junijski brzoturnir. Prvo mesto je zasedel novi član Kukovec z 9 točkami, sledijo potem Mišura 7 in pol, Marvin in Ante 7, Lukeš jun. in Peča 6 točk,
m Zasebno žensko učiteljišče šolskih sester. Vpisovanje na tukajšnji vadnici je zaradi Mladinskega tabora dne 27. junija o.d 3 do 6.
m 10.000 din vredno motorno kolo ukradeno. Trgovski zastopnik Evgen Železen je pustil svoje skoraj novo kola »Ardie« 250 ccm, vredno 10.000 din Čez noč na dvorišču hiše št. 18 v Kneza Koclja ulici. Zjutraj pa motorja ni bilo nikjer; nepoznan tat se je z njim ponoči odpeljal.
m Prijet požigalec. Mariborska policija je izsledila in aretirala nekega Jožefa Vajsa iz Stoperc pri Rogatcu. Bil je zasledovan od sodišča zaradi požiga. Vajs je dejanje na policiji priznal. Požgal je v noči od 10. na 11. marca t. 1. v Stopcrcah imetje svojim soradnikom iz maščevanja, ker 60 več podedovali, kakor on. Po požigu je pobegnil od doma ter se nekaj čas potepal okrog, nazadnje pa je dobil v Maribam delo. Vajsa bodo izročili sodišču.
Berač Fridolin se je z ognjem hotel rešiti zapora
Kranj, 20. junija. V ponedeljek dopoldne je uprizoril pijani berač Fridolin iz Velesovega pri hotelu »Stara pošta« v Kranju radovednežem pravo komedijo. Berača je namreč opozoril stražnik, da ne sme nadlegovati ljudi z beračenjem. Ta pa je stražnika kričaje na-hrulil. Ko je stražnik hotel Fridolina aretirati, se je Fridolin vlegel na cesto, češ, da se ne premakne nikamor. Stražnik Je lelefonično poklical pomoč.^ naročil ročni voziček, na katerega so potem naložili trmastega berača in ga peljali po prometni Prešernovi ulici in Mestnem trgu na policijo. Toda Fridolin 6e v svoji jezi še na policiji ni ugnal in ni hotel na vprašanja prav odgovarjati.
Ko so ga zajirli v ječo, pa Je spet uprizoril drugo komedijo. Pri okenčku ječe je izprosil od mimoidočega gorečo cigareto, katero je takoj vtaknil v žep. Tleča cigareta je vnela obleko, katero je nato Fridolin vrgel s sebe. Ogenj je takoj zapazil Fridolinov sojetnik in začel kričati na pomoč, boječ se, vda se ne bi zadušil. V Jačo ko takoj prihiteli stražniki in pogasili ogenj. Fridolin pravi, da ie zato zažgal obleko, ker se je hotel v dimu zadušiti,
KULTURNI OBZORNIK
Anton Ingolič: Soseska
Slovenska Matica v Ljubljani, 1039, str. 210.
Meri letošnjimi rednimi knjigami Slovenske Matirc je poleg pesmi Iga Grudna, literurno-zgo-dovinske razprave o ilirizmu dr. Petreta ter — kot izredne knjige — filozofske razpravo o Descar-tesu dr. Alme Sodnikove izšel tudi roman »Soseska«, ki ga je spisal prof. Anton Ingolič. Pisatelj Anton Ingolič slovenskemu literarnemu občinstvu ni nepoznan: predstavil se je z obširnim romanom iz ptujske okolice »Lukarji«, ki je takoj dokazal Ingoličev izredni talent, dasi še ne razčiščen ter v več stvareh nedognan. Našega bralca je predvsem motila,snov tega romana, ki je izmed slovenskih modernih romanov najbolj v rodu s Zolajevim naturalizmom »Zemlje«, poln seksualne romantike, da tako imenujemo njegovo slast po kopičenju seksualnih deliktov in perverznosti, ki ne poznajo nikakšnih meja in nimajo nobenega globljega smisla. Kritičnega ocenjevalca pa bo motilo pomanjkanje idejnega smisla romana, še bolj pa pomanjkanje kompozicije, neomejena raztegnjenost, ki se da še poljubno podaljšati, ter nekončanost notranjih problemov, ki se rešujejo, pa zopet začenjajo od začetka, bodisi socialni kakor tudi človeški, seksualni. »In der Beschrankung zeigt sich der Meister.« Roman bo — kakor smo slišali — izšel v češkem prevodu, za katerega pa ga je pisatelj priredil in gotovo odločno zboljšal. Toda »Lukarji« so uveljavili Ingoliču ime dobrega pisatelja, ki izmed mladih pripovednikov veliko obljublja in ki se odslej tudi vedno bolj razvija v dobro. To kažejo že njegove manjše črtice in novele — večinoma po naših mladinskih listih, pa tudi revijah (osnutki s splavarskimi motivi), njegova knjiga »Mladost«, še bolj pa pričujoča povesi »Soseska«, ki jo moramo smatrati že za zrelo delo slovenskega mladega rodu.
Tisto Ingoličevo kopičenje erotičnih ekscesov se je tu precej omejilo, dasi je prešeštvovanje ostalo še vedno »v rodu« ter se je njegova ne-omejenost uredila skoraj v preveč shematično načrtnost. Njegova povest ima dve paralelni dejanji: prvo se godi ob soseski, kot skupni zadevi rele vasi, druga pa je usoda Korenove domačije. Toda osnovnejši se Ingoliču zdi socialni problem soseske, te kolektivne organizacije, ki se razbija v liberalno lastnino posameznika pa se v koncu zopet pošteno urejena kolektivizacija kaže kot ideal. To vprašanje je namreč Ingolič tudi rešil, medtem ko je človeška usoda v povesti, ki se je v začetku sredotočila v idealni Veroniki, pozneje pa v demonski Lizi, ostala nekako odprla. Ti dve
Iz francoske književnosti
V	letošnjem maju je na francoskem književnem trgu izšlo razmeroma malo romanov, ki bi bili pomembnejši. Tudi zgodovinskih knjig ni izšlo mnogo, pač pa je izšlo zelo mnogo knjig o literarni zgodovini.
Katoliški pisatelj in francoski akademik Henry Bordeaux je pri Plonu izdal svoT novi letošnji roman »La cendrc chaude — vroči pepel«. V knjigi Bordeaux v vsej 6voji formi nadaljuje tradicijo Bourgetovih romanov. Pri isti izdajateljici je Henry Troyat, ki je lansko leto prejel Goncourt-jevo nagrado, objavil zbirko novel pod naslovom »La Fosse commune — skupni grob«. Dočim je bil njegov lanski roman »L'Araigne« strašno črno pobarvan, je pa ta zbirka presenetila, ker se je pisatelj lotil optimisličnejšega gledanja na življenje. Najpomembnejši roman v tem mesecu pa je napisal znani mladi kritik Robert Brasillach, ki je tudi pri Plonu izdal roman »Les sept couleurs — sedem barv«. Tehnika tega romana silno preseneča, ker pisatelj 6novi ni sam tesneje povezal, ampak vzel samo sedem sestavin romana, v vsakem poglavju obdelal snov v zahtevani obliki in ko človek prebere roman, ima za 6eboj samo vseh sedem stebrov pravega romana in mora nato nekako sam povzeti celoto in tako doživeti pravo vsebino romana. Vse je 6ilno pisano in razbilo, toda veliko delo.
V	čisto klasični obliki pa pisan roman »L'Ex-communie — izobčenec«. Napisal ga je drug znani katoliški pisatelj Emile Baumann, ki v tem romanu obravnava težave duhovniškega stanu. Pisateljica Jacqueline Vincent je napisala roman »L' Enfant qui passe — dete je šlo mimo«. V 6ilno ostri in kruti obliki povzema pisateljica teorije o dednosti in brezuspešnosti borbe tistih, ki so zaznamovani.
Med zgodovinskimi knjigami, ki so izšle meseca maja, je gotovo najvažnejša tista, ki jo je napisal Dansette. Zbral je iz Napoleonovega življenja vse njegove politične izjave in govore in jih izdal pod naslovom »Napoleon — vues politiques — Napoleonovi politični nazori«. Posebno politični kritiki so knjigo zelo prerešetali in prišli do zaključka, da je knjiga posebno za današnje čase primerna, ko je mogoče Napoleona kot diktatorja primerjati z drugimi diktatorji. Vsa kritika poudarja, da številni diktatorji Napoleonu po njegovi kulturi in širini političnih koncesij še blizu ne
morejo, kaj šele da bi ga po orignalnosti presegli. *
Gotsko poreklo hrvatske glagolice. — V »Nastavnem vestniku. 1939, str. 39—61) je izšla zanimiva študija lektorja dr. Josipa Hamma: »O postanku glagoljskog pisma u svijetlu paleografije«, s katero naravnost revolucionarno postavlja vprašanje glagolice v novo luč. Proti Jagiču, ki so postanek glagolice postavljali v Makedonsko in proti Vajsu, ki jc glavni zagovornik te, dosedaj povsod spre|ete teze, je vstal dr. Hamm ter na podlagi paleografije in tudi filologije skušal dokazati, da je glagolica nastala na osnovi — gotskega pisma in ne grškega, kakor 6e je mislilo dosedaj. V svoji razpravi govori Hamm najprej o metodah dosedanjega znanstvenega raziskovanja tega problema, ki se je po njegovem mnenju reševalo samo enostransko, le po zunanji in zgodovinski plati, ne pa notranji ali paleograiski. Hamm pa se je lotil prav le zadnje ler je prišel do čisto novih rezultatov. Sam pravi: »Že dalj časa sem opažal, da je glagolica mnogo bliža gotici kakor pa katerikoli drugi pisavi, ki se je kdaj rabila na balkanu, tudi grški. Detajlni razbor pisave od črke do črke, je Hamma pripeljal do trditve, da je hrvatski glagolici bila vzor gotska pisava, ki se fe na tem terenu rabila v IV. stoletju in je bila zamišljena za arijanske Gote. Tudi zgodovina potrjuje — pravi — zgodovinsko ozadje gotsko-slovanske zajednice v teh časih in teh krajih. Pripominjam, da imamo tudi Slovenci zagovornike gotskega porekla Hrvatov (dr. J. Rus). Teze Ham-move razprave so: 1. glagolica je stilizirana pisava, ki je nastala na osnovi gotsko in run«kc pisave, 2, od 37 glagolskih črk je 28 posredno ali neposredno gotskega porekla. 5 runskega, a 4 so
dejanji se tako prepleta, da človek ne ve, ali gradi Ingolič erotično povest ob socialno, ali narobe. Vsekakor bo bravec napeto sledil usodi starega Korena, ki ni pustil svoji najljubši hčerki Veroniki, da se poroči po srcu, temveč ji odreče dom, ko razdore oklice s Pišomom, drugim vaškim veljakom in odslej nasprotnik Korena in njegove zamisli glede soseske. Medtem ko se Veronikina usoda zaključi idilično, se Korenova krivda sprevrže v tragiko za oba njegova sinova, slaboumnega Joka, kakor tudi na pol slepega invalida Tomaža, ko vsili Joku ženo Lizo, nekako reymontovsko Jagno, pijanko in razuzdanko, slabo gospodinjo in nehvaležno snaho. Grunt propada, Koren beži od hiše, Liza vara moža z njegovim bratom, zaradi česar se Jok obesi, in ko se Tomaž poroči z vdovo, s katero je že prej imel otroka, ga vara s sosedom Pišomom, ki izpod-kopava grunt ter na koncu zakolje Tomaža. In tu — Liza beži, pa se ji v hipu pokaže njeno zgrešeno življenje, njena želja po umirajočem možu in po delu na zemlji ter po pomoči izgnane Veronike in Korena, potem, ko sta ji propadli življenjska sreča in grunt... In prav ta konec je nekako ne-organski in tudi nepsihološki ter nikakor ne zaključi usode Korenovine in ne Lizine in tudi ne more rehabilitirati Lize in njenega razvrata. Kakor je socialni problem soseske dognan in nakazan za bodočnost, tako se je etični v koncu zavoz-ljal in izgubil v pesku. Čutimo, da bi se z nekaj besedami dal doseči konec, ki bi tudi to duhovno stran romana ustrezajoče zaključil. Zato pa imamo vtis, da je kljub temu, da povest vpliva na bralca kot povest propadajočega grunta in pokore vaškega napuha, ki se kaže v Korenu in njegovem nastopu, vendarle pisatelj postavlja poudarek na sosesko kot socialno ustanovo ter na spremembo njene oblike: individualistične ali kolektivistične. Tako je v tej poanti gledal smisel povesti, ne pa morda v etični ureditvi medsebojnih človeških odnosov. Kakor se je Ingolič v tej povesti približal do samih vrat polne skladnosti vseh elementov v delu, vendar ni stopil še skozenj. Verujemo, da je to prihranjeno njegovim nadaljnim povestim.
Od »Lukarjevc pomeni »Soseska«, ki raste sicer iz osnov prejšnjega romana tako v socialen kakor tudi življenjskem problemu velik napredek, je boljša, bolj strnjena in enotnejša ter priča 0 zorenju pisatelja, ki ima bodočnost, če se bo znal še bolj vživeli v dušo našega človeka, katerega zdaj opazuje le še bolj iz zunanjih gest, ter se strnili tudi z njegovim etičnim svetom, ki ga do zdaj še zapostavlja za socialnim.	td.
nastale po kombiniranju in modificiranju ostalih glagolskih črk, 3. izključno gotsko-runska osnova daje slutiti, da je nastala glagolica nekje v notranjosti polotoka, verjetno v Bosni ali Hercegovini, kar pričajo paleografska 6vojstva in 6e ne protivijo tudi jezikovna. To zadnje jc napeljalo dr. Hamma tudi na drugo polje, ki ne bo zanimalo samo slaviste temveč tudi teologe. S tem poročilom pa samo opozarjamo na zanimiv problem, ki bo gotovo vodil v diskusijo, kajti 6 to razprav^
—	če bi njeni rezultati obveljali — se poderfe marsikaj, kar je dozdaj veljalo že skoraj za dogmo.
Rostandov Cyrano v Slovaščini. — Odkar jc gledališče v Bratislavi postalo izključno slovaško, so se slovaški izobraženci takoj lotili prevajanja največjih svetovnih dramatičnih del. Tako je zdaj izšel v prevodu M. Razusovc-Martakove pesniški prevod Rostandovega Cyrana de Bergeraca, prj Matici Slovenski kot 55 zvezek knjižnice Slo.ven-skych pohliadov. Prevod je slovaška javnost in kritika sprejela z navdušenjem.
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Joseiovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Kritična izdaja pesniških spisov P. J. šafarika.
Pod uredništvom Jana Vilikovskega je začela izdajati bivša Učena spoločnost Šafarikova v Bratislavi Zbrane spise znanega slavista P. J. Šaia-rika. Zdaj je izšel prvi zvezek (nad 450 str.), v katerem so ponatisnjeni s kritičnimi opombami pesniški prvenci tega učenjaka, in 6icer: Tatran-ska muza s slovansko liro, ter Razne pesmi, kakor tudi prevoda Aristofanovih Oblakov ter Schil-lerjeve Marie Stuart. Ta kritična izdaja je po mnenju slovaških kritikov naravnost odlična ter zgled, kako se naj podobna dela urejujejo in kritično opreml|ajo. Priloženih je tudi več reprodukcij/ rokopisov in knjig itd., kar ponazarja skrbno uvodno studijo, ki jo je urednik napisal k tej izdaji. Izdaja bo zanimala gotovo naše slaviste.
Starine, na svijet izdaje Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti. Knjiga XL uredili Ferdo Šišič i Stjepan Iržič. U Zagrebu 1939. — Ta zvezek »Starine« ki je je izdala Jugoslovanska zagrebška Akademija, prinaša nekaj važnih zgodovinskih in literarno zgodovinskih razprav, ki posegajo v najrazličnejše čase hrvatske zgodovine. Tako prof. Ferko Šišič obelodanja dokumente (42) o postanku zagrebške nadškofije (11. dec. 1852), Emil Laszotvski priobčuje dnevnik grofa Vuka K. Frankopan iz 1. 1648-9, kakor ga je dobil v zagrebški arhiv v večno darilo grofa Attemsa iz Slovenske Bistrice, ki jc kot lastnik brežiškega gradu dobil v last tudi ta dnevnik Vuka K. Frankopana, nekdaj lastnika brežiškega gradu. In v tem gradu jc bil ta dnevnik tudi pisan. Vinko Premunda opisuje in skuša datirati doslej nepoznani starohrval-ski latinički — t. j. z gotico pisani rokopis »Življenje sv. očetov«, ki ga je dobil v samostanu sv. Antona na Rabu (predstojnica m. Seralina Zdolšek) in ga postavlja v 14. stoletje. S to najdbo je gla-goljaš Premuda našel zopet nov važen starohrvat-ski rokopis ki bo predvsem važen za spoznavanje hrvatskega jezika, pa ludi zanimiv kulturno zgodovinski dokument. Najditelj ga v pričujoči razpravi, ki obsega str. 103—220, obravnava od vseh strani ter dodaja k hrvatskemu tekstu tudi latinsko predlogo iz 1. 1512., katerega original pripisuje sv. jeronimu. V razpravi, ki nato sledi, pa prof. IvSič dodaja neke popravke oziroma dopolnila, trdeč, da je ta starohrvatski prevod življenje sv. očetov nastal na podlagi latinskega prevoda grške Paterike -Andron hagion biblos« ter je mišljenja
—	po jeziku sodeč — da je nastal nekje v zader-ski okolici. Prof. Ivšič upa, da bo la važni spomenik prišel kmalu v svoiino Akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, ki ga bo zvesto hranila potomstvu.
Parada letalcev-legionarjev vpričo italijanskega cesarja. Italijanski letalci, ki so bili mod vojno t Španiji, so pripluli s parnikom »Duilio« v Genovo, kjer so uprizorili parado.
Zgrmeli v prepad
Huda nesreča pod Velikim Klekom II mrtvili, 15 hudo ranjenih
Kakor poročajo z Dunaja, se je v nedeljo popoldne blizu Sv. Krvi na cesti na Veliki Klek pripetila huda nesreča. Avtobus dunajske prevozne družbe je zgrmel na ovinku v globino 20 metrov, da ee je ves razbil i« je bilo pri tem 11 ljudi mrtvih, a 15 težko ranjenih.
V avtobusu so bili večidel kmetje iz nemškega Thiiringena, ki so se vračali z gospodarskega zborovanja na Dunaju. Ob tej priliki so se vozili po Avstriji, začenši v Salzburgu in po velikokle-ški cesti dalje. Turisti, ki so videli lo hudo nesrečo, pripovedujejo, da je povzročil nesrečo mehanizem v avtobusu. Bržkone se je zlomila naprava za zavoro. Komisija, ki je prišla s Koroškega, je takoj začela strogo preiskovati.
Caristi iz Tjencina
Sovjetski konzulat bivše ruske koncesije v Tjecinu so zdaj zasedli člani beloruske zveze. Ko 60 poslopje zavzeli, so razobesili carsko zastavo in zapeli staro carsko himno. Japonskim oblastem so izjavili, da se jim zdi upravičeno, da v tistem okolišu, ki je bilo prej last Rusov, zasedejo vsa poslopja in prevzamejo konzularno upravo, dokler »ne bo uveden nov carističen režim«. Na to bodo pa pač še nekaj časa čakalil
Nemška skupina dospela na vrh Ten Peak (7363 m)
Nemški skupini turistov, v kateri so sami Mo-nakovčani, Ernst Grob, Herbert Paidar in Ludivig Schmaderer, se je posrečilo, da je po enem tednu težkega vzpona dne 29. maja prišla na 7363 m visoki vrh Ten Peak. najvišji vrh v tako imenovani Sikkim Himalaji, ki leži v grebenu himalajskega gorovja vzhodno od glavnega vrha Mount Everesta. To je že šesti vrh v himalajskem gorovju, ki sega v višino nad 7000 m in ki so ga prvi dosegli Nemci. Skupina je na vrhu izobesila zastavo s kljukastim križem. Od leta 1930 so Nemci štirikrat skušali priti na ta vrh, pa se jim ni posrečilo. Leta 1937 so bili v skupini tudi zgoraj imenovani in so dospeli do višine 7000 m, pa so 6e morali umakniti pred plazom.
Nemška poročila uspehu pripisujejo velik pomen, češ, da je dobro znamenje za glavno nemško ekspedicijo, ki se vzpenja na Nanga Parbat, ki jo vodi Peter Aufschnaiter in je prišla že do višine 4000 m, kjer je postavila glavno taborišče.
Lahkovernež
Ted Belak (?) se je v Nemčiji naučil jadralnega letanja. Te dni je v Ameriki dosegel nov rekord: preletel je Michigansko jezero, 90 milj dolgo progo. Časnikarjem je izjavil, da misli, da bo čez 10 do 20 let mogočo z jadralnim letalom pre-leteti ocean, če bi napredovalo tudi znanje o vetrovnem gibanju.
ŠPORT
Po športnem svetu
Punžec je zmagal v Bruslju
Jugoslovanska igralca za Davisov pokal Franjo Punčcc in Mitič 6ta zmagla na turnirju Rasin kluba v Bruslju. Punčec si je osvojil prvenstvo v singlu, kjer je premagal v dveh setih Mitiča z rezultatom 6:4, 6:0. Punčec je premagal v polfinalu priznanega francoskega igralca Lasiera z rezultatom 6:3, 7:5. Po finalu v singlu so igrali naši še double. Punčec in Mitič sta premagala par Fi-scher-Mancv z rezultatom 6:0, 6:3.
Pallada premagal Francoza Jamina
Palada je premagal v finalni borbi po lepi tehnični igri mladega in nadarjenega francoskega igralca Jamina z rezultatom 6:3, 6:1, s čemur 6i jc osvojil »La Coupe de Consolation«. Borba je bila v Parizu na teniškem turnirju.
SK Ljubljana v Nemčiji
Ligaško moštvo SK Ljubljane je gostovalo v soboto in nedeljo na Koroškem, kjer je odigralo dve tekmi. V Beljaku je igrala Ljubljana s klubom V. S. V., katerega je premagala z rezultatom 6:2.
V	nedeljo pa je igrala v Celovcu proti K. A. C. neodločeno (0:0).
Woodruff v 46.8
Odličen uspeh je dosegel atlet Woodruff pri lahkoatletskem mitingu v Komptonu (Kalifornija). 400 m dolgo progo je pretekel v času 46.8 sek. Ob isti priložnosti se je ponesrečil dolgoprogaš Do,nald Lash, katerega so s težko poškodbo na nogi odnesli s tekališČa.
Vrhunski uspehi nemških atletov
V Erfurtu je postavil nov nemški rekord v teku na 500 m srednjeprogaš Harbig v času 1:01.7.
V	Darmstadtu pa ie atlet Lampert sunil kroglo 16.05 m daleč.
Szuffka je skočil rekord s palico
Pri neki lahkoatletski prireditvi v Budimpešti je v nedeljo postavil madžarski atlet Szuflka nov madžarski rekord v skoku s palico. Skočil je namreč 4.05 m. Ob isti priliki je zmagal Csaplar v teku na 5000 m v prav dobrem času 14:48.6 min. pred Szabo-jem, ki ie rabil za to progo 14:52.4 minute.
Ruski športniki hočejo kontakt z inozemstvom
Najmerodajnejši ruski športniki so izjavili, da ruski šport zato nc more naprej, ker ne tekmuje v mednarodnih tekmah Tudi jim primanjkuje primernih trenerjev, ki bi lahko res kaj pokazali. Ruski smučar Vasiljev se je izrazil, da bi bilo dobro, da bi Rusi trenirali skupno z Norvežani in Finci in da bi morali povabiti norveške smučarje na ruske tekme. Rusi imajo dovolj športnega ma-terijala, manjka jim samo primerna šola in trenerji.
Italijanski atleti v izborni formi
Italijanski lahkoatleti se za predstoječa srečanja, ki jih imajo v mesecu juliju z Madžari in Nemci, zelo dobro pripravljajo in dosegajo odlične uspehe. Na raznih izbirnih tekmovanjih so postavili pet novih državnih rekordov. V najboljši formi svojega življenja je Mario Lanzi, ki je pretekel
v Benetkah 400 m v času 47,2 sek. in je sedaj že tretjič v tem letu postavil nov državni rekord. — Romeo je privil svoj rekord v skoku s palico od 4.05 na 4.07 m in Beviagua je v novem rekordnem času pretekel progo treh milj v saču 9:37.4. Nov državni rekord je postavil Campagner v skoku v višino 6 skokom 1.93 in. Nadaljnje rekorde so postavile ženske, tako na primer atletinja Gabrich v metu diska z znamko 59.33 m. Drugi omembe vredni rezultati pa takole izgledajo: Maffei je skočil v daljavo 7 57 m, Obervveger je vrgel disk 48.33 m, za tek čez zapreke na 80 m je porabila Claudia Tesloni 11.9 sek., ženska štafeta na 4 krat 100 m pa čas 49.3 sek.
10 letnica SK Korotana
Letos poteče 10 let, odkar je bil osnovan SK Korotan. Klub, ki 6e je v tej dobi svojega obstoja v ljubljanskem športu lepo uveljavil, bo v nedeljo, 25. junija, priredil nogometni turnir. Sodelovali bodo klubi: Jadrali, Mars, Grafika in Korotan. — Ljubitelje nogometa že danes opozarjamo na ta lepi športni nedeljski program.
Za naše planince
Prirnfnik za planince, katerega je letos izdalo Slovensko planinsko društvo, nujno potrebuje vsak planinec, zlasti pa 61nn SPD. V navedenem priročniku nnjdo vse podatke o naših planinskih postojankah, o obmejnem prometu, o ugodnosti Članov SPD, o prvi pomoči in reševanju, o vodnikih, vodniških tarifah, o opremi, prehrani, orientaciji v terenu, o markacijah, zašiHtonih rastlinah in številne druge praktične podatke. Knjižica jo izšla v žepnem formatu ter je nabavna ccna zelo nizka Dobite jo v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1.
Planinske koče, Slovenije bodo v celoti oskrbovane od 20. junija t. 1., Triglnvski dom na Kredarici bo oskrbovan od soboto ?4. t. m. dalje, od 28. junija dni,je pa še ostale Triglavske postojanke, to so Stnni-'•evn koča, Vodnikova kofn in kofn pri Triglavskih jezerih. V vseh ostalih planinskih predelih pa so planinske postojanke SPD že stalno oskrbovane. NajlepSt ro planinski izleti v drugi polovici junija ter v mesecu juliju. Podrobne informacije o planinskih izletih in domovih dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksan-drovn cesta 4-1.
ZFO
Udeležba ZFO na mednarodnih tekmah v Liegeu
Vse člane ZFO in prijatelji naše organizacije, ki bi hoteli iti z našimi mednarodnimi tekmovalci na mednarodne tekme v Liegeu (Belgija) prosimo, da 6e prijavijo ZFO najkasneje do 30. t. m. Celotno potovanje bo trajalo cirka 12 dni. Stroški cirka 2000 din za osebo. V Liegeu bo tedaj svetovna vodna razstava. Doslej ie prijavljenih za mednarodne tekme osem narodov. Odhod iz Ljubljane 31, julija, povratek 11. avgusta.
Za mariborske tekme prihajajo nove prijave
Letošnje tekme ZFO in ZDK bodo, kakor je že znano, o priliki velikega mladinskega tabora v Mariboru. V velikem številu se prijavljajo tekmovalci in tekmovalke za razne teiovadne, lahkoatletske in plavalne tekme in za tekme v igri odbojka. Tudi darila prejemamo od naših prijaleljev, tako da bomo poleg prehodnih daril lahko odlijio-vali nekatere zmagovalce e stalnimi darili. Te dni prejmemo lepe in lične plakete za tekmovalce in tekmovalke ter popolnoma nove in izredno lepe diplome.
Opozarjamo vse tekmovalce in tekmovalke, da točno preštudirajo razpis in program tekem in da bodo pravočasno na mestu v Mariboru.
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Česa kongres tudi močno potrebuje?
Velikim prireditvam in manifestacijam, kakršna bo letošnji mednarodni kongres Kristusa Kralja, je poleg velikih finančnih sredstev, potrebna tudi velesila, ki ee ji pravi disciplina! Se vse naše prireditve 60 pokazale, da je naš narod globoko discipliniran in uboga višjega brez odloga. Disciplina na kongresu Kristusa Kralja mora biti jasna slika narodove duše. Prepričani smo, da bodo naši udeleženci to prošnjo razumeli in se, kakor doslej na vseh prireditvah, tudi na letošujom kongresu vedli 6trumno disciplinirano!
Drugi škof iz Romunije!
Prevzvišeni g. Janez Balan, Škof iz Lugoj v Romuniji, je najavil svoj prihod na kongres Kristusa Kralja. To je že drugi škof, ki bo na kongres prišel iz Romunije. Kakor vse kaže, bo Romunija na kongresu prav častno zastopana.
Župnijskim pripravljalnim odborom!
Toplo prosimo vse pripravljalne odbore, da nam pošiljajo poročila o delu in zanimanju za kongres Kristusa Kralja. Poročila bomo priobče-vali v našem časopisju, da bomo zbudili zanimanje za kongres tudi v zaspanejših krajih.
Mladina se priglaša na kongres.
* Mladinska prireditev dne 20. julija ob osmih na Stadionu bo ena najlepših v okvirju kongresa Kristusa Kralja. Zato mora biti tudi udeležba na njej kar najlepša in največja. Veliko otrok je že prijavljenih kongresnemu odboru, posebno iz ljubljanske okolice. Tako jih bo n. pr. samo iz Polhovega gradca prišlo okrog 300. Prav tako lepo šte-
vilo jih bo poslal Dob pri Domžalah. Pa to sta samo dve župniji, kaj pa šele od drugod I Prosimo pa še vseeno gg. katehete in vse, ki Jim je naložena skrb, da sporoče udeležbo mladine, da po-skrbe še za večjo udeležbo. Kjer še niste naznanili prihoda mladine na posebni dopisnici, ki smo jo poslali, 6torite to takoj, da bo kongresni odbor vedel pripraviti potrebno število vlakov l
Narodne noše na kongresu!
Toplo prosimo, da vsakdo, ki razpolaga z narodno nošo, pride na kongres v njej. Na kongresu bo zelo veliko tujcev, kakor vse kaže, in tako imamo priliko, da delamo propagando tudi za Slovenijo in slovenstvo pred tujim 6vetom. Če bodo tujci prišli na kongres v narodnih nošah, koliko bolj smo mi poklicani, da nastopimo v njej. Kdor le more, naj jo obleče. Kdor si jo lahko izposodi, naj 6i jo izposodi! Narodnih noš na kongresu mora biti ne samo sto, ampak na tisoče. Narodne noše bodo kongresu dale poseben sijaj in še povečale njegovo pestrost!
Kongresni lepaki.
Večkrat smo že pisali o njih, razposlali smo jih že po vsem svetu. V največjih mestih vise zunaj cerkva na najvidnejših in najlepših prostorih. Ne zaostajajmo mi za njimi! Zato ponovno prosimo vse župne urade, .ki lepaka še niso prejeli, da nam to takoj sporoče! Poslali jim ga bomo brez odlašanja. Kjer pa lepaka še niste nabili zaradi nepredvidenih zaprek, storite to čim prej! Treba se je zavedati, da z lepaki na najpreprostejši, pa tudi na najučinkovitejši način budimo zanimanje za kongres Kristusa Kralja med ljudmil
Prekmurski teden bo imel lep uspeh
Murska Sobota, 20. junija.
Prekmurski teden se je lepo začel in kakor je videti, bo v vsakem pogledu dosegel svoj namen. Nad 20.000 ljudi je že obiskalo razstavo kljub temu, da je v nedeljo in ponedeljek dopoldne dež zadržal doma vse prebivalstvo iz okolice, ki je navezano samo na pot s kolesom. Takoj ob otvoritvi Prekmurskega tedna po banu g. dr. Natlačenu je prekmursko ljudstvo vzradostila pozornost našega voditelja,
Predsednika senata dr. A. Korošca, ki je poslal rekmurskemu tednu brzojavni pozdrav z željo k popolnemu uspehu. Brzojavno je čestitala k otvoritvi tudi slovenska Akademija znanosti in umetnosti. Še več brzojavnih pozdravov je prispelo od raznih korporacij in ustanov, ki dokazujejo. da so bile oči vse Slovenije uprte v Mursko Soboto in delile radost prekmurskega prebivalstva ob njegovi prvi gospodarski razstavi.	"T
V ponedeljek so poleg ljudstva z dežele pričele prihnjatf tUdI skupine šolskih Nad 5500 mladih obiskovalcev je priglašenih, da si pod vodstvom svojih učiteljev ogledajo razstavo. Večina bo to pot prvič v Murski Soboti. Ganljivo je gledati to dobro obmejno mladino, ki prvič vidi toliko novega. Uprava Prekmurskega tedna je poskrbela tudi za nekaj zabavnih in kulturnih filmov, ki jih vsako uro predvajajo za mlade obiskovalce Prekmurskega tedna, med katerimi je le redkokdo da sedaj videl kino. To bodo vedeli povedati doma ti mladi občudovalci!
Na razstavi je bilo v torek spet živahno. Po dežju so se razpršili oblaki in spet se je razgrnila nad Prekmurjem jasna nebesna modrina. Poznavalci trdijo, da bo zdaj vreme ostalo trajno lepo, kar bo tudi Prekmurskemu tednu v velik hasek. V razstavnem paviljonu je razstavilo skupno 84 razstavljalcev, med katerimi je lepo število domačih tvrdk, ki so se vestno pripravile, da ne bodo zaostale za gosti. Priznati moramo, da so svojo nalogo dobro rešile in jih v marsičem še prekosile. Na vsak način pa domači razstavljalci delajo čast napredujočemu Prekmurju, ki se hoče kljub perifernj legi in pomanjkanju surovin za industrijski razvoj uveljaviti v našem narodnem gospodarstvu z nekaterimi izdelki
Velik uspeh je zabeležila tudi vinarska razstava z vinsko poskušnjo. Tam ves dan ne manjka gostov, ki se težko odločijo pri izberi, katero vino je boljše. Nekateri vzorci vin so takoj prvi dan pošli in bo treba do nedelje, ko bo spet prihitelo v Mursko Soboto mnogo
SLEPEC 1
Detektivska povest
Pa je bilo le drugače tistikrat. Tedaj ni čutil ihobenega ogorčenja napram roki, ki ga je bila pobila na tla. Tisio je bila borba na življenje in smrt v enakih okoliščinah. Tokrat pa je bil nebogljen in brez brambe v rokah človeka, ki ni kazal nikakršnega usmiljenja. In ko se je spomnil, kako mu je zlomljeni duh izsilil iz ust klic po usmiljenju, se mu je občutek sramu izrodil v sovraštvo zoper tistega človeka; to je bilo še tem hujše in vztrajnejše zaradi tega. ker je moral ležati na tleh nesposoben za borbo. Umreti kakor kakšen pes, ki ee plaho stiska v kotu 1 To naj bo njegov konec? Koliko bolje, da je umrl v La Boi-selli, kakor pa da tako sramotno izdihne tukaj v nekakšnem prepiru med dvema izsiljevalcema, ki ju niti po imenu ne pozna! Čutil se je tako slabega in hladnega in trdega. Zdaj pa se je nenadoma rodilo v njem vprašanje: ali tu, kjer se je zdaj znašel, leži že dolgo časa — vsekakor pa dlje, kakor se je napadalcu zdelo vredno čakati, da bi videl, ali je res mrtev? Sinil mu je žarek upanja. Spomnil se je, da je bil pobit na tla tik tiste stene na svoji desni strani, ob kateri je tipajoč iskal poli dalje, pa je previdno iztegnil roko, da bi se bil prepričal, ali je to ista stena.
Mož pa ni začutil stene: bilo je nekaj drugega in tisto se je s pridušenim vzklikom umaknilo njegovemu dotiku. Vzkliku pa je na mah sledil kovinski zvok, povsem podoben škrtanju, ki ga v avtomatskem samokresu povzroči odsunek var-
nostnega	r<,?|{ je vkliknil in menil,
Ha se je navsezadnje le izdal.
Neka roka je lahno, a odločno padls nanj.
»Nič se ne bojte. Zdaj ste na varnem.«
Glas je bi! ženski, in Kinloch, ki se mu je že vrnil spomin, ni bil prav nič v dvomu, da je žen-
gostov, obnoviti zaloge. Skupno je razstavilo 52 vinogradnikov. Izbrali so najboljše vrste lanskega pridelka in ponudili na poskušajo gostom Prekmurskega tedna 110 vzorcev vina. Prekmurski vinarski okoliš z dolnjelendavskimi in goričkimi vini je zastopan z 38 vzorci. Obiskovalci se čudijo, da ima tudi Prekmurje tako dobra vina. Iz ljutomerskega vinarskega okoliša je poskuševalcem na razpolago 28 znanih vrst od 14 vinogradnikov. Kapelski in gornje-radgonski vinarski okoliš je zbral od 15 vinogradnikov 38 vrst priznano izborue vinske kaplje. Bojazen, da bi za prihodnjo soboto, ko bo v Murski Soboti zabavni večer nekdanjih prekmurskih uradnikov, zmanjkalo vina, je čisto odveč, ker bodo zaloge spet izpopolnjene.
Med tednom je na vrsti več prireditev, ki bodo dale Prekmurskemu tednu velik kulturni pomen. To že predvsem v četrtek gostovanje Uubliaoske drame, ki bo z Levarjcm in go. Danilovo v glavnik, vlogah uprizorila Sominovo jftnio,Atentate. Po lunskem gostovanju ljubljanske drame v Murski Soboti, ki je doseglo izreden uspeh, je tem večje zanimanje tudi za ponovno gostovanje. Zaradi nočne vlakovne zveze se bodo uprizoritve udeležili tudi gostje iz Ormoža in Ljutomera, iz Gornje Radgone pa bodo prišli z avtobusom.
V	soboto zvečer bo posebno zanimiva prekmurska kulturna prireditev, na kateri sodelujejo novoosnovano soboško pevsko društvo. Po končani prireditvi, ki bo na grajskem dvorišču, bo v veseličnem paviljonu na razstavišču sestanek in družabni večer nekdanjih uradnikov v Prekmurju. Ker se je prijavilo lepo število udeležencev, obeta biti sestanek prav prisrčen in zabaven, saj bodo nekdanji »prišleki« sami izvajali del programa.
V	nedeljo pa bo fantovski tabor.
Ptuj
Nesrečo in poškodbe. Malek Martin 51-letni dninar iz Tržiča, je delal doma korito in se je pri tem zelo nevarno usekal v levo roko. — Ko je 14-letni učenec pletarske šole Došler Stanko iz Ptuja hotel na paši zavrniti velikega prešiča, se mu je ta postavil po robu in ga ugriznil v levo nogo ter mu jo zelo razmrcvaril. - Janca Matevža, 72-letnega občinskega reveža iz Majšperga, je prevrnil pes. ki se je z vso silo zakadil v starčka, in mu prizadejal pri tem težje notranje poškodbe ter veliko rano na glavi. — Ko 6e je igrala 8-letna viničarska hči Herga Štefanija iz Gruškovja v Halozah na bregu za hišo, je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo.
ska prav tista, ki je skušala odvrniti zločinca od morilskega napada.
»Je on izginil?« je vprašal šepetajoč.
Spet je zaslišal tisti pomenljivi kovinski zvok.
»Samokres imate,« je rekel. Dvignil je roko in sprevidel, da sta mu črepinja in polovica obraza povezana.
»Ne, ne slišali ste samo škrtanje stikala za luč pod armaturno ploščo. Prižgala sem luč, da bi videla, ali je z vami vse v redu. Skušajte zaspati nazaj, .laz moram paziti na cesto.«
Toda Kinloch ni več zaspal. Ležal je in skušal dognati, kaj je ženska hotela reči, radoveden zlasti, zakaj mora paziti na cesto. Šum v glavi mu je mišljenje zelo otežkočal. Zdelo ee mu je, kakor da se mu brez konca in kraja ponavlja glas »bum«, lahno, mrmljajoče, ampak neskončno bolj hitro, kakor bi mogle to besedo izgovarjati emrt-niške ustnice.
In kar iznenada mu je postalo to jasno. Tista topa bolečina je bila res v njegovi glavi, toda bobneči hrup jo prihajal od zunaj. To je bilo {nihanje motornega stroja. Na mah so mu postale jasne ženskine besede glede luči pod armaturno ploščo in glede njene dolžnosti paziti na cesto. Proč ga pelje. Rešila ga je iz nevarnosti. Zdaj sla zunaj in daleč na odprti cesti.
Kako je ta zaznava spremenila njegove občutke napram tistemu puhajočemu stroju! Dokler je mislil, da mu bobni v glavi, mu je bil tisti šum zoprn. Zdaj pa mu je bil neznansko prijeten; iztegnjeno je ležal ln užival v tem hrupu; po živahnih udarcih stroja je čutil, da je ta s polnim srcem na njegovi strani. Kaj malo ali pa nič ni zdaj mislil na žensko ali pa na to, kam ga pelje; prav tako bil radoveden, kdo bi utegnila biti. Vsa njegovti misel je bila zdaj pri brnenju stroja, ki mu je šepetal na uho neprestano uteho. Bolj kn tinta molčeča ženska mu je bil ta stroj nekakšna živa stvar, ki si je prizadevala, da ga nemudoma ponese na varno. Iztegnjeno ležeč je drgetal od veselja ob misli, da je izven nevarnosti ter bo
Sedem križev holandskega ministrskega predsednika
dr. Hendrika Colijna
Dne 22. junija bo najpomembnejši še živeči državnik Holandske, ministrski predsednik dr. Hendrik Colijn, še čil in zdrav, obhajal
70 letnico svojega življenja.
V srcu nizozemske prestolnice, v Haagu, stoji lična, majhnu palača. Češka kraljica, hči Jakoba I. iz Anglije, je živela nekoč tu v izgnanstvu, in nekaj let ie holandska prestolo-naslednica, princesa Julijana, uporabljala to palačo za sedež človekoljubne organizacije, ki se je zavzemala zanjo. Ondi ima zdaj dr. Hendrik Colijn, nizozemski ministrski predsednik,
svojo pisarno. Njegova delavnica je vsa v zelenem brokatu; zastori, preproge in stoli so vsi v istem barvnem odtenku; tu je še nekaj sob za najmanj pomožnega osebja, kar ga je spUh kdaj imel kak poglavar države: za dva tajnika in nekaj slug. Kot 70 letnik je v četrtič ministrski predsednik in je po pestrem in napornem vojaškem in političnem službovanju splošno^ doma in na tujem priznan kot najvažnejši še živeči državnik Holandske. Veliki križec nizozemskega levjega reda (ki ga je Colijn prejel), je še večjega pomena kot znamenito angleško odlikovanje hlačne podveze in je znak samo najvišjega priznanja za vrline na bojišču kakor tudi v državnem poslovanju.
Učitelj in vojsčak
Pogled na življenje in potek te^a holandskega ministrskega predsednika je slišati kakor kaka epska pesnitev.
Pet let je Holandska delala. Potem, leta 1855, je bilo osušeno Haarlemsko morje, in prirejeno ono ozemlje, ki spada k najrodovitnej-šim pokrajinam Holandske. Kot prva naseljenca, sta se naselila dva brabantska kmeta, Arie Verkuijl in Antonie Colijn, na novem zemljišču. Ana, hčerka Verkuijla, je postala žena A n top ie j a Colijna, mati Hendrika Colijna, ki ie bil rojen 22. junija 1869. Na novo stvorjeni bolčmiJski zemlji je Hendrik preživel svojo mladost.
Nato je prišla borba za poklic. Oče je hotel, da postane učitelj. Hendrika pa je veselilo bojevanje in jc hotel biti vojak. Dve trdi butici sta trčili druga ob drugo. Usoda je ugodila očetu in tudi sinu. Hendrik Colijn je postal učenik in borec, postal je celo še vse kaj drugega, a učenik in borec je ostal zmeraj.
Praktično se je to dvoje izrazilo tako, da je bil mladi Hendrik spočetka učitelj, dokler mu oče slednjič ni dovolil vstopa v vojaško šolo v Hampenu. Leta 1893 je kot mlad poročnik odšel v Holandsko Indijo, kjer se je odlikoval s hrabrostjo in modrim vedenjem, kakor tudi z občutenjem za duševni in telesni Blagor svojih vojakov.
V Holandski Indiji
Tako je postal pozoren nanj veliki koloni-zator in general von Heutsz, ki se je o Colijnu izrazil: »O Colijnu ne vem drugega ko to, da moli. In jaz potrebujem borce.c Kmalu je spo-« znal, da je Colijn v bitkah neustrašen in je • hkrati znal tudi ravnati z domačini. Sporočil i je Colijnu, da ga bo imenoval za kapitana in ga vzel za svojega adjutanta. Prejel je čudovit odgovor: »Ne znam ne plesati ne kvartati.« Z obratno pošto mu je odvrnil general: »To je postranska stvar. Saj vas ne mislim povišati zaradi plesanja in kvartanja.« Colijn je postal kapitan in adjutant in sta se z generalom lz-
prej ali slej mogel obračunati 8 človekom, ki ga je pobil na tla.
Drugo, kar je Kinloch zdaj zaznal, je bilo donenje velikega zvona, zvonko in tako vzvišeno donenje, da bi bilo moglo prihajati od zvona v ponosnem stolpu kakšne stolnice. Šestkrat je za-donelo in nekakšno veličastno dostojanstvo ee je polagoma prelivalo od udarca do udarca; na pol omamljen so je jel Kinloch izpraševati, katero mestece im alako mogočno cerkveno uro. Da je bilo tisto mesto res majhno, je Kinloch sklepal po tem, da je po utihni tvi vseh odmevov na mah začutil, da je avto prišel iz ozkih ulic in jel br-zeti po ravni, gladki cesti navzgor.
Pozneje pa je bil vesel, da je slišal tisti zvon, vesel, da ee mu je njegov glas vtisnil v spomin A prav tedaj ga je mi3el, v kolikor je bil še zmožen misliti, napolnila e čutom sramu. Tista ženska ga je bila slišala prositi za življenje, meketal je kakor ovca, si je očital. Ob tem spominu je drgetal od mrzličnega kesanja. Njeno pomilovanje ga je rezalo kakor bič, kajti domišljeval si je, da je bila v njem trohica prezira. Nato je spet začul škrtanje tistega stikala.
»Luč menda prižigale,« je vzkliknil malone nehote, ker ga ni bila volja, da bi ga bila ona v tem hipu videla.
»Ne, ugajam le žarometa spredaj. Kmalu bo dan.«
Tedaj sla morala brzeti po neki gozdni poti, kajti mogel je slišati ptičje gostolenje, tisto zgodnje gostolenje, ki naj bi bila nekakšna skušnja za koncert, ki so ga ptiči po vsem videzu želeli prirediti v mladem jutru. Ležeč je nekaj časa prisluškoval. Zrak je bil hladan, toda suh. Nenadoma je pti&je žgolenje polagoma utihnilo in zamrlo za njima.
Skoraj hkratu s tem je ženska izpregovorila:
»Zakaj se pač družite z zločinci? Vaš obraz ni — ni nikakor videti hudoben.*
Po njegovih prijetnih mislih o ženski in avtu ga je to vprašanje osupnilo in ranilo.
vrstno razumela. In vprav dolgoletno občevanje s Heutszem, ki je bil izboren vojščak in podkralj, je bila izvrstna šola za Colijna.
Leta 1907 je Colijn povsem prestopil v upravno službo holandsko-indijskc vlade. V to civilno službo je vzel s seboi častno sabljo, ki mu jo je podelila njegova domovina 1. 1900 »za odlična dejanja na bojišču«. Njegova sijajna pot vojaka je bila končana, nadaljevala se je sijajna pot upravnega delovanja.
Domovina ga poklice
Ze leta 1909 je domovina poklicala Colijnu nazaj. Konservativna, protirevolucionarna stranka, je hotela imeti v zbornici člove..n, ki bi
fioznal razmere v veliki holaudsko-indii=ki ko-oniji. Colijn je vstopil v holandsko spodnjo zbornico. Že čez dve leti nato je postal vojni minister v kabinetu Heemskerka in je takoj izvedel velikansko nalogo: da bi prodrl v parlamentu z načrtom o preureditvi holandske armade. Knjige nemških generalov o svetovni vojni pričajo, du je bila Holandska v svetovni vojni vprav po prizadevanju Colijna, nevtralna. L. 1912 je postal še mornariški minister.
Prihodnje leto je ministrstvo Heemskerka odstopilo in z njim tudi Colijn. Lela 1914 je vstopil kot ravnatelj v Bataafsko Petrolejsko drubo pod sirom Deterdingom. Hkrati je bil član visoke zbornice, in 1. 1919 je postal urednik protirevolucionarnega lista »De Standaard«. Ze 1. 1920 je prevzel vodstvo te stranke, ki ji je že njegov oče pripadal, in ki je bil z njenim duhom tudi dr. Colijn prevzet že iz mladih dni..
Ministrski predsednik
Novo pot ie v življenju dr. Colijna odprlo leto 1923. Velikanski stroški za mobilizacijo kopne in pomorske vojske med svetovno vojno so holandske finance precej razrvale. Iskali so močno roko, ki bi znala urediti državne blu-gajne. To je bil tisti trenutek, ko sc je Holandska spomnila spet Colijna. Postal ie finančni minister in je z neusmiljenimi ukrepi posegel v ustroj financ. ?.e prihodnje leto je mogel javiti parlamentu, dS ie državni proračun urejen. Letu 1925 je bil prvikrat ministrski predsednik, a je hkrati obdržal tudi listnico finančnega ministra. A žc naslednje leto je postal državni blok žrtev notranjega vzburknnja.
Upori in zločinska dejanja na holandski križarki »Zeven Provincien« so leta 1933 z ogorčenjem napolnila vso Nizozemsko. Ta primer jc imel velike notranjepolitične posledice. Tedanja vlada je padla. Razpisane so bile prezgodnje volitve in protirevolucionarna stranka je dobila veliko novih glasov, ki so bili večidel oddani vprav osebnosti dr. Colijna. Krona je dr. Colijnu poverila sestavo vlade. Od leta 1933 dalje ie Hendrik Colijn ministrski predsednik Holandske.
Sedemdesetletnik
žc zelo čili in življenja polni holandski ministrski predsednik je zdaj star 70 let. Vse svoje življenje se drži istih načel. Skozi vsa leta je zvest veri svojih očetov in je zares veren kristjun kalvinistične (protestantske) veroizpovedi, ki je z njenim duhom prežeta tudi njegova protirevolucionarna stranku. Dr. Colijn je odločen pristaš parlamentarnega sistema in
G rav tako odločen nasprotnik diktature. Svo-odoljubno nizozemsko ljudstvo, ki svojega sedemdesetletnega državnega poglavarja globoko časti in spoštuje, še zmeruj pritrjuje njegovemu izreku, da je »obstoj strank vidni dokaz duhovnega plemstva kakega naroda.«
Kranj
Fantovski odsek v Kranju priredi v petek, dne 23. junija, ob pol 9. zvečer v dvorani Ljudskega doma tekmovanje članov v orodnih vajah za višji oddelek, ki 60 določene za Mladinski tabor v Mariboru. V tej borbi 6e bo pomerilo 7 kranjskih fantov, ki bodo tekmovali v naslednjih panogah: obvezna prosta vaja na drogu, bradlji, krogih in na konju z ročaji. Sodniški zbor bo sproti ocenjeval dosežene uspehe na vidnem mestu. Za najboljšega tekmovalca na teh tekmah je določen lep pokal. Med posameznimi točkami bo kranjski Ker-mavner izvajal razne vaje na orodju. Ker bodo nabrani prostovoljni prispevki uporabljeni za vožnjo revnejšim telovadcem, prosimo, da občinstvo podpre fanle z udeležbo in prostovoljnimi prispevki. Vljudno vabi Fantovski odsek.
»Je zadoeti svetlo, da morete to videti?« je vprašal sarkastično.
Obotavljala se je nekaj časa, kakor da ga ni dobro razumela.
»Če hočete se»ti in pogledati, boste videli svitanje!,« je odvrnila, »pa svetlobo, ki se plazi skozi drevje in — in« — beseda ji je nekako obtičala — »in. ptiče.« Hupa je dala na cesti nekakšen znak. »ioda,« je dodala s spremenjenim glasom, »po mojih mislih človeku, kakršen ste vi, ni mar takih reči.«
»Ne — ne — zdaj ne,« je odvrnil Kinloch.
»A prej pač? Rada bi ei mislila, da v srcu niste slab človek.«
V njenem glasu je bil skoraj nekakšen izraz hrepenenja, kar je moškega spet ujezilo.
»Slišite, je dejal kratko, »nikar se ne začenjajte trapiti zaradi mojega srca. Moje srce ni nič boljše kakor moj obraz.«
Zdaj je navsezadnje postal radoveden, kdo bi mogla biti ta ženska. Po vsem videzu je bila njegovo obotavljanje napačno razumela ter si umiš-ljala, da je njeno opisovanje jutra zadelo na boljšo stran njegove nravi. Tudi je bila tako za trdno prepričana o njegovi zlobi I Nedvomno, je priznal samemu sebi, mora hiti zdaj zjutraj s svoio obvezano glavo, raztrgano obieko. prsteno barvo, neobrit in neumit, nekašna žaljiva prikazen spričo tega čistega svitanja.
Zdaj si je z lahkoto predstavljal, kakšrn kontrast so je moral zdeti. Ampak, zločinec pa navsezadnje le ni. Lahni občutek razdraženosti se mu je poglobil.
Ničesar več nista govorila. A ona si je medlem ko ga je pekjala odondod. Izmišljala lo in ono, in ko je avlo zavil okoli ogla in je je! očilo počasneje voziti po neki »iranski poti. se mu je nenadoma vsilila misel, da ima nedvomno pravico, da ji stavi nekoliko vprašanj glede svoje usode.
»Kam pa me peljete?« je vprašal.
»Ne več daleč; odložila vas bom ob cesti.<
»Odložila ob cesti! Zakaj?«
Otroški kotiiek.
Pravljica iz gozda
(5) Pa je na eno jajčece potrkalo in zvalila se je majhna ptičica, čudno pikčasta, z dolgim repkom, kakršne še nista videla ne gospod in ne gospa Crnoperčkova.
(6) Tudi ostala tri jajčeca so se kmalu odprla, ali na veliko začudenje: mladiči niso bili podobni svoji sestrici. Bili so črni, z velikimi rumenimi kljunčki. Gospa Crnoperčkova je bila srečna pa tudi vsa obupana zaradi te barve. Gospa Crnoperčkova je bila znana po svoji domišljavosti in ošabnosti; kako bi se vendar rada postavila s svojimi otročički, pa ji je njena najstarejša hčerkica prekrižala račune.
Pitana goveda in svinje
in sicer: 145 pitanih svinj, 44 juncev, 16 junic, 3 voli, 2 kravi — bodo naprodaj po direktni pogodbi dne 27. junija "t. 1. ob 11 dopoldne v Topolovcu.
Za pogoje se obrnite nn: ' Poljoprivredna uprava, Topnlovac, Drž. dobra »Belje«, pošta Sisak; telefon Sisak 75.
Hotel l ončarič - Selce
pri Crlkvenicl
Čisto na obali, blizu kopališča, 22 sob s tekočo vodo, balkoni itd. — Izvrstna domača in dunajska kuhinja Jedila a la carte. — Popolni pension z vsemi taksami in kopanjem 65—75 din. — Zahtevajte prospekte.
PENZIJON
»Kčeri Božje Ljubavi« u Supetru na Braču
Zdravo letovišče ob morju med smrekami in bori. Ugodne zveze z bližnjim Splitom, odlično kopališče in senčen park. Penzijon 45 din za osebo. Priporočljivo za družine in častite gg. duhovnike.
Parheie, trsfle, bahulo, stresno lepenho, btiumenlufo. lesni cement, harbollnel. strešni lah. hatran, IUOOL1T-ploSCe za predelne stene ln izolacllo
in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri
JOS. R. Plin, liubifana
Gradaška ulica 22
Telefon št. 25-13
CREP DE CH1NE
od 8 do 12 din meter dobite pri Trpinu, Maribor, Vetrinjska 15.
3 igre ia 40 dinarjev!
Igra MLINARJEV JANEZ
je že v tisku, prejmete jo še junija. Do konca avgusta pa ostali dve:
Calderon: VELIKI ODER SVETA Goldoni: R0G0VILEŽ
Subskripcijska cena: 40 dinarjev za vse 3 igre velja samo še do izida, zato se prijavite ob pravem času kot subskribent
JUGOSLOVANSKI KNJIGARNI V UUBUANI
Zdravite koine bolezni
lišaje, hraste, mozolje na licu in telesu, izpuščaje (fircgerje), vzemite
še danes Dermoval lonček 20 din.
Želodčne bolezni, vetrovnost, pomankanje teka, slabo prebavo, zdravite z Markovimi kapljicami katero so že čez 100 let preizkušeno zdravilo, stekl. 22 din. Znojne noge se more zdraviti z Siquid-om, stekl. 10 din.
LEKARNA ROJC, Zagreb, Kamenlta 11.
Trgovsko tehniino podjetje fz Beograda prevzema zastopstva domačih tovarn za Beograd.
Ponudbe poslati na »PROPAGANDO« a. d. preje Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštanski pr. 409 pod >1154«.
Kupimo
Več voz konjskega sena
novega, dobrega, kupim. Batteltno, Kotntkova IG.
Smrekove hlode
kupim. Ponudbe : M. Curk Mlrjo 1, Ljubljana. (k
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. —■ Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Gospodična
z veliko maturo, z znanjem strojepisja ln stenografije - lščo službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Hvaležna« SSS9. (a
Službodobe
Izurjene šivilje
za pletenino sprejme »Mila«, Mestni trg 17. (b
4 vinski sodi
od 30 hI naprej naprodaj. Poizve se pri J. Oražem, Moste, Ljubljana.	(1
Vež pleskarskih
ln slikarskih pomočnikov takoj sprejme Josip Gre-benšok, Kranj.	(h
Kotlarski pomočnik
vešč vseh kotlarsklh del, se sprejme. — Tomažič, Sodna 24, Maribor. (b
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandreva c. 13
Telefon 22-97.
Pekovskega pomočnika
poštenega in sposobnega za vsa pekovska dela — takoj sprejmo pekarija Smrekar, Kropa.	(b
Izborno vino
belo in črnino, na Trški gori proda Franc Seidl, Novo mesto.	(I)
Takoj sprejmemo
Izkušenega kamnoseškega preddelavea in kamnoseke. Prijave pod zn. »Marmor« sprejema Slovenski publtcitetnl zavod v LJubljani, Tavčarjeva ulica 2/1.	<b
Prima hruške
sveže, črešnjo za vkuha-vanje, trde, debele, slive po 4 din kg, zaboji 46 kg franko prevoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla. <1
Mesarski pomočnik
priden, agllen ln pošten, zmožen samostojnega dela, z zadostnimi spričevali za samostojnost, takoj dobi lepo priliko za osamosvojitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.093.	(b
Mlajši ključ, pomočnik
ki ima veselje do šofl-ranja in bi bil voljan opravljati tudi druga dela, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo učnega gospodarja in morda dru gih delodajalcev, kjer je služboval, brez priloge znamk, na upravo »Slovenca« pod št. 10.100. (b
ieeegsi
Kratek klavir
lop, črn, križane strune po ugodni ceni naprodaj Ljubljana, Komenskega ulica 26/11.	(g
Stavbne parcele
od 600 m1 ln več, blizu kolodvora D. M. v Polju, prodaja župni urad D. M. v Polju.	(p)
Polovico parcele
s skupno zidavo vile, najlepšem centru Ljub ljane, prodam. - Parcela meri 870 m". Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.007.	(P
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovaleo — Cesta 29. oktobra 6L telefon 87-33, Ima napro daj večje Število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovBklh tn atano vanjsklh hl9 tn vil. - Po oblaščenl graditelj tn sod nI cenilec za nasvete brez plačno na razpolago.
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra C. 14, Ljubljana.	(1)
Za potovanje
KLEINDIENST & POSCH
MARIBOR. Aleksandrova c. 44
Parkete
razne suhe deske, orehov furnir, parketno odpadke ln žaganje ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ulica 4. tel. 22-44. (1)
Vnajem
ODDAJO:
Trgovske lokale
lepo oddam na Tyrševl cesti 47 b. - Primerni za podružnice že obstoječih tvrdk. Poizve se istotam pri hišniku.	(n
V mirnem lepem kraju
blizu Kranja poceni od dam letoviščarju ali upo kojencu enosobno stano vanje. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.114. (č
\nmm
Prvovrstna žrebica
črna, lepa, tri in pol leta stara, naprodaj. Vprašati pri Painkiher, Sp. Rad-vanjska 8, Maribor. (j
.Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, Juvelir, LJubljana VVolfova ulica št S
Kupujemo
arnlko, lipovo cvetje, korenino beladone in vse ostalo zdravilno rastlinje. Ponudbe z vzorci poslati na »Jugodrog«, Subotica 107.	(k
Denar
odstranjuje maščobo in nesnago
Hranilne knjižice
3 •/• obveznice
tn druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Blago v komisijo
sprejme podjeten trgovec. Garancija. - Ponudbe na upravo »Slov.« Maribor pod »Ekonomist« 10.030.
Gumbnice, gumbe, entel,
ažur, monograme izvrši
ekspres
Matek & Mikeš
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica
Čitajte in širite »Slovenca«
pranje:
hitro in lahko s pomočjo
kuhinjske posode, jedilnega pribora, kadi za kopanje, šipe, steklenice od olja in vina, ke-ramitnih podov, mastnih krp i. t. d.
Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu ali pri Iieady-Dopot, Zagreb, Nova eesln 42. Vzorci so pošljejo tudi na deželo brezplačno.
Razprodaja
nabožnih, pokrajinskih in umetniških slik
od 9. do 30. junija 1939
v trgovini H. Ničman — Ljubljana Kopitarjeva ulica 2
Ne zamudite ugodne prilike, ker bomo razprodajali krasne slike jso neverjetno nizkih cenah.
Poltovorni avto
enotonskl Chevrolet, ena avtomatična tehtnica Flo-renz in brzoparilnik po zelo ugodni ceni naprodaj. A. Pibernik, Laze v Tuhinju.	<1
+
Dotrpela je v Ljubljani v Leonišču zlata mamica In soproga
mr. ph. Pavla dr. Bezičeva
rof. Pompe
Nepozabno pokojnico bomo prepeljali v petek, dne 23. junija 1939 ob 9 v Kranj, kjer bo počivala v stebrišču novega pokopališča, od koder bo
pogreb istega dne ob 17. Vse, ki so blago pokojno poznali, prosimo, da jo ohranijo v lepem spminu. Sv. maša zadušnica bo v župni cerkvi v Kranju, dne 24. junija 1939 ob 8. Kranj, Ljubljana, Celje, Grohote, dne 21. junija 1939.
Dr. Josip Bezič, zdravnik, otroci: Jerko, Miklavžek in Marijica
ter ostalo sorodstvo.
NAČELSTVO HRANILNICE IN POSOJILNICE V CERKNICI Pri RAKEKU
sporoča žalostno novico, da je bil nenadno poklican pred božjo sodbo njen dolgoletni in zaslužni odbornik in načelnik, gospod
JANEZ
posestnik, občinski odbornik, podpredsednik Prosvetnega društva v Cerknici, član okrajnega kmetijskega odbora, predsednik kmet. zadruge in kmet. podružnice itd.
Pogreb bo v petek, dne 23. junija ob 9 dopoldne v Cerknici. Pokojniku, vzornemu katoličanu, kremen itemu poštenjaku, zavednemu Slovencu, ki jc vse svoje sposobnosti posvetil delu za blagor svojega kraja in notranjskih
rojakov, bomo ohranili nepozaben spomin.
Cerknica pri Rakeku, dne 21. junija 1939.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž
izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CenČiČ