DOLENJSKE
Dolenjske Novice izbiijajo vsiik řetrtek ; ako : : je ta dau praznik, dun popřej. : :
Cena jim je v,& celo Icto 5 K, za pol leta S-ôO li. Naroííuina xti Nemčijo, Bosno in dnige evropske države znaSii 5'50 K, za Ameriko G-50 K. List iu (íglatti se itlueujej« iiiiproj.
Vse dopise, iiaroiíiiiiio in oznanila sprejema tiskiiriiii J. Ki'ajec liaiiL
Reja praset brez mleka.
Naša iirešićjereja je danes silno prizadeta Kaiadi pomanjkanja potiebiiili krmil. Veliko škodo trpi zlasti- reja plemenskih sviig in praset. Zato tudi tako pojema. Za dojrie svinje manjka pripravnega živeža, za praseta pa mleko. Marsikdo je moral Karadi tega to rejo že opustiti ali pa močno skrčiti.
Mleka manjka danes povsod, tako da ga stradajo ljudje iti otroci. V teh skrajno težkih in žalostnih fiasih je treba, da si pomagamo pri prasetih tudi brez mleka in da si poiščemo v tej stiski nadomestila za mleko, će so tudi manj vredna. Na vsak naćin moramo gledati, da resitiio iti varujemo lejo praset in i)le-menakih syiiq kolikor mogoče pred na-daljnim propadanjeai.
K a j p a n a j dajemo p r a s e t o tii, Če ni mleka?
Pomagajmo si v tem slučaju z m o fina ti m i juhami, ki jih pripravimo iz ene ali druge moke. Poiabna za to je zmes ovsene in pSenične moke, ržena moka in ječmenova moka, pa tudi tuisična in ajdova moka.
Skrbimo seveda predvsetii, da bo svinja lahko dojila in da bo imela saj prve tedne dosti mleka za praseta. To je predvsem potrebno. Nanifisto s kjavjim mlekom je pa pozneje pričeti s pokla-danjem moćnatih juh.
MoCnata juha mora biti redko tekoča, pripravljena na ta način, da se moka z vodo Ktiieša in raztepe (špruilla) in da se s piilivanjem vode ta zmes staitjša in potem med „sprudlanjem" zakuha. Močnata juha ima biti redka, zares juha iz moke in ne „močnik". Tako zakuhano moko je shladiti na životno toploto, predno se poklada. Če delamo juho ta ovsene in pSeuične moke, je dobro dodati malo sladkorja, ker je tudi materno mleko nekoliko sladko. Po Belokrajini si pomagajo v takili slučajih, ko ni mleka
za pi'asGta, tudi s koruzno moko,, ki je sama na sebi sladka. Sladka je tudi ajdova moka. Zmes ajdove in pšenične ali ječmenove moke je tudi dobra. Po Nemčiji si pomagajo v takih slučajih tudi pa s tečno rženo moko.
Tečnost take močnate juhe lahko povečamo, če primešamo nekoliko lanene moke ali pa da dodamo pred pokladanjeni po eno jajce, zlasti jajčni rumenjak. Ker nam pa lanene moke manjka, si najlažje poutagamo z jajčnim rumenjakom, ki se lia dobro pomešati z močnato juho. Jajčni beljak pa kaže v ten) slučaju najprej raztepsti in potem primešati in sicer tudi tik pred pokladanjeni.
Vse to pripiavijanje in pokladanje nas stane nekaj veČ dela, ki se ga pa ne smeitio bati, saj se gre za rešitev naše propadajoče reje in za ui^o praset, ki 30 danes naravnost dragocena,
Če imamo kaj malega mleka pri hiši n. pr, kakšen liter, ki ga lahko obrnemo za rejo praset, naj se primeša ta liter tudi za napravo močnate juhe, v katerem slučaju se vzame seveda toliko manj vode.
Dajmo tedaj pomagati prasetoni, kakor je najbolj mogoče! Čim bolj se botno potrudili, več bomo dosegli. Take močnate juhe je treba po večkrat na dan in po malem pokladati, da se Živalice polagoma nanje privadijo. Pri lem jo treba seveda največje snage pri posodi kakor tudi pri vsem našem ravnanju. Rohrniann.
Našim sadjerejcem v poduk.
Prvo oskrbovanje vsajenih dreves.
Kadar je drevo vsajeno, sledijo razna opravila, ki se na škodo gospodarjevo ne smejo opOstiti. Takšna opravila so;
1. Obrezovanje dreves po .sajenju, a) Splošne opombe. Iz drevesnice na stalno mesto presajeno drevo ima svojih 4 do 5 vej, ki tvorijo krono. Dajati
več nego 5 vej se ne pripoi'oča. Postala l)i sčasoma pregosta in veje bi se morale zopet izžogati.
Istotako ravnamo napačno, ako vzgajamo kar dva vrlia, takozvano razvitje. To nam bo vedno le v škodo in nadlego, ker nam ga vihar in sneg skoraj gotovo razčesneta.
Po sajenju na stalno mesto se drevesna krona še nadalje obrezuje in sicer zato, da ji podelimo primerno' in lepo obliko, da se ohrani pravo razmerje med vejevjem med seboj, kakor tudi med vejevjem in koretn'nami.
Najpripi'avnejŠa oblika je piramidalna krona, to jc ona, ki je enaka smreki: spodnje veje dolge, proti vrhu pa vedno krajše. Glede razmerja med vejevjem med seboj in med koreninami pa velja načelo, da se krepke veje v rasti zadržujejo na korist slabotnih, in da se po razvoju korenin ravna obseg krone. Glede načijia obrezovanja je paziti, da se isto izvrši na pravem mestu nad očescem. Ako odrezujemo vejo previsoko nad popkom, bode isti pognal poševno mladiko; ako se obrezovatije izvrši prenizko pri očescu, se to ne more razviti in usahne.
Obrezuje naj se tudi vedno tako, da stoji zgornjo oko navzven, da se more krona navzven razvijati. Le viseče in vodoravne veje se obrezujejo pri navzgor stoječem očescu.
b) Prvo obrezovanje. Ako sadiš drevo jeseni, opusti za ta čas vse obrezovanje krone, ter jo obreži šele spomladi. Pri pomladanskem sajenju pa se obrezovanje izvrši takoj. Glavna, navpik stoječa veja se pusti za 10 do 20 cm. daljša od stranskili vej. Ako ne raste nobena veja navpično, naj se najprimernejše priveže na kol, da se v to lego prisili, sicer no moremo vzgojiti piramidalne krone. Stianske veje se za polovico do dve tretjini prikrajšajo, to je na 30 do 40 cm,' Krepke veje se obi'ežejo močneje, slabe pa malo ali pa se sploh ne obrezujejo. Ako so vse veje enako krepke, naj se obrežejo v enaki višini.
Veje, ki so v kroni odveč, se popolnoma odstranijo.
Pri drevesu, ki se vzgojuje kotlasto, ker nima nadaljevalke viha za piramidalno obliko, obrezujejo se vse veje v enaki višini, c) T v o r i I e v d r n g e g a r a z v e j a (vretenca). Najvažnejše in najpotrebnejše delo na mladem di-evesu je tvoritev j-azveja ali vejnega vietenca. Tako imenujemo posamezne dele krone z navpično vejo in štiritni do petimi stranskimi vejatni. Prvo razveje prinese di'evo Že s seboj iz drevesnice in to je potrebno, sicer izgubimo celo leto. Naša naloga je, da mu zgojinio še di'ugo, v potrebi t\tdi tretje razveje, ki stoji po 30 do 45 cm nad prejšnjim. Pri niajbno-košnili drevesih zadostuje le eno razveje.
Drugo vretcnce se naredi v drugi pomladi po sajenju, ko je stalo di'evo Že eno celo leto na svojem mestu. Izvršiti pa se moia zgodaj pomladi pred mužev-nostjo (vegetacijo), to je meseca februaija do sredi marca. Ako pa je drevo slabo rastlo in so ostale veje di'obne in slabotne, pustimo ga Še eno leto neobrezanega ter mu prirežimo drugo razveje šele prihodnjo pomlad. V tem Času pa glejmo, da se nam veje prvega razveja krepko iti enakomerno razvijajo. Prikrajšujemo tiste, ki na škodo drugih pi'ebujno rastejo.
Oglejmo si pa sedaj Še, kako se naredi diugo razveje!
Srednja veja, to je nadaljevalka debla, se odreže EiO do 65 cm nad najvišjo vejo prvega razveja in sicer nad krepkim očesom, ki sioji če mogoče, onemu iz prejšnjega leta lavno naspi'oli ali pa nad mogočo krivino. Pod tem očesom se morajo nahajati še 3 do 4 krepka očesa, iz katerih sc razvije troje do Čvetero stranskih vej. Te tvorijo drugo vretence.
Tudi veje prvega vretenca se prikrajšajo v enaki višini za tretjino nanovo piirastlega dela, ko jo v dolgosti 35 do 45 ctii in sicer nad krepkim, navzven obrnjenim očesom, kajti drevo se mora razvijati navzven in navzgoi', in vse, kar
Zgodba o Heni, hi je iahala...
Spisala S. V.
fo dolgih, mrkih tednih neprijetne zime je zasijalo zopet enkrat solnco, redek gost m mo iKvabilo iz mesta. Toda ko sem Še v največjem zaupanju vatij stopicala po zasneženih po^auah, je izginilo, kakor bi ga nikdar ne bilo. Kar je bilo ostalega dne, je bilo pusto in svinčeno težko. Kmalu se je spuščal mrak in z njim megla z vso
svojo sivo, turobno stanovitnostjo.. Dahnila
je po sneženih poljanah in jih napiavila mračne, visela je po vejah na drevesih, ki so stala vitka in gola in zmrzujoča na parobkih in razprodla se jo tudi nad strehami in stolpi mesta. Nekaj črnih vranov je kvakalo v gostem zraku,
Brzo sem se napotila proti domu, toda kmalu, ko so me začele* že boleti noge, sem opustila svoj tek. Mrak me je prehitel. Tako sem šla počasi po dolgočasni cesti proti svojemu cilju — — _
Nazajgrede sem obstala. Ko sem se ozrla nazaj, sem opazila poleg krivenčastega vrbinega debla žensko postavo, kakor ole-denelo, Šibko iti tako sivo, kakor bi bita
iz zgoščene megle. Toda to ni bila nikaka prikazen. Bila je stara Ženska. Pred seboj na tleh je imela košaro, najbrže jo je zato postavila na tla, da bi si oddahnila za nekaj trenotkov od njenega bremena. Glava in tiuplo sta bila zavita v teman koc, tako da je gledalo izpod njega le malo, okroglo obličje. Njene globoko ležeče oči so se kar razizknjoče upirale vame. Voščila sem ji dober večer in Se pristavila prijazno: „Malo počivati, no, mati?"
„Počivati?' je ponovila, „ne, ne, gospodična, ne počivam, ne. Jaz čakam samo, samo Čakam! Povsod kjer sem, doma ali na potu, me naenkrat prime to, da moram (lati takoj vse iz rok in čakati."
Govorila je počasi in premišljeno, kakor bi pretehtavala vsako besedo, če je pravi izraz za njene občutke. Čudno se mi je videlo to in vprašala sem jo; „Íía kaj pa čakate, mamica?"
Skomizgnila je z rameni: „Če ljubi Bog ne ve, potem fndi jaz ne vem." Pii tem pa jo pogledala tako čudno in obupno po sebi nizdol.
Njeno bitje, vse njeno vedenje me je presunilo; ob enem me je pa tudi pie-
šiiiila mučna misel, da govorim z ženo, ki se ji je omráčil um.
Slutila je, kaj mislim, dvignila hipoma glavo in dejala: „Nisem neumna, gospodična, nikar se ne bojte. Nisem ne, čeprav bi ne bil noben Čudež, da bi izgubila pamet. Lansko leto, gospodičim, je umrl ob tem času moj mož. Pa poti'pela sem in se tolažila: Božja volja je, da moraš tipeti!"
„Tudi Jožka, našega vnuČka, sem imela lansko leto šo ob tem času, gospodična! Njegova mati je bila najina liči. Z dvajsetimi leti je uiin'la v otroški postelji. Edina je bila, ki sva jo imela, gospodična. Veste, da sva težko prebolela to izgubo. Toda slednjič se uda Človek v božjo voljo. Otroka sem vzgojila jaz, saj oče njegov se tako ni brigal zatij. To je bil eden tistih, ki lepo govorijo in veliko ob\jubujejo. Ko jo ona umrla, nas je zapustil in nisva več
slišala potem o njem.--Tako nama
je ostal dečko; in ni dolgo trajalo, ko sva hvalila Boga, da nama je ostal. Bil je priden in dober otrok, gospodična, pa tudi pameten. Vsi njegovi učitelji so dejali tako; zato sva ga dala študirati za učitelja, kar ga je najbolj veselilo. Precej ti'uda in naporov naju je stalo to! Ijaliko to ni šlo.
saj veste, toda pomagala sva mu, kolikor sva mu mogla. Tudi sam si je pomagal, podučeval je druge dijake in si zaslužil s tem nekaj kron. Izštudirala sva ga pa le. Ah, to je bilo veselje, najino in njegovo, ko je nastopil svojo prvo službo!-'
„Le dobro nio zapomni, stara," je dejal moj mož. „naš fant bo še šolski svetnik ali pa še kaj več, no, potem sva pa lahko vesela, kajti ne bo naju nikdar zapustil !■'
„Kakor jo Že Človek ustvarjen, gospodična: precej si zaCi;e v mislih zidati zlate gradove, če mu pokaže usoda par zlatih pen. Jledtem je umrl moj dobri
mož---"
„Stara mama, sedaj sc pa le zanašajte name," me je tolažil naš fant, „saj sem še jaz tukaj!"
Bi že bilo, da bi imi lansko poletje ne bilo treba oditi k vojakom in da bi mi ga ne i)ili sedaj ustrelili v tej ne-siečni Rusiji!-'
Starka je dvignila sklenjene roke: „Edino, kar sem še iniola, je bilo ustreljeno kakoi- ptič v zraku! — Vemo in beremo, da je vojska nekaj groznega, toda tako grozna bi ne smela biti — tak(^ giozna
je glavnib vej vziiotraj obi'iijenili, Škodujejo in se morajo odstraniti.
C) .Obrezovalije stranskih vejic. Poganjki stranskih vej i)rvega vretenca se v clrngem letu ali popolno m a odstranijo, ie so jako močni in rastejo nav/Jiotraj, ali pa se le na 2 do 4 očesa p i-i k raj saj o, če so slabejši. Najslabše vejice se sploh ne prikrajšnjejo. ICrivo pa bi storil, kdor bi hotel porczati vse stianske pogaigke in bi obřezat veje gOlo. Y tem slučaju bi se veje ne mogle dcbeliti in ugonobilo bi se mnogo rodnega lesa.
d) 'J" r e t j e v e j II o vretenc e. Drevesa, ki rastejo jako visoko, še dobijo tretje razveje. Kei' se isto napravi in oskrbuje enako drugemu, ga tukaj ne bom posebej obravnaval. Ako se je krona vedno pravilno obrezovala, bode imela piramidalno obliko. Spodnje veje se puste daljše, zgornje pa krajše.
Po tretjem, oziroma četrtem ietii prepustimo drevo samo sebi, naj raste in se i'azvija po svoji naravi, Varujmo se vednega, mnogokrat nepotrebnega obrezovanja. Le vsako tretje leto mu preglejmo in zredčiuio krono, da ne postane pregoata.
Dogodki ppeiečenega tedna*
Dočim se na francoskih bojnih poljanah z mečem odloča bodočnost narodov, urejujemo in pregledujemo Jugoslovani svojo vrste za neki'vavo vojno, iz katere hočemo priti kot zmagovalci : vojno za svobodno domovino. Tak slovesen pregled slovenskih čet se je vršil v nedeljo, 24. maica, ko je slovensko ženstvo izročilo našemu narodnemu voditelju dr. Koiošcu nad 200.000 podpisov slovenskih žena in deklet za jugoslovansko deklaracijo. S pregledom smo lahko zadovoljni. Kdor je bil v soboto in jiedeijo pri tem slavlju, ta ve: Velika jnisel je v velikem Času našla Slovence velike in dorasle; zgodovina jih ne bo zatajila. — Ravno tisti dan — 24. marca — so se iiaDiinajn zbrali na posvetovanje združeni nemški narodni sveti in sklenili, da ne dovolijo jugoslovanske dižave in tudi nobene narodne avtonomije ne, da hočejo obdržati vso svojo „narodno posest" po vseh avstrijskih deželab in da hočejo imeti prosto pot do Adrije. V boju proti Jugoslovanom da morajo Nemcem pomagati Madžari. Za boljšo obrambo nemštva se osnuje enoten nemški narodni svet za celo Avstrijo. — Hrvatski saboi' je 22. marca rešil zakonski načrt o uporabi vodnih moči rek Gacke in Like — edino za hrvatski narod koristno delo v celem zasedanju. —
ne, da vzame človeku njegovo vse!
Pogajanja z Rumunijo so se nekam zavlekla, a v 14. dneh upajo, da bo vse pripravljeno, da se pogodba podpiše. — Na Ruskenr lovi vojni minister Trockij iiiačko za rep: organizira milijonsko rdečo armado in pi'ipravlja ukaz o splošni vojni dolžnosti. Bivšega vojnega ministra v Ke-renskijevi vladi admirala Verderevskega so pozvali, naj prevzame tejinično vodstvo vzhodnomorskega brodovja, kar je tudi storil. — O Ukrajini so se slišale te dni velike novice; čete ukrajinskih ljudskih svetov so neki [irešte na napad proti nemškim Četam, ki delajo v Ukrajini „red", vzele jnesto lionoto]» in 26. marca tudi Odeso. To vest je razširil pri nas po Reu-terju sam c. kr. korespondenční urad ; čez dva dni jo je vojni tiskovni stan preklical. — „Oesarska bitka" na zapadu, kakor jo nazivljejo Nemci, na črti Moncby, Cambrai, St. Quentin in La Fere je prinesla Nemcem sijajno zmago. Nemške čete so na 80 km dolgi fronti pi'odrle sovražno bojno črto, osvojile mesto za mestom, zasegle ogromen plen, 1100 topov in do 70.000 ujetnikov. Njih naval se še ni ugual; stoje pred Amiensom. — Na drugih bojiščih doslej nič novega.
Franjo Nenbaiiei':
Trpka misel.
še énkrat bi se zasmejal iz srcá brez trpkih občutkov, brez grenkih solza tako kakor deček, ki mamo lovi, njeto pa trdno za krilo drži. Saj mamica je le počasi bežala in ljubljenčku sama ujeti se dala. Pa takega smeha ne bo več nikdar; globoko zakopal je mamo grobar!
5îr
Še čutim Jožka ob sebi, ko me je objel, in še čujem njegove besede; „Sem še jaz tu, saj sem še jaz tu, stara mama!"
„In ta Čas, o Marija, nisem dobila od njega ničesar drugega kot košček papirja, kjer je bilo zajiisano, da je mrtev ! In jaz, stara, beteŽna Ženska, jaz živim še! Živim in se potikam naokrog, Čeprav sem že z vsemi mojimi mislimi pod zemljo!"
„Piav tako je, kakor bi pozfibil ljubi lîog name. Toda že ve za vsaki list, ki pade z drevesa, potem se mu ne sme. prisojati kaj takega? Se nè stiie, gospodična. In zato tudi mislim, da ima ljubi Bog z menoj še posebne namene. In nato čakam. Noč in dan čakam na to, in iiosiui s seboj to sanjo nesreče in čakam I"
Sklonila se je p<) košaro, jo dvignila in tni pokimala.
„liog z vami, gospodična!" In se enkrat se je ozrla za menoj ter vzdihnila globoko: „Pa bom Čakala, no!"
In počasi je stopicala po poti naprej, ki sem jirišia jaz po nji. Gledala sem za njo in videla, kako je počast izginjala v megli stara ženica, ki je čakala — — —
Spomladanska setev.
Da smo siti vojske do grla, to nam je po tihem vsem že znano, zlasti nam kmetom. Glasno pa si to še misliti ne upamo. In prav redki niso več, ki pravijo: „Odslej pa ne bom prideloval niČ več, kot le za nas domaČe!" Mož si pri tem seveda domisljuje, da jo je prav dobro uganil. Ta je nisi! Premisli samo teh-le 8 slučajev, potem pa reci, če .ni tako boljše?
1.	slučaj. Vzemimo, da bi se končala vojska že letos. Tedaj piidejo po vrsti douiov: Janez, Jože, France, Tine in kolikor jih je od vaše hiše odšlo za dom — med bojni grom. Kaj jim boš pa dal jesti celo dolgo zimo in še dalje do druge žetve, če ne boš sejal nič več, kot le za-se?
2.	slučaj. Ako bo že letos konec vojske, — bo mogoče tudi konec re-kvizicij. Vsaj tako si prav pošteno želimo. Drugi bodo tedaj prosto prodajali svoje pridelke. Kaj pa ti? Jezil se bos, ko ne boš imel kaj prodati in nevošljiv jim boš.
3.	slučaj. Kaj pa, če bi polovico ali še več tvojih pridelkov Bog rekviriral? Morda piide pozeba, slana, toča ali prevelika moča? Če seješ več, ti ostane vsaj nekaj po uimi.
4.	slučaj. Prccej, ko se konča vojska, bodo naši Amerikanci, — ne polagoma prišli, — ampak trumoma pridrvili domov. Kaj bodo pa jedli, če ne bo veČ živeža pridelanega, kot le za domače?
T), slučaj. Po končani vojski boš gledal, da bi zaredil več živine, zlasti prešičev, ako jih boš imel s Čim pitati.
G. slučaj. Ako bi pa — kar Bog varnj — vojska trajala še eno leto, ali še več, treba bo še naprej, kot doslej, domaČim vojakom poslati včasih kak prigrizek k — vodeni repi. Ali te ne bo srce bolelo, če jini ne boš imel kaj poslati?
7. slučaj. Oe bo torej Še naprej vojska, ti ho treba kupiti novo obleko, oi'odje,
sukanec, sladkoi', petrolej, podplate itd. Za denar se Že sedaj ne dobi lahko taka roba. Za živila pa! Kako boš pa ti kaj kupil, če ne boŠ imel novodobnega — kiHCČkega denarja?
Še 8. in zadnji slučaj. Lahko jih je Še kaj več. Kdo bo vse našteval ? Kaj pa boš dejal na to, če bi v tem slučaj«, da se vojska še nadaljuje, državna gospodinja rekla, kakor se že sliši: „Toliko enega, toliko druzega živeža bo dala vsaka občina to leto, potem ste pa ,frej"'
Ali boš še dejal: „Nič ne bom veČ sejal, kot le za-se? Za druge ne!"
Iz kmeta — gospod.
Kako sem se oslepel učil citati in pisati. (Dalje.)
No, pa hvala Bogu, da tega ni bilo najti pri nobenem. ■ Ali našla se jo neka druga nalezljiva bolezen, katera se silno rada seli od jednega človeka na druzega; in ta ne gre v človeško telo, ampak ga napada bolj na zunaj. To so tiste preklicane uši, ki so me mučile dan in noč. No, teh smo se kmalu iznehili. Potem se mi je zdelo, da mi vedno nekaj manjka, ker sem lahko mirno ležal, kar po dolgiii 32 mesccib nisem mogel. Počutili smo se kmalu boljše. Posebno pa, ker so nas pridno obiskovale dobre češke dame, ki so nam prinesle marsikaj. Me^drugimi stopi nekega dne tudi k moji poSfelji neka dama. Začne me tolažiti in med drugim mi tudi pravi: poglejte, ali potipljite, tukaj sem Vam prinesla nekaj papirja, na katerega se bodete učili s svinčnikom pisati. Jaz jo začuden poslušam ter ji pravim; „Kako pa naj sedaj pišem, ko nič ne vidim. Marsikaj sem že čul o slepih, da namreč vseeno kaj delajo, čeprav so slepi. Ali da bi slep pisal, tega pa vendar nisem do danes Še Čul." Ali ona se mi nasmeje ter pravi ; „Tukaj je svinčnik in papir, pa glejte, da bodete do jutri kaj napisali, ker jutri zopet pridem in bom pogledala, kaj ste napisali." Jaz ji nisem obljubil, da bom pisai, ker zdelo se mi je, da iz te moke ne bo krulia. Gospa se poslovi ter odide. Jaz pa sem sedaj začel premišljevati, ali bi poskusil pisati, ali ne. Mislil sem si; ako nič ne napišem, bo gotovo mislila dolična dama, da mogoče nisem nikdar prej znal pisati. Moj sklep je bil storjen, in sem dejal sam pri sebi: korajža velja, Francelj, nekaj bova že naredila. Vzamem v roke papir in svinčnik, ter takoj pričnem. Najprvo si napišem celo abecedo in spodaj pa še nekaj besedi. Sam sebe sem bil vesel in sem v tem z veseljem pričakoval naslednjega dne, kaj poreče nann-eč dotična dama, ko zopet pride: bo li Knala Čitati, kar sem jaz prvič kot slepec napisal. Drugi dan res pride, hitro me vpraša: „Ali ste kaj napisali?" „Da, napisal sem, pa ne vem, bodete li znali čitati." Dama vzame hitro papir v loke ter Čita: a, b, C, itd.; in spodaj prečita tudi napisane besede, potem pa pravi: „Nekaj ste dobro napisali, nekaj pa ne." Jaz sem ji pa dejal: „Mogoče vi vseh slovenskih črk ne poznate." In pii tem sem se zadovoljno na-smehljal ter si mislil; da le nekaj gre, nekaj se bom pa še naučil. Nato pa mi da dotična dama neke papirje v roke ter pravi: „Primite tuk«j-le s prsti; na papirju so črke, katere se bodete naučili Čitati." „Kaj, tudi čitati?" sem začudeno vprašal. „Saj črke vendar ni mogoče prijeti, in posebno pa še na papiiju pisane." Seveda prijel sem vseeno papir v roke ter potipal.
„Kje pa so Črke?" jo vin'ašam. „Saj tu na papii ju se ne čuti nič druzega nego pike, ki so podobne prosenemu zinjii." „No, saj ravno to so Črke, katere se more slepi naučiti citati." Jaz na to ne rečem ničesar. Zdelo se mi je to jako neverjetno. Dobra dama pa reče: „Vzemite te-le^tri papirje s seboj; na Dunaju pridete v šolo za slepe, kjer se bodete iiančili Čitati. Bodete pot«m prečitali, kar je tukaj na-
pisano." Strašno sem bil radoveden, kako skrivnost mi razodene ta papir. Čez nekaj dni so odpeljemo na cesarski Dunaj. Tukaj sem bival par dni v bolnici, poteni pa sem prišel v zavod za slepe, kjer sem dobil več svojih tovarišev. Bival sem le kratek čas med njimi. Kmalu so me poslali v Gradec, kar sem tudi sam zelo rad videl, da sem bil vedno bližje svojega doma. Přišedši v Gi'adec, nisem vedel, kam da grem, ali kaj da bom delal v Gradcu. Kmalu sem izvedel, kaj da bode z menoj. Prišel sem v zavod za slepe, kjer se slepi iz-objazijo za svoje nadaljne življenje.
(Konec sJodi.)
Pokora odložena.
Prijatelj Tone ni v stanu opraviti pokore. Stvar je zastarana in pi-avi, da je bil v hipni netreznosti tistikrat, ko se je izpovedal „čvičkarskega" greha. Časi so sedaj izredni in se stari dolgovi ne iz-terjnjejo na tako krut način, kakor sem poskušal jaz v štev. li. Dol. Novic.
On sicer ni mobiliziran, vendar pa ima v svojem gospodarstvu toliko opravila, da ne utegne misliti na stare dolgove. Ljubezni do bližnika tudi nc more vpošte-vati, ker midva nisva bližna soseda, ampak daljna tuja občana. Tudi ni varno pošiljati živil po svetu, ker na železnicah rado kaj zdiane na stran, ki pride potem v napačne roke. RiČet in kaša sta pa zdaj „delikatesi, katerih gosposki škric, kakoršen sem jaz, ni vreden". Potolaži se tako, kakor ribniški konj. Komaj se je navadil stradati, pa je izdihnil. Taka tolažba me jo doletela iz prijaznega kraja, kjer moj prijatelj stoluje.
Že vem, kaj naredim. Oprtil si bom nahrbtnik, nabasal vanj stare obleke, kroš-njaril ž njo po Tonetovem pašaliku, ponudil tudi njemu kake „darežljive" hlače, pa mi bodo natresli za to dobri ljudje, prosa in ječmena.
Tone pa Itihko bero iz svetib bukov, da brez pokore ne more biti popolnoma očiščen „bančnega tatinskega zločina dolenjskega čvička". Vendar se radi tega dolga a Tonetom ne bova sprla, ampak voščim mu prav veselo „belo nedeljo".
V spomin Antonu Bojancu.
Moral si tudi Ti pasti kot žrtev te strašne svetovno vojne? — Akoravno sem prejel od doma sporočilo, da si težko bolan, vseeno nisem mislil, da se je bati nevarnosti, da Te izgubimo; tembolj pa me je pretreslo obvestilo, da Te ni več med živimi. Ne bo nam več dano, To videti, kako se spretno in urno obračaš med vrtečimi se mlinskimi kamni ter pri tem žvižgaš in' poješ. Akoravno holehen, si bil vedno vesel in poln zdiavega humorja. Kjerkoli si bil, bodisi doma, ali kje drugje v družbi, tam je bil smeh in zabava. Kako skrbno si negoval trte in sadna drevesa, ki se nahajajo na vrtu okoli Tvojega mlina. Vedno si delal načrte, kako si boš okrasil in olepšal svoj dom. Toda ni Ti bilo usojeno. Tvoje načrte izpeljati in uresničiti želje. Podlegel si bolezni, ki si si jo nakopal pri vojakih. Lečil si se v raznih zdraviliščih, dokler Te niso na smrt bolnega poslali domov, kjer si vdan^ v voljo božjo po nuikepolneni trpljenju mirno v Gospodu zaspal. Tvoji zemeljski ostanki počivajo sedaj na šmibelskem pokopališču.
ObTvojem grobu plakajo neutolažljivi stariši, brat in sestri. Bil si jim dober sin oziroma bi'at, zato toliko veČja njihova Žalost. Todj naj jim bo v tolažbo, da si bil pošten in vseskozi dober mladenič, usmiljenega srca in da, vsak, ki Te je poznal, ne bo nikdar pozabil na Te. Koliko je revežev, ki si jim pomagal, posebno v vojnem času. Niitdo ni odšel praznih rok od Tebe. Bog TI vse povrni, kar si storil dobrega na tem svetu! — Dragi Tone, počivaj v miru!	J. B,
Dopisi.
Iz Mirne peči. Iz niskega iijetnišlvR je bil rešen dolgoletni naročnik Dol. Novic, Mihael Drenik z Jablana. Dne 1. iiiaica 1918 piše svoji ženi željno pričakovano ilopisnico, ker ni bilo nobenega poi'očtia od njega že pet meseecv. Piše, da stopi z nepopisnim veseljem na ljubo avstrijsko zeitiljo in da je zdrav in čvrst. Z njim bo prišel tuiii njegov prijatelj Franc Novak iz Hudega, župnije Prečna. — Nadalje poročam, da imamo v naši vasi že sedem naročnikov na Dol. Novice. Ker ni uiož in fantov doma, se tembolj zanimajo naše drage ženske za razširjanje lista. Ko bi imela vsaka, vsaj večja vas, sedem naročnikov, to bi bil naš urednik zadovoljen, in Dol. Novice bi ne imele izgube. Za nas Dolenjcc je ta list neprecenljive vrednosti glede pod-učljivih kmetijskili, vinogradniških in sadjarskih člankov. — Da pa imamo tndi nekaj razvedrila, se nahaja v vsaki številki vsaj deset smesnic. IVej za vsaeega nekaj !
Večletni naročnik.
Iz Adlešič, 28. marca. Letos so se uresničili vsi pregovori o mesecu marcu. Pravijo, da ima zavit rep. Dva belokranjska pregovora pa pravita: Sušeč je rekel svečanu: „Če bi jaz mogel, naredil bi tako zimo, da bi zmrznilo dete v materi in tele v kiavi, pa mi ne da solnce, ki ima že preveliko moč," A letos je tnogei. Kdo pač pomni, da bi bila koncem siišca taka zima, kakor letos. Včeraj zjutraj smo imeli — 6 C zime, a danes celo — 8. Tri dni preje pa, t. j. 25., smo imeli pa zjutraj 10 st. gorkote, popoldan pa 15, a 24. popoldan pa celo 17 st. Vsaj smo imeli nekaj dni prej prav nenavadno toplino, skoraj kakor o kresu. Drugi belokranjski pregijvor pa plavi; „Prvega prosinca in zadnjega sušca je najhujša zima.*' A letos smo imeli dne i. prosinca samo pol stopnje zime, a zdaj koncem sušca se nam zdi, kakor bi bili v najhujši zimi, tako je 26. snežilo in brila fJUljfl. Kaj bo s sadjem in trto pri taki zimi? Oiohi so jn-i nas po nižjih iegah pozebii že 17. t. m., kosoio imeii zjutraj — 3 st. C ziuie. A zdaj so pa gotovo vsi. Bojimo se tudi, daje požehlo drugo lano sadje, hruške in jabolka, ki je imelo Že močno napeto popje in bi se bilo za par dni Že razcvelo. Najbrž so pozeble tudi mudače in cibore. Letos bomo obhajali, kakor ae kaže, žalostno Veliko noč in za pečjo. — Naj dostavim Še, da ni bil toplomer v prvi polovici meseca nikdar pod ničlo, zdaj imamo pa tako zimo.
za appiU
Označba api'il pi'ihaja od latinskega imena „aperire", ki pomeni „odpreti". V tem mescu se namreč zemlja in narava zopet odpirata v novo življenje; vse začne I'asti in cvesti. April se imenuje tudi velikonočni mesec ali mali traven.
April ima 30 dni in bo tudi letos gospodar svoje stare navade, vseskozi nestanovitnega vremena: dosti dežja, večkiat pa tudi mrzlo ill h koncu tudi kaj boljšega. ' Sicer je pa ta lastnost aprilova vse hvalevredna. Kajti, če bi bil april suh, bi kmetovalec jokal. Le večkratni iii pohleven dež razveseljuje Tijcgovo srce, ker le potem ima veliko upanja na dobro letino. Dež v aprilu je božji dar. — Vreme bo v začetku do okoli 10. inrzlos potem nastopi mlačno, deževno in vmes celo sneženo vreme, ki timja do okoli 23.; nato prideta na vrsto še mraz in ostrejše vreme; zadnje dni postane lepše. — Solnce stopi 20. v znamenje bika. Dan zraste za 1 in'o 37 miinit in je tedaj dolg 12 ur 50 minut do 14 ur 27 minut. — Će je na dan sv. Tibui'cija (14.) že zeleno polje, bo dobra letina. Na dan sv. Jnrija (24.) še morajo biti trte slepe, potem pričakuje vinogradnik veliko vina. Če zeleni že mui'va, se ni več bati slane. .Ôe cvete drevje v lepem gorkem vremenu, bo veliko sadja; če pa nagaja cvetju le preveč dež, ne bo sadja.
Gospodarstvo.
Kako se prideluje krompir? Ako
nimaš zadosti semenskega krompiija, pometi po kleti vse odpadle krompirjeve poganjke in jih po tri skupaj vsadi ravno-toliko narazen, kot se sadi navadno krompir. Dobil boš enak pridtílck, kot bi bil posadil narezan krompir. Tosta lani poskusila dva kmeta na Gorenjskem. Pa se jima je obneslo.
Ocena vinskega pridelka leta 1917. Gospodu gozdarskemu svetniku J. Scli. je poslal gosp. ravnatelj Dolenc iz Ljubljane zbirko vili, ki jih je kupil na Dolenjskem v jeseni leta 1917. Prejel je sledeči odgovor: „Nihče iie bi uganil, da je to izvrstno vino dolenjski pridelek in jaz sam ne hi verjel nikoli, da je v stanu Dolenjska roditi tako imenitno kapljo. Po mojem okusu sta najfinejša trškogoi'ski rizlink in trško-gorska Črnina. Moja hčerka K. mi je poslala zabojček nižjeavstrijskihvin iz okolice Krems, toda ta vina se niso v stanu skušati na noben način z dolenjskimi vini. Dolenjska je nehala biti dežela cvička." Ako bi kdo dvomil na tej izjavi, jc uredništvo pripravljeno poskrbeti dokaz v originalu.
Zopet nov kruh. Dunajski zdravnik dr. Salomon je poskusil v neki lanioStiji vojaški rezervni bolnici napraviti krnh iz lesa. Moko, ki jo rabi dr. Salomon v ta namen, je drobno zmlet prašek iz gabro-vcga lesa. Primeša ga 100 g na 900 g Žitne moke, v to mešanico nalije pol litra vode, vsuje 30 g soli ter 40 do 60 gramov droži. Ko je testo zgneteno, se peče kakor navadni kruh. Kakor trdi dr. Salomon, ustreza rečeni kruh iz lesa popohioma svojemu Plamenu, češ, da je jako okusen ter iečen. O njegovi dobroti se imajo prepričati poleg bolehavili vojakov, tudi bolniki v drugih mestnih bolnicah. Ni pa rečeno, da bo shižil v brano zdravim ljudem. Res, same dobrote nas še čakajo.
Raznotero.
Srečna Španija. Najsrečnejša država ob SreiiozBiiiskem morju je dosedaj Španija, ker nima nobenih zvez z drugimi di'Žavami. Ona je oslala samostalna brez voj^e. Njej ni treba iti na pomoč zaveznici. Ona ne potrebuje milijard za vojevanje. Njej ni treba žrtvovati svojega moštva za svoj obstanek in ne za svojo zaveznico. Mimo se razvija kot prava krščanska država, lirez stradanja, brez lakote, brez draginje so obhajali Španci o Veliki noči Kristusovo vstajenje. To je pravo krščansko življenje v ljubezni do Boga in bližnjega. Spanci živijo po krščanskih iniČelih priprosto; so zadovoljni s tem, kar jim Bog da in sami pridelajo. Oni ne hodijo ropat v ttije dežele. Zato živijo z vsemi inozemskimi deželami v piijateljstvu brez zvez in spktk. Oni nočejo podjarmiti in v sužnost spraviti tujih narodov. Španci ljubijo svobodo in jo privoščijo drugim narodom. Če bi evropske države posnemale èpansko, bi vladal po celi Evropi lep mir. Naselbin v Afriki in Aziji Evropejci ne potrebujejo. V Evropi se s pridnostjo lahko srečno živi po — krščanskih načelih.
Kako bi prišla Evropa k miru?
Načelnik švicarskega generalnega štaba Sprccher-Brunegg je ])ri božični svečanosti generalnega štaba itiiel v Benni krepek in odkritosrčen govor, katirega je zaključil s temi-le besedami: „Vojne se ne preprečijo z; odloki za svobodo, ne z ljudovtado, ne z upornostjo zoper orožno službo,. ampak samo z vrnitvijo k pravemu Krščanstvu. l*okIer bo Evropa verovala samo v orožno silo, bo vedno klanje in vničevanje Človeštva, kakor v prvem stoletju pred Kristusom v rimski državi, kjer so se mejili različni mogotci, katerim so polni žepi zmešali zdravo pamet.
Avstrijski Kruppov daljnostrelnl top. Ki'alj topov, Krupp, katerega je vojska tako obogatila, da sam ne ve, koliko ima, je izumil top, s katerim na 1 20 km daleč
Nemci obstreljujejo Pariz. Če bi ta top postavili v Ljubljani na Grad, bi lahko .streljal v Zagreb, čez Karlovci; v Skakovac in Utinjo, v okolico Senja, na otok in mesto Krk; obstreljevali bi lahko Kanfanar in Poreč. Reka in Ti'st bi bila pod ognjem ljubljanskega tojja. Krogle bi nesle v Benečiji do Tilmetita; Videm bi lahko obstreljevali. Na Koroškem bi jiadale kiogle čez Šmohor, v Celovec in v Beljak bi igraje streljali ž njim. Obstreljevali bi lahko gojo ReiHing pri Judenburgu na Zgornjem Štajerskem, krogle bi padale v St. Ilj; Oelje in Maribor: malenkosti. Kdaj bo pričBl Krupp iz svojih topov in na lasten račun obstreljevati luno, še ne vemo. Nemčija sme pač s ponosom in hvaležnostjo gledati na svojo mogočno zaveznico Avstrijo.
DrŽava avtomobilov. Dne 1. julija leta 1917. je bila sestavljena običajna statistika prebivalstva amerikanskih Združenih držav in poleg tega tndi avtomobilov. Prebivalcev so našteli 103,040.473, avtomobilov pa 4,242.139. To ogromno število je važno posebno za obrt sam ; saj je jasno, da zraste število avtomobilov v priliodnjem I)ol letu za 700.000 in da pride vsak dan skoi'aj 4000 novih avtomobilov V promet. Na 1 avtomobil pride 24 severnih Ameri-kancev. Leta 1916 je bilo razmerje 1:29. Največ avtomobilov je v državi Newyork, namreč 345.966, dočim jih je bilo v začetku leta 1910 komaj 200.000. Od 610 amerikanskih tvornic za avtomobile jih je 278, ki izdelujejo osebne, 376 tvornic pa, ki izdelujejo tovorne avtomobile.
Rusko židovstvo igra danes ulogo, kakršne Še ni igralo. Trockij-Bronstein in Ljenin-Zedcjbaum sta vladarja Rusije, cela vrsta Židov igra ulogo diplomatov pri mi-1'ovnili pogajanjih, a zdaj je dobila tudi Ukrajina svojega žida za mînislia, ki se piše dr. Silberfarb. Leta 1904. je tega Silberfai'ba nem. di'žavni kancelar Bulow dal iz Nemčije pi'egnati. V i>arlamentn je Billow imenoval Silberfarba in njegovega tovariša „rovarja" in „postopaška berača". Danes je Biilow žc dolgo vpokojenoc, Silberfai-b pa igra minist.ra Ukrajine, Nemčiji in Avstriji „prijateljske di'Žave". Načelnik ukrajinske vlade je noki Sevrjuk, ki mu je poslanec dr. Soukup znliiČil v obi'az, da je čisto navaden tVldvebelj in avstrijski dezerter. Namesto v ječo, je prišel Sevrjuk v diplomatsko ložo avstrijskega parlamenta. Svet je res okrogel in se čudno vrti. Še nedavno so po Ruskeui jireganjali in pobijali s pogromi rnske jiide kakor garjeve in stekle pse; danes so jndje na Rtiskem in v Ukiajini mogočni ministri!
DomaČe in tuje novice»
Grof Henrik Attems, kranjski deželni predsednik, je prejel dostojanstvo tajnega svetnika.	^
Velikonočne procesije so se višile vsepo\^od po naši dekaniji ob krasnem vremenu na prav slovesen način. V Novem mestu je šla frančiškanska procesija na Veliko soboto popoldne v veličastnem sjire-vodu po mestnem trgu ob ogromni udeležbi vernikov. Na to je šla kapiteljska procesija kakor po navadi po mestu v najlepšem redu ob udeležbi ui'adnikov in meščanov in druzega občinstva. Najsvetejše je nosil mil. gospod prošf dr. Seb. Elbcrt ob veliki asistenci. Pogrešali smo zopet našo izborno novomeško godbo. Možje in íantjc so v vojski. Toda nadomestil je godbo močan pevski zbor, ki nas jo iirijetno presenetil. Videli smo, da je letos sodeloval pri cei kve-něm zboru i/.ključno pevski odsek tukajšnje dekliške Marijanske kongregacije, Priznati moramo, da je napravil točen nastop vrlih mladenk najboljši utis in le želimo, da bi nas novi zbor Še večkrat razveselil pri procesijah s svojimi zvonkimi glasovi in svojim odločnim nastopom. G. pevski vodja jo je zopet dobro zadel v splošno naŠo za-
dovoljnost. — Po drugih župnijah našega dekanata se je vršilo slovesno vstajenje po veČini na Vclilto noč v zjiitranji zori. Vsepovsod je odmeval iz srca le en glas; Aleluja! Aleluja!
Signum laudis je podelil cesar c. kr. višjemu zdravniku v ganiizijski bolnišnici v Mostam, g. dr, Erviiiu Miirgel-nu za njegovo vestno in uspešno delovanje na polju zdravilstva za oči in za njegovo požrtvovalno službovanje v vojaških bolnicah. Čestitamo!
f Ivan Lončar, c, kr. viš. fin. svetnik v Novem mestu, je dne 30. marca ob 7. uri zjutraj po dolgem in mučnem trpljenj», previden s sv. zakramenti, z vzgledno udanostjo v božjo voljo mirno zaspal v Gospodu, star 57 let. Pogreb se jc vi-šil na Velikonočni'pondeljek ob obilni udeležbi naj odličnejši h gospodov in dam, meščanov in občinstva iz vseh stanov, dokaz, kako splošno je bil priljubljen J'ajni gospod in koliko odkritega sočiivstvovanja in simpatije vživa že četrtič tako kruto obiskovana rodbina Lončarjeva pri prebivalstvu v mestu in okolici. Sedem mesecev še ni, kai' je Iirwobčíitno prizadeta rodbina izgubila svojega predobrega soproga in očeta, svoja dva sinova-vojaka in svojo nadepolno 17 letno hčerko. Kdo ji naj uteši grozno bridkosti — In videli smo stati ob grobu liki tli jokajoče jeruzalemske žene, ki so bile napolnjene s tolažbo sv. vere v resnično vstajenje Gospodovo, — soprogo in dve hčerki, ki so milo zdibovale iit plakale, — a odšle so tudi one polne upanja v vstajenje in svidenje njihovih ljubljencev k večnemu srečnejšemu življenju! — OkolistojeČa množica pa je nemo zrla, sočuvstvovala in šepetala: Močna Žena, močne hčerke!
Kipar Alojz Progar je umrl v Celovcu dne 29. niarcii v stai'osti 61 let, po dolgem ti'pljenju in previden. Rajni je doma iz Mirnepeči in jc bil sloveč kipar. Priporoča se znancem ďpmačinom v molitev in spomin.
Prememba posestva. Hišo gosp. Edm. Kastelica v Kandiji, kjer se je nahajala svojča.s oltčinska jtisarna, je kupil g. Jos. Mozetič, vinski Jrgovec, za 40.000 kron.
Umrl je v Št. Petru pri Novem mcstn g. Franc Bojanec ter bil pokopan na Vel. nedeljo. Bog mu daj večni raj !
Umrla je dne L aprila v Bršljinu pri Novem mestu gospa Marija Globelnik roj. l^arkeij v starosti 77 let. Pokojni je bila vseskozi blaga žena in krščanska mati. Bog ji daj večni mir in jtokoj !
Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marcu 1918 je 227 strank vložilo 211.292 kron 7Sh; 143 strank vzdignilo ,204.181 kron 21 h; torej več vložilo 7.111 kron 57 bel.; stanje vlog (1,442.131 kron 11 hel.; denarni promet 731.231 kron 2Uhel.; vseh strank bilo je 658.
Igro S. Sardenka ,,Mater dolorosa"
je priredilo izobraževalno društvo v SemiČii na praznik Mar. Oznanenja in je jako lepo uspela. Čisti dobiček je za invalidni dom v Belikrajhii.
Srednješolstvo. V škofovih zavodih v Šent Vidu nad Ijjubljano so je vsled pomanjkanja živil pouk nehal 12. marca. Tako hirajo več ali manj vsled vojnih razmer vse šole, srednje in ljudske. Kako in kedaj se bo šolsko leto 1917/18 končalo, je odvisno od položaja na bojiščih in 0(1 prehrane. Pouk je skoro na vseli zavodih tako skrčen, da jo komaj senca dobrih razmer i)rcd vojsko. Kam bomo prišli, če bo to nazadovanje vsled vojne še naraščalo? — Tukaj je dovolj utemeljen odgovor višji šolski oblasti, ki povprašuje nekako nevedno: zakaj so letošnji srednješolski usi)clii tako minimalni?
Ustavili bomo s prihodnjo Številko list vsem, ki ga nimajo jdaČanega vsaj ža leto 1917. Prosimo pa tudi druge cenjene tia-ročnike, ki še niso niti za pol leta 1918 na|uej jdiičali, naj blagovoljno lo store prav kmalu.
Teden dni dopusta.
riSe Janei Nop. GriinîC. (Daljo, 13.)
Gelili âestursem neprestano korakal po lepi, suhi cesti in videl marsikaj zanimivega.
Pokrajine, ki so se mi zdele danes nad vse lepe pa gladke ceste in prijazno nebo — vse to je hitro pustilo v meni dozoreti sklep, da opustim nadaljnje pešpotovanje in se podam naravnost domov — po kolo. —
S kakim veseljem sem doma odložil nahrbtnik.
Ne da bi se bil zavedal, sem postal kuhinjski dobavitelj svoje žene. Napeto sem pričakoval, kako se mi bo zahvalila za muke-polno uslugo.
Kajpak !
Moja Žena je pregledala vse te dragocene reii.
Najprvo se je sladko nasmejala.
Potem pa se je izvil bridek vzdih iz njenega grla.
„Premalo je. Bo treba še."
Povdarjal sem težo petnajst kilogramov, dolgo pot, krvava ramena---
Premalo je bilo, pa je.
Globoko ginjen od velike skrbi moje žene za bližnjo bodočnost bi jo bil straSno rad pritisnil k sebi, pa prav izdatno, ko bi ne bila Se pravočasno odnesla vse te koristne reči v sigurno shrambo.
Jaz pa sem gledal, kje je moje kolo, da hitro uredim na njem, kar treba.
Jutri rano „nazaj v planinski raj". —
Vreme se je izpremenilo. Nebo se je nekam čmeričilo.
Skrbelo me je, kako bo jutri.
Sklenil sem, da odpotujem, ako le ne bo padalo.
Za vse slučaje je bilo Že danes treba napraviti potovalni načrl.
Kadar se hoče v državi ukreniti kaj pametnega, tedaj sedejo učeni diplomati krog zelene mize ter kujejo in se posvetujejo. Konec je navadno tako neroden, da ga je treba, seveda pri zeleni mizi, zopet in zopet popravljati.
Tako na priliko je bilo pri meni, vendar brez zelene mize, samo da se konečni sklep ni dal popraviti nikdar več.
Ostal mi je za spomin na vse večne čase, ako jih bom doživel.
Peá se potuje, koder je. Čez drn in strn.
Kolo ima svojo bučo.
Imel sem na razpolago več varijant.
Lahko bi bil vozil tam daleč okolu, pa po najlepši cesti. Potem je vodila slabša cesta ravno tja, toda bližje. Dalje bi bil prišel na cilj tod okolu, malo daleč, pa dolgi klanci, pa izkrhana cesta--
Vse te proge sem zavrgel v svoji državniški modrosti pa sem si izbral zadnjo, najbolj nerodno.
Je sicer dosti prav grdih klancev, sem računal, in pot jc pusta do skrajnosti, ali najbližja pot je.
Se bo pa več hodilo.
V treh urah, prav veliko računano, se mora priti do tiste lepe ceste, ki vodi naravnost v Slaraiijo. Potem pa smo najdalje v poldrugi uri na cilju, torej še ob belem dnevu.
Uverjen sem bil, da v svojem življenju nisem Se nikdar sklenil kaj tako pametnega.
Pozneje sem se prepričal, da je večja budalost od te sploh izkl učena.
Drugo jutro sem ob povoljnem vremenu odhaja! ob osmih.
Izmuzati sem se skušal izpod domače strehe na francoski način.
Saj lahko uganete, zakaj.
Vendar me je že ob prvem koraku preganjala usoda.
Čutil sem se že v varnem ;avetju, ko 'Slišim brenkati za sabo, jasno, glasno:
„Jajca, fižol, krompir---"
„Kolovrat, šajtrgb, klavir--" sem
izpopolnjeval pogumno hudomušno.
Dobro sem vedel, da moj glas več ne doseže ušes, ki jim je bil ta dostavek namenjen.
Ne vem že, kdaj so prenašali takozvani giganti, velikani, cele gore na svojih plečih. Jaz pa z njimi nisem niti v daljnjem sorodu.
Ne vem, kaj mislijo te ženice.
Če bom kaj malega prinesel, bo dobro — za druge, če pa ne bo nič, bo dobro — za me.
Jaz grem na dopust, sem že povedal.
Prve Četrt ure sem vozil tako tako.
Potem sem že moral voditi kolo po debelem, ostrem kamenju, po klancih, ki jili je bilo toliko, kakor nikdar preje.
Ako sem vsake pol ure mogel zasesti kolo za pel minut, sem bil zadovoljen.
Samo, da je Šlo naprej. He, časa dovolj.
Zato sem ob železniški postaji na razpotju zavozil pred skladišče, kjer je cesta nehala.
Napisa ni bilo nikjer nobenega.
Zgubil sem ob tem neprostovoljnem izletu pol ure.
Prvi izkaz darov za „Invalidni dom v Belokrajini" do 5. marca 1918.
Zbiikii liri zborovi ustanovitvi 105 K; Matija »artelj, naduCitelj v SeniiCu 160 kron; Okrajni ceaItii odlior &U K ; Tododsek Itdeioga križa 10 K; Cerkveno prodstojniStvov.MeUjki lOK; VukiiniĚ, oskrbnik lOK; Ivan SjsterSii, Suinii 500 kroti; Jan Kramar, Hibno 10 K; Ivun Šaáolj, AdieSitíi 100 K; .Marijina druib^i, l'odzemelj 3-t K ; Kranc ťfaifar, iludnik 35 K ; Drtgovan .Marija, Svrřjki 15 K; Urine Jan, i'ryska 8 K; Vovko Ki'anc, ŠL Peter 20 K ; AkaČiC Jlalija, Ležo 5 K ; LavriC Josip, UagniCo 10 K; Golf Anton, ttob, srwi. v»» 6 K; IJovgan Franjo, Metlika aokroii; Polek Ana, Metbka 10 K; Poiek Miko, MeUika 10 kron; Novak MaUja, Hadovica 20K;Zupni urad Hreiiovice 50 K; Jaklii Karo), Prežgaiija 25 kron; IJobiiikar Jan, JaiiĆe ó K; Kadžupni urad MoravCe 15 K; Cuk Karol, Škocijan 2 kroni; Župni urad LeMe 16 K; .MežnariSiC Ivan, Metlika 10 K; Dovgan Marjete, Metlika (Î K; Kocjan Ivan, iíoíakovo 10 kron; 1'aviin Andrej, sv.^atanna 6 kron; dr. Martiji MalneriC, nadporoćnik, Črnomelj « K; IJuhomijski urad Uevke 10 K 50 h; iirunilovii Niko, Metlika 20 K; Župní urad gt. Uiubert 1U5 K; Župni urad Marijinega oïnan., Ljubljana 4 K; Stuiinski Nikolaj, iupnik, Primakovo 25 K ; Kaïimir Kosobud, župnik, CnioKielj 60 K; Kuka Felika, Metlika 10 kron; MaleSiC Janez, MeUika lOkroii; iupnija TržiĆ 10 K; Zabukovec Jan., Župnik, KriïlOK; SlularMart., îupnik Trbojo 10 K; Hranilnica in posojilnica Hadovica 20 K; Podgornik A., MeUika 10 kron ; Juvanet Josip, dekan v Cirknici lO K ; Uirache Franc, Župnik, Kadeiie 20 K; dr. Fr. Grivec, profesor bogoslovja, Ljubljana 10 K; Jakob Franc, elavb., Jtlellika 10 K; Josip Žnidarjič, iiafielnik, MeUika 00 K; dr. Ivan Hiiselbergor, aodnik, MeUika 20 K; Fuka Karolnm, Metlika 10 K; dr. Jos. Lesar, sem, ravnatelj, I.jubljana 20 K; Ivan SuSnik, kanonik, Ljubljana 25 kron; Župni urad Uraunaeifen,
Moravsko i K; Župni urad Moàel pri KoCevju 2 K; Župni urad C*)rk!je 60 K; Franc Scbweiger, dekan, Leskovuc 50 K ; Ivan Sodeč, Hadovica i K ; llamuU Marjeta, Metlika 20 kron; Beznik Valentin, Župnik v Komendi 5 kron ; Tavčar Tomaî, sv. Jakob, Ljubljana 10 K; MtlUer Karol, Cj-nomelj 80 K; Norbert Klein ikoi v Brnu 50 K; ekscelenca grof L. Uavriani, Duna, 10 K; Porenta Anton, žup. v I injah 2 K; Župni urat Ajdovec 24 K 6G h; Župnija Soslra pri Ljubljani 35 K; Konvent nem. vit. reda. Lana ob Adiii 100 K; fml. Joa. baron Peliahy 10 K; lva)i Uálakar, not. subsL, Črnomelj 10 K; Peter Hauch, graSiak Podbrezje 26 K; Spiro VrankoviC, lekarnar v Črnomlju 20 K; Župni urad Čemáenik 50 K ; Franc Barbie, gostiíniíar, Medika i K; Katinka VukSiniô, lioïakovo 10 K; dr. USeničnik, Ljubljana 10 K; dr. Franc llSeniinik, prol. bogoslovja, Ljubljana 10 K; Jcmitjev Ljubljani 6K; PeterFlajnik, kaplan, Leskovec 16 K ; UrSulinski samostan, Ljubljana 10 K; dr. Leopold Žužek, Ljubljana lOkron; dr. Fran Perné, prof., 1 jubljana 5 K ; dvomi svťtiiik Kaltenegse, Ljubljana 6 kron; Jurij Jaklilacb, Črnomelj 50 kron; L'rîultnski aaraoalan Mekinje 20 K; Ivan Vrbovnik, Ljubljana 2 kroni, Uiiulinski samostan Skofja Loka 6 kron; JakofCiá Mihael, Kranj 5 kron; Ignac Millier Črnomelj S) K ; llraniln. in posojilnica v Strugah SO K'
(Dalje prihodnjič.)
Razvedrilo.
Na dolenjskem vlaku. „Kaj se vi no peljete v diugeni lazredii ?" — „Ne! Meni pac ni vscjetliio, ali stojim v tretjem raziedit za 5 kioii, ali pa v tliugom raz-ledn za 10 kron!"
Vedno draj^i podplati. „Poprej sem hodil iz štedljivosti peš — a sedaj se moram pa iz Štedljivosti voziti z elek-triĚiiim vozom."
Dvojna jeza, „Za jeziti ! Na sprehodu sem zgubil denarnico!" — „Potolaži se! Kdor jo bo našel, se bo še bo\j jezil!"
Nevolja. Mati: „Moji otroci me vedno osramotijo. Če dobini obisk. Najprvo se skrijejo pod moj predpasnik, potem pa zijajo skozi njegove luknje I"
Vojaško. Stotnik: „Kateri osel ti je vendar ukazal, da si namazal moje škornje z mastjo!?" — lîekrnt: „Javljam pokorno: gospod stotnik sami!"
Občutyiv. Zdravnik preisknje bolnika in pravi; „NiČ se i^i ne dopadete!" — Bolnik nevoljen: „fa me pustite v miru in si poišćite lepšega bolnika!"
V gostilni na Dolenjskem. Tujec: „Kaj, samo ta edini list imate Dolenjske Novice?" — Natakarica: „Saj vam lahko prinesem vse letošnje Številke!" — Tujec: „Tako ne mislim! Mislil sem, Če imate vaznovi-stne liste?" — Natakarica: „Seveda so raznovrstni, saj je v vaakeni listu kaj dnizega za čitati!"
Pri fotografu. Fotograf ženinu sedečemu zraven neveste: „Prosim, ali bi se ne hoteli nekoliko prijaznejše držati? Saj za nekaj trenutkov!"
Vojni čas. „Pri nas se nič ne zavrže. Ce postavim jaz odložim srajco, jo dobi moj starejši sin; ko jo odloži ta, jo dobi drug sin in jjotcni tretji in Četrti in zadnji! Potem naredi moja vatčna žena iz ostalega žepni robec za mene, za menoj ga dobi starejši sin in tako gre zopet po vrsti do najmlajšega sina, kateremu ne ostane nič!"
Zahvala.
Za vse dokaic tolažiliicfia soijutjii, ki s« uain doàli povodom bolenui ill prerane smrti nagega tskrenoljiibljenefra s(H)r(>f,'a in očeta, oziroma i)ruta, zeta, fiviika, strica in brati-aut-a, ffospoda
Ivana Lončarja
C. kr. viŠ. finančnega svetnjka
kakor tudi za izredno mnogoSteviluo udeleibo pri pogrebu, izrekamo tem potoni vsem skupaj in vsakemti posameznemu svojo najtoplejSo zalivalo, osobito Se mil. g. prostu, preC. kapiteljski in samostanski daliovSèini, gospodom inadnikom in kolegom jiokojiiika. ťrar prisrřiio se zal)valjiijemo še iiii. gg. Usmiljenim bratom za nad vse ljubeziijivo oskrbo, v kateri se je nahajal rajni nad mesec dni iii ki so mn znali ua plemenit način lajáati lyegove boleÈine ter so ga tako lepo pripravili na boljSe življenje. Istotuko smo dolžni javno se zahvaliti g. dr. Cliolewa, ki je žrtvova vse svoje nioSi, da jc kolikor mogoêe blažil bolnikovo muiino stanje. IJog bodi vsem bogati
Žalujoča rodbina Lončarjeva.
v Novem mestu, 3. aprila 1918.
V naglici. A: „Z vdovo si se vojno poročil? Ima kaj otrok?" — B: „Res ne vem! V naglici sem jo pozabil vprašati."
Dobro plačilo. „Včeraj sem vjel ribo, ki je bila tako dolga, kot moja noga!" — „In jaz ono predvčerajšnjem, ki je bila večja od vašega jezika!"
Loterijske številke. Gradec, 27. marca 58 39 05 83 11
V slovo.
Od.ilii jo iz (Jor. SuSic v Žužemberk řídč. učiteljica Valerija .lerajeva. — liiagi gospodični se za tso njeno skrb in trud z našimi malimi lepo zahvn^i^eino in ji želimo pri novem delovanju obilo sreče!
Hvaležni stariši.
(i«r. SnSifle, 2. aprila 1918.
SVARILO.
Podpisani svarim ona dekleta, ki so v St. Petru govorile %per mojo osebo, da naj sramotilno govorjenje takoj prekllfejo, sicer jih bom ovadil sodnijl.
Rudolfovo, 27. marca 1918. Alojzij Bele.
VABILO
na občni zbor
Hranilnice in posojilnice o k lerneju.
VABILO
na XXL redni občni zbor
„Hranilnice in Posojilnice'' za Kandijo in okolico
rcft. Mdruga z neomejeno lavezo
ki se vrSi v poiideljek, dne 8. aprila 1918 ob 1. uri popoldne v pisarni zadruge a sledečim
dnevnim redom:
1)	PoroÈilo načelstva.
2)	Porotilonadzoi-stvain odobrenje letnib raSnnov.
3)	Razdelitev Êistega dobička.
4)	Nadomestna volitev linikcijonarjev.
5)	Slučajnosti.
NB. Ako bi ta ob£ni zbor ob 1. uri ne bil BklBpïen, Hkliëe so ob íl. tiri drugi obíni
zbor, ki sklepa veljavno, ne oziraje se na Število mivzoeih zadružnikov.	Načelstvo.
Poslano.
Slavno Uredništvo Doleitjskilt Novic v Rudolfovetn. — Našemu vrlemu, vele-zaslužnemu gospodu Roaman-n, mestnemu županu v Novem mestu, bodi na tem mestu iskrena zahvala, ko nam je letos v tako kritičnem áasu priskrbel pirbe za Veliko noč — lepi beli kruh — in uradnikom pa brezplačno po 2 kg suhega svinjskega mesa. Dalei na okoli niso letos bili po občinah tako lepo preskrb\jeni občani za
reg. iadruge t n. poroStvom,
ki se bode vršil v nedelo, dne K. aprila
ob 3. uri popoldne v društveni dvorani.	Veliko noá, kot smo mi bili, a to le po
_ .	zaslugi našega vrlega gospoda župana
Lřnevni red:	Rosman-a. Le njemu vsa čast in hvala,
1)	Čitanje zapisnika zadnjega obC.	ki vidi vsako ubogo, revno srce in ne zbora.	loíi bogatinca od siromaka nič! Živci
2)	Revizijsko poročilo.	gospod župan Rosman več let, da bi tadi
3)	Poročilo načelstva in nadzorstva,	enkrat po vojni v mini se skupaj veselili
4)	Odobritev računskega zaključka	Vam se dostojno zahvalili za Vaš trud, za leto 1917.	ki ga imate sedaj z nami v tako hudcni
5)	Premenba nekaterih točk v pra-	^asu! Tomáe, fotograf.
vilih.
G) Volitev načelstva in nadzorstva. 7) Prost razgovor.
K obilni vdeležbi vabi
Načelstvo.
K pomladanski žetvi.
PERENKA. ^
zneje vi^i ding obč.ii .bor na istem mestu zdrave m stihe k o r e n I n e p I rn i C e ali
in z istim dnevnim redom.
perenke po 25 kron za 100kg, naložene na postsgi v vagon. Pismene ponudbe je PES Čuvaj	pos'^*' Futtermittelzentrale, Ersatz,
(Leoiibcrger) eno leto star, mořan. Je na prodaj Futtorabteilung, — Wien I, Trattnerhof 1. pri prof. A. Škerlju v Ootnl vasi, pošta Novo mesto.------
BARVA za obleke
lister, volno, platno itd. v vseh barvah se pošilja le od 10 zavitkov s poštnino in navodilom 17 20 K. „Mefilate" Steirerg. 60/11. Graz. Na veliko popust! Tudi slovensko dopisovanje.
Kislo vodo in vino
razpošilja il. DSET, p.Bu$tani, Horovo.