OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstlne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 5, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 47
NOVI GROBOVI
ANTON DEBELAK
Po kratki in mučni bolezni je preminil v St. Alexis bolnišnici poznani Anton Debelak iz 5408 Homer Ave. Star je bil 58 let. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave. Podrobnosti bomo poročali jutri.
JOHN JANIK
Danes zjutraj je preminil v St. Alexis bolnišnici, kjer se je podvrgel operaciji, John Janik, star 67 let, stanujoč na 5920 St. Clair Ave. Bil je vdovec. Bil je član podružnice št. 5 SMZ.
Tukaj zapušča hčer Rose, pastorke: John, Joseph in Edward Fink, Mrs. Anna Kenderizski, Rose Fink in Mrs. Frances Vi-rant, šest vnukov in več sorodnikov. Soproga Rose je umrla pred leti. Pogreb se vrši v petek zjutraj iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave.
VINKO POLO
V ponedeljek je preminil Vinko Pole, star 76 let, ki je zadnjih 10 let, odkar mu je umrla soproga Frances, stanoval pri hčeri v Santa Fe, New Mexico. Pokoj-n%a je zadel pred štiriiJii mrtvoud ter je bolehal od tedaj. Doma je bil iz Zagorja ob Savi, odkoder je prišel leta 1903 v Cleveland, kjer je bival kakih 10 let,/nakar se je preselil v Raton, New Mexico. Bil je član SNPJ.
Zapušča sina Vinko Pole v New Oxford, Pa., hčeri Mrs. Mary Jakšič in Mrs. Florence Peterson v Clevelandu, ter Mfs. Rose Cornett v Santa Fe, New Mexico, pri kateri je živel, šest vnukov in dva pravnuka ter bratranca John Pole v Clevelandu in eno sestra v stari domovini.
Pogreb ^se vrši v četrtek na
pokopališče v Ratonu.
*
PRANK MEDVl^JD
Danes zjutraj je nagloma Umrl Frank Medved, ki ■ se je pred enim tednom preselil iz E. 172 St. na 1571 E. 219 St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St. Podrobnosti bomo poročali jutri.
"Nisem gluh! S vpitjem ne boste prevpili stvarnosti pogajanj!"
MUNSAN, Koreja, 4. marca—V kakem ozračju se vršijo nadaljna pogajanja za premirje na Koreji, je značilna izjava ameriškega delegata admirala Libbya, ki je opomnil severno Korejca generala Leeja, "da ni gluh, da komunisti tembolj vpijejo, čimbolj so nesigurni v svojem položaju. Zahtevam, da postanete bolj zmerni."
Libby je trenotni položaj po-'^
jasnil na kratko sledeče: Komunisti pričakujejo, da bodo zavezniki klonili pred njihovimi zahtevami. Komunisti "ne nudijo nobenega znamenja dobre volje, da jim je kaj za premirje. Komunisti sedijo in le imenujejo naša imena. To je vse."
Politika predsednika Rheeja
Južno korejski predsednik Rhee je na konkretno mu stavljena vprašanja o položaju na Koreji odgovoril:
Prva potreba Koreje je, da ima več oborožene sile, več jamstva od strani Amerike in ostalih članic Združenih narodov.
Politična in diplomatična sredstva ne bodo rešila korejskega problema. Taktika diplomacije in politike tudi ne bo odvrnila svetovne vojne, če že mora priti.
Vsaka rešitev korejskega vprašanja, ki ne bo združila Koreje, ni nobena rešitev.
Če se prisilijo kitajski komunisti, da zapustijo prostovoljno ali s silo korejsko zemljo, bo prišlo do zedinjene Koreje in ta rešitev bo sprejemljiva.
Rhee je nadalje izjavil svoje prepričanje, da bodo zavezniki nadaljevali z borbo proti Kitajcem, toda da jih ne bodo napadli na njihovem lastnem ozemlju. V tem slučaju, če se to zgodi, bodo Združeni narodi zaznamovali svoj končni uspeh.
Linija predsednika Rheeja je na splošno ta, da pravilna odločitev v korejskem vprašanju ne
more pasti za politično in diplomatsko mizo, ampak na bojnem polju, kjer naj govori orožje.
Ženske za Eisenhowerja
BOSTON, 4. marca — V New Hampshire so izvedli poskusno glasovanje med volilci republikanci in so prišli v poštev kan-didatje Taft, Eisenhower in Stas-sen.
Za Eisenhowerja se je izreklo 62% ženskih in 46moških.
Za Tafta 34'/ ženskih in 45% moških.
Za Stassena 4% ženskih in 9'/ moških.
Iz glasovanja tudi sledi, da so za Tafta starejši, dočim gre za Eisenhowerjem .mladina.
V New Hampshire so 11. marca primarne volitve.
Kot rečeno ima Taft za seboj starejše, dočim ima general Eisenhower za seboj mlajšo generacijo, večino žensk in večino izobraženega sveta, predvsem tistih, ki so napravili srednje in visoke šole.
Taft je močnejši v malih mestih, ki imajo pod 2,500 prebivalstva, Eisenhower v mestih, ki imajo številnejše prebivalstvo.
Kakor je bilo pričakovati, so veterani po ogromni večini za Eisenhowerja, kar se izraža v odstotkih 65, dočim je med njimi zbral Taft za sebe le 25%.
Amerika in "železni zastor"
ŠE SRAJCE NAM VZEMITE!
LOS ANGELES, CaL, 4, marca—Posamezne organizacije v Californiji so začele s svojevrstno agitacijo proti visokim davkom. Gibanje nosi naslov: "Pošljite srajce kongresu!" Geslo pa je: "Jemljejo nam še srajce iz naših teles, denar pa se po nepotrebnem zapravlja!"
Srajce so poslali najprvo kongresnikom, ki zastopajo Californijo v Washingtonu. Tajnik okrajne kmetijske zveze pa je slekel svojo srajco in jo je poslal kongresu kot takemu.
Kandidat za kongresnika v 20. distriktu
V zadnje slovo
Članice društva sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo v četrtek zjutraj ob 8.30 uri v Zcle-tov pogrebni zavod na, 458 E. 152 St., da izkažejo zadnjo čast umrli članici Jennie Hrovatin. ter da se po možnosti udeleže njenega .pogreba ob 9.30 uri. Zaroke
Dobro poznana Mr. in Mrs. John Kapel iz 861 Sagamore Dr., Euclid, O., naznanjata, da sta se zadnji teden zaročila njuna hčerka Sophie in Mr. Mike Ma-tuch; sin Mrs. M. Matuch iz 954 E. 223 St.
Mr. in Mrs. Anton Levstik iz 6725 Bonna Ave. sporočata, da sta se zaročila njuna hčerka Vida in Mr. Elmer Perme, sin Mr. in Mrs. Louis Perme iz 19611 Pawnee Ave. Bilo srečno! Maslo 85c funt
Cena maslu je bila včeraj določena na 85c za funt ali lOc ceneje kot je bila pred enim tednom.
PARIZ, 4. marca — Ameriški poslaniki v državah izza železne zavese imajo v Parizu tri-dnevno konferenco. Namen te konference je, da se premotri ameriški položaj v državah sovjetskega bloka in da se določijo bodoče smernice ter obenem priporočila na ameriško državno tajništvo.
V prvi vrsti gre za kočljivo točko, ah naj Amerika z gotovimi državami sovjetskega bloka kot na primer s Češkoslovaško in Madžarsko prekine diplomatske odnosa je, ali pa naj jih vzdržuje še naprej. Tako v Ameriki, kakor v zunanjem svetu se množijo zahteve, da naj Amerika za-
pre svoja poslaništva v Budimpešti in v Pragi, to pa iz razloga, ker je tako praška, kakor tudi vlada v Budimpešti barbarsko postopala z ameriškimi državljani.
Druga točka je omejitev svobode v kretanju diplomatov. Tuji diplomatje so v svoji svobodi kretanja v državah sovjetskega bloka omejeni, posebno oni, ki so akreditirani v Moskvi. Postopanje sovjetskih oblasti narekuje, da se enako zadržijo tudi druga države do sovjetskih poslanikov, ki so tam akreditirani. Tudi njim naj se po vzgledu Moskve določi prostor, v katerem se lahko nemoteno gibljejo.
Edward L. Pucel
Splošno poznani Edward L. Pucel, bivši councilman 10. var-de od leta 1936 do leta 1948, je naznanil svojo kandidaturo za kongresnika 20. diktrikta pri primarnih volitvah, ki se vrše 6. maja v Clevelandu.
Državna legislatura je izza zadnjih volitev preruredila kongresne distrikte in tako bo po novi uredbi večina slovenskih glasov prišlo v poštev v 20. distriktu, kjer je zelo dobro prilika, da dobi kandidaturo sin slovenskih staršev. Pucel kandidira na de^ mokratski listi.
Edward Pucel je bil rojen leta 1907 v Clevelandu. Njegovi starši so bili Frank in Magdalena (Hoegler) Pucel, ki so bivali v stari žužemberški naselbini, kjer je večina prvih slovenskih naseljencev ustanovila svoje domove.
Amerika naj da $750,000,000;
Francija sama ne more ničesar
AMERIKANCI V OKUŽENI KOREJI?
SAN FRANCISCO, 4. marca —Komunistična propaganda trdi, da se nahajajo v ozemlju severne Koreje, kjer razsajajo kužne bolezni tudi zavezniški vojni ujetniki, ki da naj delij# skupno usodo z ostalimi civilisti severne Koreje. Komunistična propaganda, ki jo razširja predvsem pekinški radijo, ponavlja trditev, da so kugo na Koreji prinesli Amerikanci, ker so ra-strosili z letali okužene'.živalice.
To oddajo pekinškega "^yadija je sprejela sprejemna postaja agencije AP, v oddaji se je pa izrecno imenovalo število 4000 kot število ujetnikov zaveznikov, ki se nahajajo v severni Koreji. GVERILCI IZTIRILI VLAK
SINGAPORE, 4. marca—Komunistični g\'enici so pognali v zrak z dinamitom mešani potniški tovorni vlak na Malajskem polotoku ob obrežju države Sem-bilan. Pri tem je prišlo ob življenje sedem ljudi, petnajst pa je bilo ranjenih. Po eksploziji je prišlo do hude borbe med policijo in gverilci in je britanska policija končno obvladala položaj.
, Kar se pa tiče iztirjenja vlaka in napada na ta vlak, se trdi, da gre za eno največjih gverilskih akcij, odkar traja skozi dobo šti rih let na Malajskem polotoku gverilska vojna.

NAJDENA PO 30. LETIH
CHICAGO, 4. marca—Dne 15. maja 1930 je bila ugrabljena Mary Agnes Maroney. Ugrabilec otroka je pisal družini pismo, da je otrok šel z njim v Californijo.
Žurnalist, ki sodeluje pri Chicago "Daily News," si je nadel nalogo, da morda razčisti zagonetni slučaj, kje se nahaja sedaj že doiastla Agnes.
Otrok je bil brez dvoma odpeljan v Californijo in tam zra-stel. Izmenjavale so se družinske fotografije, ki so jih objavili tudi časopisi. Tako je Everettu McClellandu, ki je lastnik popravi jalnice avtomobilov prišla v roke slika objavljena v časopisih in je opazil veliko sličnost med ugrabljeno deklico fotografirano kot i otrok in med nje-
govo sedanjo ženo.Objavljena je bila tudi slika sestre ugrabljenke Anastazije Maroney, ki je stara 23 let, njegova žena Mary pa ima 24 let.
Izvršili so tudi preiskavo krvi. toda, kakor običajno preiskava krvi ne prinese stoodstotnega dokaza, da neka gotova oseba izvira iz gotove družine.
Mnogi družinski podatki manjkajo, slučaj pa je vzbudil toliko zanimanja, da so se stavili,na razpolago tako policije, kakor tudi časopisna podjetja, da pomagajo po svojih močeh pojasniti ga.
Mati svoječasno ugrabljene je samo izjavila, "da upa, da gre v Mary McClelland za njeno hčerko. Toda v vsakem slučaju se bo njen otrok že javil."
Vile rojenice
Indokina v ospredju?
HANOI, Indokina, 4. marca —
Zadnje vesti francoskega poveljstva v Indokini, da so Francozi pripravljeni začeti vsak čas z novo ofenzivo, se jemljejo z vso rezervo. Tudi, če bi prišlo do te ofenzive, bi šlo le za krajevno.
ne pa splošno ofenzjvo, ki naj končno reši vprašanje Indokine.
Obratno je splošno prepričanje.
ki se da strniti v sledečo sliko:
Nobena od sedaj vojskujočih se Strank v Indokini ni sposobna.
da zada drugi usodni udarec s svojimi lastnimi močmi. Vsled tega je poglavitno vprašanje samo eno: Kdo bo interveniral prvi, ali komunistična Kitajska kot'
WASHINGTON, 4. marca —
VLADNA KRIZA V PARIZU ŠE NI REŠENA; DE GAULLE REŠITELJ?
PARIZ, 4. marca—Najbolj v živo sedanji francoski krizi je zadel poslanec Francois Delcos, ki je bil odkrit; "15% povišanja davkov ne moremo dobiti potom parlamenta. Mi moramo zahtevati od Amerikancev, da ali nam ti dajo še nadaljnih $750,000,000 kot pomoč Franciji, ali pa se zbriše naš prispevek k Atlantski obrambi do višine desetih divizij."
Na zadnji konferenci N.A.T.O,*^
v Lisboni na Portugalskem se je Francija obvezala, da bo dala na razpolago 12 divizij skupni evropski armadi pod vodstvom generala Eisenhowerja. Prvotno se je mislilo, da bo Francija prispevala celo s 14. divizijami.
Za kredite, ki bi bili potrebni za vzdrževanje te vojske, je mo rala Francija dobiti nove vire.
Bivši predsednik Faure je predlagal' 15' < povišanje davkov in je na tem vprašanju padel.
Vidni francoski politiki so od klonili ponudbo, da sestavijo via do.
Napore sedanjega opolnomo čenča Pinaya je označiti kot ta ke, ki ne bodo mogli rešiti fran cosko krizo.
Pričakuje se, da bo poskušal rešiti krizo general DeGualle.
To bo, če do tega pride, njego.
prvi uradni poskus urediti poli tično življenje Francije po nje govem načrtu, odkar je DeGaull leta 1947 začel s svojim politič nim gibanjem.
Sklepi v Lisboni v zraku
Če se ne bo našla solidna reši tev francoske vladne krize, bu omajano upanje, da imajo sklep N.A.T.O. v Lisboni realno podla go. S tem pa tudi splošna stavb.
obrambe zapadne Evrope.
V času francoske krize jc francoski frank zopet padel Uradni kurz francoskega franki do dolarja je 350, v svobodnei:
prometu pa je frank do dolarji —1 dolar ie že 488 frankov.
Kakor sm ože povdarili, sc zastopniki francoske Narodn banke svarili politike, naj ne kri žarijo predolgo, ker je francosk
frank v nevarnosti.
* V
Amerika ne da
soseda Indokine, ali pa Združeni narodi.
EISENHOWER V TURČIJI
Predsednik odbora za zunanje zadeve v senatu Connally, demokrat iz Texasa je' napovedal, da zna zgubiti Francija ameriško pomoč, če ne bo dokazala, da jo tudi od svoje strani pripravljena dati največ kar more in prispeva na ta način k bremenom zapadno evropske oborožitve.
Njegove izjave so v zvezi s sedanjo francosko vladino krizo. Connally je podčrtal, da je bivši predsednik francoske vlade Faure padel ravno radi tega, ker je hotel dobiti' finančna sredstva, da pomaga k oborožitvi zapadne Evrope. Francoski pohtični predstavniki so torej pokazali, da niso prpiravljeni na materialno šrtve.
S Connallyem so se strinjali tudi mnogi ostali senatopji in napovedali, da bo Amerika odrekla Franciji nadaljno pomoč, če sa Francija pravočasno ne odloči, da plača svoj prispevek k skupnim oboroževalnim stroškom.
Francoska vladina kriza jo slabo odmevala predvsem v Beli hiši in državnem tajništvu. Truman je najavil, da bo zahteval nadaljni krediti $7,900,000,-
000	kot ameriško pomoč tujini. Državni tajnik Dean Acheson je bil po konferenci v Lisboni optimistično razpoložen in je pohva-il sklepe N.A.T.O. Francija, ki
01	morala kot prva pristopiti k realizaciji teh sklepov, se je izkazala kot negativna in je zapadla v vladino krizo. Zadržanje Francije bo imelo velik odmev, če ne naravnost odločilen, ko bo kongres sklepal o Trumanovem novem finančnem predlogu, da se dovoli visok kredit $7,900,-000,000 kot ameriško pomoč tujini.
Pred senatnim odborom za zu-.lanje zadeve je podal poročilo zunanji tajnik Dean Acheson o podrobnostih konference v Lisboni in o sklepih N.A.T.O. Njegovo zasliševanje je trajalo dve uri.
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Robert Cigoj in pustile krepkega sinčka-prvorojen-ca. Dekliško ime mlade mamice je bilo Margie Fortuna, ponosni oče pa je sin poznanih Mr. in Mrs. Frank Cigoj, ki vodita gostilno na E. 200 St., ter sta postala tretjič stari oče in stara mama. Mrs. Fortuna iz E. 167 St. pa je sedaj sedemnajstič stara mama. Čestitamo!
#
Pri družini Mr. in Mrs. Joe Slak na 8410 Rosewood Ave. so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka, kateremu so dali ime Joseph Paul, in bo delal družbo svojima dvema bratcoma. Dekliško ime mlade mame je bilo MiUie Russ ter je pred svojo poroko bila uposle-na v glavnemu uradu Slov. dobrodelne zveze, srečni oče je pa sin Mrs. Seitz iz zapadne strani. Čestitamo!
ANKARA, Turčija, 4. marca — General Eisenhower je imel govor na turško prebivalstvo, ki ga je prenašal radio. V tem govoru je Eisenhower podčrtal napore moderne Turčije, ki si je v 30. letih postavila demokratsko vlado in zgradila državo, ki bo posebno dobrodošla v krogu N.A.T.O. Eisenhower je nagla-sil važnost turškega ozemlja v geografskem in strateškem smislu. Podčrtal je nadalje, da N.A.T.O. ni prvenstveno niti izključno kaka vojaška organizacija, ampak zveza držav, ki hočejo obdržati mir in si ga zavarovati, v to svrho pa te države delujejo sporazumno. N.A.T.O. nima nobenega agresivnega namena.
Nadaljni dnevni red bivanja Eisenhowerja v Turčiji so razgovori o potrebah Turčije, o pomoči tej državi, ki naj jo dajo ostali zavezniki, predvsem Amerika ter o političnih odnosa jih
med Turčijo, Grčijo in Jugosla vijo.
Jugoslavija, Turčija,
Grčija
Potrjuje se, da so se zastopni ki Jugoslavije, Grčije in Turčiji sestajali na konferencah in sc se posvetovali o možnosti enot nega in skupnega nastopa p rot sovjetskemu satelitu Bolgariji.
Vprašanje Jugoslavije in N.A. T.O. je posebno kočljivo. Po svo jem sedanjem političnem režimi ne spada v N.A.T.O. Kot državf je izven sovjetskega bloka in s: je uprla sovjetskemu diktatu Gospodarsko in vojaško jo podpirajo Amerika, Velika Britanija in Francija. Vsi ti m^^menti so merodajni pri razgovorih, ki gredo končno za skupno obrambe Sredozemlja, kjer Jugoslavija sicer ni direktno tangirana, niti ne v bloku N.A.T.O., je pa s strateškega vidika kot država zaledja tega bloka in Sredozemlja važna.
Vojaški zakon vrnjen odboru
WASHINGTON, 4. marca — Spodnja zbornica je z 236 proti 162 glasovi sklenila, da se načrt zakona o splošni vojaški obveznosti in vežbanju vrne nazaj odboru za vojaške zadeve. Praktično ta sklep pomeni, da ta načrt zakona to leto ne bo mogel priti do končnega sprejema. To stališče in to razlago je dal tudi šsf omenjenega odbora Vinson,' demokrat iz Georgije, ki je po izidu glasovanja, kratko izjavil: "V tem zasedanju ne bom vel predlagal tega zakonskega načrta."
Predsednik Truman in večina vojaških osebnosti so zagovarjale zakonski načrt. Močno agitacijo zoper načrt so vodile gotove cerkve, ameriško farmar-stvo, razne vzgojne organizacije in gibanja.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
5. marca 1952
'ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)________________
For Six Months—(Za šest mesecev)_______________
For Three Months—(Za tri mesece)_______________
.$8.50 _ 5.00 - 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months-—(Za tri mesece)
..$10.00 _ 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"NESREČNA FRANCIJA"
(2)
Ali se vam ne zdi, da gledamo, ko beremo poročila o razvoju in dogodkih v Franciji, kakor da je pred nami zopet lep kos evropske zgodovine, ki je bil še nedavno tega polno življenje, a sedaj že prehaja v zgodovino? Mi sma trdili, da Evropa na splošno prehaja, četudi je imela do sedaj vodstvo sveta v svojih rokah, v zgodovino in da je bilo čutiti že koncem prve svetovne vojne, da je to vod-. stvo sveta prešlo na Ameriko. Po idejah, po gospodarstvu, po tehnični moči in po zapopadenju o smislu življenja. Tudi v Ameriki sami se ukoreninja ta misel in niso več osamljeni glasovi o ameriškem svetovnem vodstvu, o naj-odločilnejši vlogi Amerike ne doma, ampak v svetu!
Francija je, vsaj tako vsi znaki kažejo, dovršila lep kos evropske pa tudi svetovne zgodovine. Ne gre za sedanjo krizo francoske vlade. Te krize so v Parizu itak običajne. Gre za veliko krizo francoskega naroda, ki je pokazala med zadnjo vojno vse svoje slabosti in jih očituje trajno v povojni dobi. Francija je bila v Evropi država nosilka velikih demokratskih idej, civilizacije in kulture. Mi smo pa tudi že trdili, da se Francija po francoski revoluciji, ki se je začela 1789 leta, politično ni več znašla. Politično v tem smislu, da bi dobila upravni režim, ki bi odgovarjal francoski duši in francoskemu bistvu. Ali je Francija republikanska ali je monarhistična? To je en vidik, ki vodi Francoze do razkola. Ukoreninjen je globoko. Četudi so pristaši republikanizma v ogromni večini, so bili v Franciji še do zadnjega časa monarhisti, ki so predstavljali v neki gotovi meri elito francoskega duha.
Ali je Francija klerikalna ali antiklerikalna? Francozi v verskem pogledu so formalno katoliki, imajo pa izdatne protestantovske manjšine. Kot katoliki se splošno Francozi karakterizirajo kot taki, ki'so ali le formalni katoliki, vera kot taka jih pa na splošno ne briga, ali so fanatični klerikalci, ali fanatični antiklerikalci. Spor Francije s cerkvijo je bil hud in naj imenujemo le "suženjstvo papeža v Avignonu" oziroma strastne antiklerikalne ukrepe francoske vlade začetkom tega stoletja, ko se je ločitev cerkve od države izvedla na najradikalnejši način. Politična oportuniteta, diplomatska pogajanja, Francija v svetu in kolonijah—vse to je dovedlo, da je Francija leta 1921 sicer obnovila stike z Vatikanom, s tem pa še ni rečeno, da je prenehal globoki razkol, ki ga povzroča verski sentiment v francoski notranjosti dalje.
Vkljub vsemu temu je dala Francija bisere v literaturi in znanstvu, je ustvarila jezik, ki po svoji opiljenosti nima primere v svetu in ga uvrstila v diplomatski jezik. Francija je kot zmagovalka po prvi svetovni vojni hotela igrati še enkrat vodilno vlogo, vsaj na evropskem kontinentu. London in Pariz sta se v okrilju bivše Lige narodov spustila v diplortiatsko tekmo, kdo bo močnejši in kdo bo imel vajeti Evrope v svojih rokah. Francoska diplomacija je skovala pomembne diplomatske zveze z državami srednje in vzhodne Evrope in jih priklenila v svojo interesno sfero. Francoska vlada je skušala uveljaviti francoski sloves tudi v zunanjem svetu. Bivša Liga narodov ji je dala nekaj protektoratov, kot na primqr Sirijo na Srednjem vzhodu, da jih upravlja. Toda nastane vprašanje ali je bila francoska diplomacija dalekovidna in da li je priborila nazaj ugled Francozom, ko je sklepala politične pogodbe z državami, ki so bile daleč vstran od nje in do katerih v vojni nevarnosti ni mogla priti. Zgodovina nas uči, da so se te države s temi režimi zrušile pod udarci Hitlerja, kakor papirnati gradovi, Francija pa ni imela od njih nobenega političnega haska.
Trenotna francoska kriza sama na sebi ni nič posebnega, ampak le nadaljevanje francoskih \Jadnih kriz. Vsakdo pa, ki količkaj pozna politične programe sodobnosti, se bo le vprašal kakšna mentaliteta je bila v glavi Paula Reynauda, ki je hotel imeti v isti vladi programske socialiste in skrajne desničarje DeGaulla. Ali ne pomeni ta gesta krpanje na političnem telesu tam, kjer gre za ozdravljenje celega telesa? Kako naj socialisti, ki so dobro organizirani tudi kot politična stranka in ki bi jejo med delavstvom boj s komunisti, dajo komunistom v roke močno propagandno sredstvo, da "socialisti gredo s skrajnimi desničarji DeGaullisti"?!
Francija ne živi zdravega državnega življenja, Francija životari in križar i. Značilna sta pri vsem tem dva pojava: Komunistov, ki so rekli, da bi v slučaju vojne šli s Sovjeti tudi proti Franciji, in buržuja, ki pravi, da je škoda stroškov in žrtev za Indo-kino. ...	L. C.
UREDNIKOVA POSTA
Vabilo na koncert
CLEVELAND, Ohio —Ko se je v poletju 1934 na vspodbudo Mr. Louis Šemeta uresničila lepa zamisel ustanovitve mladinskega pevskega zbora v tej naši slovenski metropoli—je bila ista navdušeno sprejeta v stoterih družinah širnega clevelandskega naselja. Mladi stariši, večina izmed njih bivajoči v novi domovini šele od 10 do 20 let, ter polni domotožne ljubezni do rodne grude, so radostno pozdravili to idejo, ki bo nudila priliko njih naraščaju prisluhniti in priučiti se božajočim in dragim melodijam našega narodnega zaklada —slovenske pesmi.
Na prvi poziv za pristop k mladinskemu pevskemu zboru je prihitelo 160 Slavčkov s svojimi mamicami in prva vaja se je vršila 6. avgusta 1934, prvi koncert pa 16. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clari Ave. Na tem koncertu nas je prijetno iznenadila Marion Kuhar s solospevom "Otrokova prošnja," katero je odpela tako miločuteče, da je bilo rosno sleherno oko v nabito polni dvorani Slovenskega narodnega doma.
Med ostalimi njenimi nastopi, mi je Marion ostala v nepozabnem spominu v vlogi "Jerice, mačehine pastorke," v spevoigri "Sirota Jerica," ki se je vršila 16. oktobra 1936 tudi v avditoriju Slovenskega narodnega doma. S svojim izrednim, prirojenim pevskim in igralskim talentom se je kmalu uveljavila kot prvakinja Slavčkov in kot taka nastopala v vodilnih vlogah na vseh številnih priredbah do zbo-rovega razpusta leta 1942.
Ob tem času pa so seveda naši Slavčki, Kanarčki, Škrjančki itd., dorasli in vsem se je odpirala samostojna življenjska pot —izpod domačega krova. Fante je vodila pot v službo domovine po tujih deželah na bojne poljane, kjer je, žal, tudi pustilo svoja mlada življenja troje naših mladih pevcev; nekdanja nežna dekletca, pevke Slavčkov pa smo jeli srečavati ob lepih popoldnevih kot mlade mamice, sprevaja-joč svojo srečo, novi rod—na ogled soncu in ljudem, ter še danes v mnogih domovih pojejo uspavanke v našem jeziku svojim malčkom.
Ej, zanimivo se je ozreti nazaj v one čase, ko so žvrgoleli naši najmlajši v vsaki cleveland-ski naselbini, saj jih je bilo preko 500 po številu, ki so takore-koč kar polnili ozračje s slovensko pesmijo. To so bili časi, ko smo bili vsi mladi, pevci, njih stariši in tudi kaka stara mamica, ki je bila vmes.
Danes je od vseh petih mladinskih pevskih zborov še vedno aktiven zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., po zaslugi peščice požrtvovalnih rodoljubov ,ki vstrajno kljubujejo vsem zaprekam, ki jih pri-
naša jo razmere in čas.
Uverjena sem, da je Marion Kuhar dobila ravno pri mladinskem zboru prve inspiracije, ki so jo napotile, da se je vsa posvetila pevskemu poklicu in je sedaj po večletnem študiju na glasbenih konservatorijih pripravljena nam podati svoj prvi koncert v nedeljo, 9. marca v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
Želeti je, da bi s svojo navzočnostjo na koncertu počastili svojo nekdanjo pevsko tovarišico vsi bivši Slavčki in člani ostalih mladinskih pevskih zborov in ji s tem izrazili bodrilno gesto k nadaljnim uspehom v njeni pevski kari jeri!
Josephine Petrič.
Prispevki za tržaški dom
CLEVELAND, Ohio — Direk-torij Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., je prispeval $50 v sklad za tržaški kulturni dom; Mr. in Mrs. Andrew Gor-janc pa sta prispevala $5 v spomin pokojne Cecilije Aučin.
Odbor se najlepše zahvaljuje za velikodušne prispevke ter se priporoča tudi drugim rojakom in ustanovam za prispevke.
Joseph F. Durn, tajnik.
Zanimivo predavanje čitalnice
CLEVELAND, Ohio—Slovenska narodna čitalnica na St. Clairju priredi predavanje v soboto, 8. marca ob 7.30 zvečer, in sicer v Sokolski dvorani Slovenskega narodnega doma. Predavateljica, bo Vera Anne Candon, hčerka dobro poznane slovenske družine Mr. in Mrs. William Candon iz Euclida, Ohio.
Naslov predavanja je "Mentalno zdravje," katero bo predvajano v filmu in diskuziji. Film bo trajal kakšno uro časa, potem pa bo predavateljica disku-sirala, interpretirala in odgovarjala na morebitna vprašanja tikajoča se predavanja.
Miss Candon je avtoriteta v dušeslovni vzgoji otrok. Ona ima Master's degre v dušeslovju in bo v kratkem prejela diplomo za doktorat filozofije v dušeslovju na Western Reserve univerzi. Vposlena je kot članica Duše-slovne klinike glavnega šolskega odbora mesta Cleveland. Poleg te njene stalne pozicije se je odzvala na povabilo Western Reserve univerze, da poučuje dva višja razreda predmet "Otroška rast in razvoj," na univerzi.
Kaj mentalno zdravje pomeni za nas ? Mentalno zdravje bi moralo zanimati vsakega, ker to nas usposablja, da živimo v skladu sami s seboj, našimi sosedi in selotnim ostalim svetom. Življenje je postalo tako komplicirano, d,a ne moremo živeti sami s seboj in naših najbližnjih, nasprotno se moramo prilagoditi živeti v skladu poleg črncev, judov, katoličanov, tujcev, DP
in celo komunistov in Ku-Klux Klanovcev. Naša naloga je tako rekoč—kako najbolje razumeti sami sebe in druge ljudi na svetu, da skupno živimo v skladu, miru in zadovoljstvu.
Ker je največ naših idej in osebnosti započetih v otroških letih našega življenja, nas bo brez dvoma zanimalo, kaj je največkrat vzrok našega sovraštva, predsodkov in splošne usmerjenosti. Slaven dušeslovec Henry Coddard je nekje zapisal, da bi bil idealen način ustvariti blagostanje na svetu, če ib odbrali očete in matere s širokim obzorjem na življenje, kateri so tudi drugače v zdravem stanju. Taki stariši bi vzgojili potomce, med katerimi bi zavladalo blagostanje na svetu. Na vsak način nam da to misliti, do kake mere stariši vplivajo na svoje otroke v otroški dobi.
Da bomo laglje videli, kako močno vplivajo skušnje v otroški dobi na mentalno zdravje, manjši film bo pokazan, v katerem bomo videli razvoj deset let starega fantka, odkar je bil rojen, kako so oče in rhati in stara mati vplivali na njegov razvoj.
Josip šircel.
Dan progresivnih!
CLEVELAND, Ohio — Tamle na St. Clair Ave. v Slovenskem narodnem domu v spodnji dvorani, bo pa v nedeljo, 9. marca popoldne in zvečer p!rav prijetna domača zabava. Ob treh se vrata že odpro, vsak in vsaka si bo kar po lastni želji izbral prosti čas od 3. do 6. ure, kako ga bo izkoristil sebi v zabavo. Na razpolago bodo ' razne igre—in kramljanje—zraven boste dišali prijeten duh iz pristne domače kuhinje.
Točno ob šesti uri vas pa postrežejo naše Progresivne z tako dobro večerjo, da boste mislili—ja, kakšen praznik pa je to! Da, to bo praznik Glavnega prosvetnega odbora in Knjižne kam,panje, katerega članice znajo deliti ne samo telesno hrano, ampak tudi duševno.
Črno na belem je zapisano njihovo plačilo in z vašim iskrenim sodelovanjem ima tudi nova Jugoslavija mnoge koristi—namreč črpanje iz dragocenih ameriških knjig in najnovejših revij. Mnoga hvaležna pisma so dokaz!
Naše collinwoodske sočlanice prirejajo take večerje že par let in so vselej zelo zadovoljne! Kako pa posetniki pohvalijo večerjo, je tudi pribita resnica, da marsikdaj gospodinje niti doma ne zmorejo za tako vsoto. No, kaj ni to lepo vabilo?! Ene pol
Camilus Zarnick, Cleveland:
MOJ DRUGI OBISK ROJSTNE DOMOVINE SLOVENIJE
movanje, obdano s cerkvicami na gričkih, ki obkrožajo barjanske ravnine. Tam ob bregu, pod Žalostno goro, stoji moj rojstni dom. Tja sem se odpeljal drugi dan po prihodu, da pozdravim svojo mater, breze in borovce, ki se košati jo pred hišo, rože na vrtu in vse lepote narave, ki obdaja nizko, belo poslopje.
Na pragu te hiše me je pričakala majhna, suhljata postava % ruto na glavi—moja mati! Kar verjeti ni mogla, da se je sporočilo prejšnjega dne, navedeno v telegramu, tako kmalu uresničilo. Nisva se mogla ubraniti solz veselja nad snidenjem, ki je učinkovalo name s prav tako silo kot prejšnje leto. Pogledal sera najprej v kuhinjo, nato pa sem odšel v kmečko sobo, kjer mi je mati postregla z raznimi dobrotami. Prvih 14 dni nisem mogel nikamor, razen v Ljubljano, kjer sem se zaradi slabega vremena zadrževal najpogosteje. Ko pa se je vreme izboljšalo, me je izvabila na izlet tiha, skromna a vendar tako opojna Dolenjska.
Medtem ko slovi Gorenjska kot turistična pokrajina zaradi svojega ostrega podnebja, zaradi svojih veličastnih zakladov: sivih strmih planin, zaradi Blejskega in Bohinjskega jezera, je Dolenjska pravo nasprotje, zakaj Dolenjska je dežela položnih holmev in slikovitih gradov. Podnebje je milejše. O tem pričajo nešteti vinogradi, s katerimi so pokriti mirno valoviti predeli te tako lirično delujoče pokrajine. Tu raste trta tako znamenitega slovenskega nektarja cvička in metliških vin. Tam je (Dalje na 3. strani)
Vsakogar, kdor se odpravlja na to dolgo potovanje, kakršno je čakalo tudi mene lansko leto že drugič, ko sem moral prepotovati polovico zemeljske oble, zgrabi zadnje dneve pred odhodom nekak nemir, ki mu pravimo potovalna mrzlica. Jaz za tako mrzlico prav za prav nisem imel več pravega vzroka, ker sem jo prestal iz istega vzroka že prejšnje leto, ko sem obiskal svojo domovino po 30. letih, toda človek je vseeno, ne da bi se zavedal pravega vzroka, nekako nestrpen. in nečakaven. Ker so mi bUe vse priprave za tako dolgo potovanje znane že od prejšnjega leta, je bila orientacija v tem pogledu zdaj vendar lažja.
Uporabil sem zopet avijon Swissair, ki me je prepeljal iz New Yorka v Zurich. Potovanje preko oceana, ki je trajalo 14 ur, je bilo lepo, zlasti glede vremena mnogo ugodnejše kot prejšnje leto. Nadaljnjo pot preko Milana, Trsta in Sežane do Ljubljane pa sem prevozil z vlakom. Na tej poti so me spremljali toča, stalne nevihte in nalivi. Prav tako kislo vreme me je sprejelo tudi doma v Sloveniji, kjer sta me na ljubljanskem kolodvoru pričakala sestra in brat. Razumljivo, da je bilo snidenje ganljivo, zakaj zdaj smo se pozdravili že kot stari znanci, medtem ko sem si ju predstavljal po 30 letih odsotnosti prejšnje leto, ko sem prispel v domovino, le kot blede otroške obraze, kakršne sem zapustil takrat, ko sem odšel od doma prvič.
Lani sem torej prihajal že v znane kraje, v poznano domovino, kjer se nahaja tudi moje do-
ELIZABETA PRIČAKUJE OTROKA
LONDON, 4. marca—Raznesle so se govorice, da je kraljica Elizabeta v pričakovanju svojega tretjega otroka. Uradnega obvestia 6 tem sicer še ni. Možnost skorajšnjega poroda pa spravljajo Britanci v zvezo s tem, da se je kronanje kraljice Eliza-
STAVKA GENERAL ELECTRIC
NEW YORK, 4. marca — Pri podjetjih General Electric je močno gibanje za stavko. Delavske unije CIO so zainteresirale svoje članstvo, da se začne stavkovno gibanje za višje mezde. Če bi šlo vse delavstvo v stavko, bi njih število doseglo skoraj 200,-
to jesen, odložilo na leto 1953. Ne samo, da se vlada posvetuje z predstavniki dominjonov o cere monijah kronanja, ampak kraljica naj v tem momentu nastopi brez kakih obtežitev. Njen telesni zdravnik je baje ugotovil nosno stanje in to kmalu po
, ,.	njenem povratku iz Afrike, ko
ducata ljudi bo pa tudi tako lepo p^igia Elizabeta na pogreb obdarovanih, da se jim niti ne
bete, ki se je pričakovalo že za 000. V Syracusi, N. Y., je za en
PRVO POTOVANJE PO NEVARNEM JEZERU


v«-
■- v. v



Prvi moški, ki je podvzel potovanje po drvečem in nevarnem jezeru Rogue v Oregonu, je Glen Wooldrige, famozen pomorščak po velikih jezerih. Njegovo potovanje je krilo 120 milj slapov in drveče'vode, katere se je do
tedaj smatralo preveč nevarne za plovbo. Na sliki se predstavlja brodarja Wooldrige, ki se nahaja na svojem čolnu standard modela Mercury, z motorjem 25 konjskih sil, s katerim je napravil drzno plovbo.
sanja!
Po večerji vam Pavli-Tomšiče-vi zaigrajo nekaj krepkih polk in valčkov.
Vstopnine ni nobene, edino za večerjo plačate $1.50.
Naša blagajna je izčrpana, knjige in revija pa precej drage. Prosijo nas še kar naprej— me bi jim rade ustregle vsaj še za eno Jeto z revijami. Plačati se morajo v naprej.
Zato vas prosimo, priskočite nam v pomoč, zahvalo vam bo zgodovina pokazala. Z veseljem vas pričakujemo v nedeljo popoldne, 9. marca v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v spodnji dvorani. Zdravo!
Za Knjižno kampanjo Progresivnih Slovenk v Ameriki:
Ivanka Shiffrcr.
KORUPCIJA TUDI V EGIPTU
LONDON, 4. marca — Sprememba v egiptski vladi, ko je Maher Pašo zamenjal Hilaly Paša ni bila povzročena v toliko vsled zunanja politike, v kolikor vsled notranjih egiptskih vprašanj. Hilaly Paša je obljubil, da bo pometel s politično korupcijo, pometel s tistimi, ki so izrabljali politiko v materialne namene in s tistimi, ki so zakrivili krvave upore 26. januarja.
svojega očeta in pa da prevzame nasledstvo na prestolu.
ROPAR TEGA NI PRIČAKOVAL
MILWAUKEE, 4. marca—V prostore prodajalne gasolina se je utihotapil ropar. Opazil ga je stražnik, ki je pripravil svojo pištolo in čakal.
Stražniku je brez njegove vednosti pomagal neki prisotni, ki se je znašel v položaju in je od-hitel, da pokliče policijo. V naglici je dal znameijje za alarm in v nekaj trenotkih je bilo na licu mesta nekaj čet gasilcev s potrebnimi vozovi, reševalci, motornimi vozili in raznimi poveljniki.
Ropar je padel vsled strahu v nezavest.
krat stopilo v stavko 5,000 delavcev.
KOMUNISTKA— SAMOMORILKA
PARIZ, 3. marca — Francoska poslankinja za okraj Loire 35 letna Denise Bastide, ki je bila izvoljenca na komunistični listi, je izvršila samomor. Zastrupila se je s plinom v svojem stanovanju v Parizu.
Redna seja
Jutri zvečer ob 8. uri se vrši redna seja društva Napredne Slovenke št. 137 SNPJ v navadnih prostorih SND na ,St. Clair Ave. Vabi se vse članice, da se gotovo udeleže. Po seji bo nekaj posebnega v počast vsem Pep-cam.
Gospodinjski odsek AJC
Jutii zvečer ob 7.30 uri se vrši seja Gospodinjskega odseka Ameriško jugoslovanskega centra na Rccher Ave. Radi važne zadeve, se prosi vse članice odseka, da gotovo pridejo na sejo.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice se je vrnila, Mrs. Andrew Ogrin, soproga poznanega čevljarja in tajnika Ameriško jugoslovanskega centra. Srečno je prestala težko operacijo in sedaj ji gre zdravje na bolje. Nahaja se na domu na Shawnee Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in cvetlice, ki jih je prejela. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja.
Zopet zdrav
Mr. Jack Selan, ki se je nahajal v Glenville bolnišnici, kjer je prestal operacijo, je sedaj zopet zdrav in se nahaja na farmi na R. 1, Windsor, O., kamor se je preselil iz Clevelanda pred tremi leti. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljny za obiske, cvetlice in voščilne karte, ki jih je prejel. Zdaj ga prijatelji lahko obiščejo na domu.
Vstopnice za koncert
Kakor je že bilo poročano, pH" redi mlada Marion Kuhar svoj koncert v nedeljo, 9. marca v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. VstoiMiice so v predprodaji v Oražmovi trgovini v SND, v Slovenski pisarni in Grdina Gift Shoppe. Koncert se prične ob 4. uri %)opoldne.
ENAKOPRAVNOOT
BTRAN 3
Fran Milčinski:
Cvetje in trnje
o TREH MICKAH
(Nadaljevanje)
Dobri Smuk pa je zopet sameval. Hardun! in o primoj!—sameval čisto sam sredi že omenjenega nebroja muh, ki so se pasle po mizi, rojile po sobi, brenčale ob šipah in nagajale Smuku oKbli nosa. Sam je bil, grelo ga je, parilo se je razlito vino in dehtelo, muhe so šumele, od daleč mu je bila ob uho enakomerna pesem cepcev ta-ta-ta-ta ta-ta-ta—ta ta-ta-ta-ta ta-ta-ta-ta, ta-ta-ta-ta, ta-ta-ta brez konca in kraja in Smuk bi bil nemara zakikal.
Morebiti je celo zakinkal—reč je čudna—in morebiti—le sanja. Sanja, da stoji ženska prikazen v durih. Ženska, kakršnih ni v Kosezah, in baš zato je Smuk sodil, da sanja.
Odpiral je ,oči, da se mu je gubalo čelo, in zijal tja v duri.
Hardun! Niso sanje. Ženska je, iz mesa in krvi, in mlada je ■—belo, pikasto jopico ima, viš-
njevo krilo in odprt rdeč senčnik—suče glavo, obrača oči po kotih in zdajci jo začudeni Smuk čuje: "Ali ni nikogar doma?" in mu je zvenelo po ušesih, kakor da je že prej dvakrat vprašala enako.
Nenadna in nevajena je bila ta prikazen. Zlasti je Smuka bodel v oči rdeči sončnik. Takih marel ob lepem vremenu ne nosijo ljudje, če niso nemara prav visokega rodu. Zapustila sta ga samozavest in zgovornost in ni zmogel daljšega odgovora nego: "Nikogar!"
Sitno se mu je zdelo, počasi si je nalil, počasi je pil in počasi dotakal; obširno se je odkašlje-val, važno sukal klobuk in se praskal po glavi—vse to, da zopet ulovi izgubljeno ravnotežje duha, pa tudi zato, da bi vznemirljiva prikazen z rdečim senčnikom videla, izprevidela in upoštevala, koliko ima oh opravila, in ga ne bi več motila in



^ Because peace nee6 our uniied strength -
eknsBk
SAYS ClAUPBTTE COLBEPT
These are days when danger never sleeps—when only our power keeps our country safe.
That's why I say now, with all my heart—let's not relax! Defending America, aridthe bletaings it gives us, is the most important job we have today I
Three and a half million Americans are doing their part in our armed forces. But defense ia our job, too.
And one very important way we can all do a defense job is by buying our country's Defense Bonds. For bonds and other forms of saving are a protection for our homes and our families. They back up our military force with solid citizens and a sound economy.
They give America strength —&nd we all know by now that today peace is only for the strong!
Gel In on the "D" Drive. Buy an extra Defense Bond today I
Do something now for peace! Sign up to buy an extra Defense Bond during the great Defense Bond Drive. Then go on buying Bonds regularly through your Payroll Savings Plan or the Bond-A-Month Plan where you btonk.
Buy Ocfenst Bond>'*v*ry menlh. Now lh«y »arn Intertd 10 y»arf longer I
Now every Series E Bond you own can automatically go on earning interest every year for 20 yean from date of purchase instead of 10 as before! The bond you bought for $18.75 can return you as much as $33.331 Bankers recommend Defense Bonds as one of the safest of investments.
THERI IS NO SAFER INVESTMENT IN THE WORLD TODAY-BUY U S DEFENSE BONDS
The V. S. OntitrnmenI dott not pay for (*(» ad. iMrUaing. Trtajtury Department thankit^ for M«ir patriotic donation, the Advertieing Council and
spravljala v zadrego z ogovori in vprašanji.
Ženska je stala v durih, z robcem si pahljala zrak v zariplo lice in čakala, če bo kanUo še kaj odgovora. Ni ga bilo. Glasno je dehnila "h!" pa je pogumno stopila v sobo in sedla ob steni na klop kraj mize, kjer je na nasprotnem koncu vladal Smuk.
Sede je zaprla sončnik in ga položila poleg sebe. Obrisala si je z majhnim, premočenim robcem čelo in vrat, dala zopet o4 sebe sapo—h!—položila si roko z razprostrtimi prsti na prsi, za-mežala, glavo naslonila nazaj, iz ust pomolila jezik. V tej vele-dramatični pozi je ostala pet sekund. Dalj žalibog ni mogla— zaradi muh, ki so domišljave smatrale, da je iz ust ponujajoča se slaščica nalašč pripravljena zanje. Še par trenutkov in si je toliko pomogla, da je vzdih-nila: "Vroče je!"
Dobri Smuk ni bil vajen občevati z odličnimi osebnostmi. Presenetil ga je bil rdeči sončnik; veledramatična poza z razkrečenimi prsti na prsih in z jezikom iz ust pa ga je naravnost zbegala. Ne, da so taka bitja na svetu! Menda jim gospodične pravijo in v mestu žive ali ka-li. Že dve slini je bil požrl, ki sta bili prvotno namenjeni drugam, pa ju je od same obzirnosti sredi pota zatajil in spravil. Pa se je sramoval svoje okorne zadrege in jo premagoval; saj ni tako visoka. Če bi bila visoka, si je rekel, ne bi k njemu prisedala, k Smuku, in ga ogovarjala. Zapazil je tudi, da ima prepoteno bluzo—visoka gospoda se nemara sploh ne poti!
Pa se je drznil in ji pogledal v obraz: goleglava je, lase nafr-frane po čelu, lica je bolj suhega, nosu kljukastega, oči bolj majhnih, ampak živih, da je Smuku kar zaščemelo okoli vra tu. Ni napačna, se mu je zdelo, in čudil se je: tuja je, pa obraza vendar tako domačega, kakor da jo je videl že neštetokrat.
Vračal se mu je pogum, popravil si je klobuk lepo na čelo in pritrdil: "Vroče." Izpregovo-ril je to besedo in jih prav za prav ni imel več v svojem načrtu in sporedu. Pa je zagonetna neznanka vanj zrla s takim zanimanjem, da se mu je nerodno zdelo nehati in je dodal še kon-ček: "Vroče.—Hardun, kakor takrat . .
Govoril je bolj zase, preslabe je imel danes izkušnje s svojim pripovedovanjem. Zasukal je klobuk, mahnil z roko, kakor bi podil spomine, in je rekel: "Ha!"
"Grozno!" se mu je čudila tuj^ ka in se zraven branila muh, ki so z neomajenim zaupanjem prežale, da se jim slednjič uresniči obljubljena slastna pojedina.
"Ja," je potrdil Smuk z rastočo možatostjo, "tamle ob ti-stemle kozolcu sem ležal," pokazal je s palcem čez ramo—"se pravi: ta kozolec je nov, takrat je stal se stari, vihar ga je podrl ravno tisto jesen in je bilo na svetega Lukeža dan."
MOJ DRUGI OBISK ROJSTNE DOMOVINE SLOVENIJE
(Nadaljevanje z 2. strani)

-je vpra-
ENAKOPRAVNOST
"Kozolec je vaš šala neznanka.
"Moj, čigav pa!—Ob kozolcu sem ležal, s soldaško banduro zadet, sonce žgalo kakor sam one, mene pa zeblo kakor cigana v burji."
"Ne . . . ampak . . ." se je začudila tuja" ženska. Glas ji je bil hripav. Dvignila je levico in razkrečene prste položila na gol-tancc, zamežala in zopet vznemirila slakosnedo mušje krdelo z vabljivo sliko slastnega pri-kuska v odprtih ustih. "Žejna!" je vzdihnila. "Ne vem . ..in^ sploh . . ."
Ne krčmarja niti njegovih ljudi ni bilo v bližini. O takem času je na kmetih dovolj nujnej-šega dela nego pasti pijanca in njegovo žejo. Smuk je preudar-jal, ali bi ali ne bi. Dotočil je v kozarec, ga počasi pomeknil tja po mizi, in ne da bi pogledal zanimivo neznanko, rekel: "Če se ne gabi!" Potem si je zamišljen mel nos, kakor da ni rekel ničesar.
(Dalje prihodnjič)
mogočna epika, tu pa mehka, sanjava lirika.
V družbi bivšega jugoslovanskega konzula v Chicagu, Vinka Knola, svojega starega znanca iz Amerike, sva se odpeljala proti Novemu mestu, ki leži ob temnozeleni, lesketajoči se Krki in je rojstni kraj znanega slovenskega slikarja in mojega dobrega prijatelja Božidarja Jak-ca. Božidar Jakac zavzema med slovenskimi slikarji vidno mesto in je obenem tudi predsednik Združenja likovnih umetnikov Jugoslavije. Nas, ameriške Slovence, je posetil v letih 1928-1929. V moderni galeriji v Ljubljani visi tudi njegova slika industrijskega dela Clevelanda.
Božidar Jakac je obiskoval realko v Idriji in v Ljubljani ter slikarske akademije v Pragi. Prepotoval je Ameriko, skandinavske dežele in Alžir in Tunis, od koder je prinesel mnogo slik, slikanih s pastelom. Kot pokrajina pa mu je napriljubljenejša rodna Dolenjska, zlasti pa Novo mesto. Bolj značilna kot njegova slikarska plat pa je grafična.
S prijateljem, bivšim konzulom, sva Obiskala tudi dobro znanega društvenika Ludvika Medveška, ki se je naju zelo razveselil. Pregovorila sva ga, da se je nama pridružil obiskati dobro poznanega brata slovenskega tenorista iz Clevelanda, Louisa Belleta, ki naju je prav prisrčno sprejel. Razumljivo, da sva bUa tudi prav bogato pogoščena, in sicer s pristnimi kranjskimi klobasami, domačim kruhom in pa da bi nama klobase bolje teknile, s pravim dolenjskim cvičkom.
Ko sva si ogledala Beletovo domačijo, kjer naju je iznenadil lepo urejeni hlev z lepo govejo živino, smo se odpravili v njegov vinograd in, seveda, tudi zidanico, ki se je že od daleč lesketala kot škatlica na zelenem griču.
Da, zidanica, to je hišica sredi vsakega vinograda, kamor spravlja vinogradnik svoje vinske pridelke. Če hoče gostitelj res počastiti, te popelje vanjo. In kakor je navada, ti .postreže najprej z dobrim prigrizkom, nato pa ti natoči za poskušnjo iz vsakega soda čašo vina. Saj mora vendar tudi gost poznati kakovost gostiteljevega pridelka. In če nisi bil še nikdar v zidanici, boš spoznal že prvič, če te ne bo vzel v zaščito sam gostitelj, kako zahrbtna lahko postane zate dragocena kapljica, ki jo hrani tak vinski hram.
Marsikomu je taka dolenjska kapljica kaj kmalu razvezala jezik, postal je dobre volje in se mu je celo zdelo, da ima dober glas, da bi kar zape*, čeprav ga je pokusil iz vsakega soda samo pol čaše. Toda, ko se je bilo treba posloviti in oditi tudi domov dobre volje, je šele spoznal, da ga je tista vražja kapljica uka-nila, da mu je omehčala kolena, da so mu odpovedale noge, dasi ga je to jezilo, ker je bil pri polni zavesti.
Kako čudno, da zleze vino najprej v noge, nato šele v glavo! In tak gostitelj, ki je imel s teboj tako grdo namero, da si se ga privoščil v preobilni meri, se je v notranjosti pritajeno nasmihal. Svoj namen je dosegel. Seveda, boš drugič, kadar boš prišel zopet v kako zidanico, bolj oprezen. Vsekakor pa niso vsi gostitelji tako "hudobni" in "neusmiljeni;" tisti, ki imajo z gosti sočutje, jih opozore na po-kušanja. Iz vsakega soda samo toliko polovičnih čaš, da pridejo domov zdravi in celi.
Zidanice so obiskane zlasti ob nedeljah. In če greš mimo, bodi prepričan, da te bodo povabili notri. Tam so poje, je, pije in po potrebi še ple^. Kam pa naj bi ljudje iz vasi drugam hodili? Z nama je bilo seveda vse v redu. Stregle so nama prikupne gospodarjeve hčere, dragoceno tekočino pa smo pokušali zmeino tudi kar iz sodov. S "hčerkami
smo se, ob clevelandskij polkah in valčkih, katere plošče je poslal brat Louis iz Clevelanda, tudi nekajkrat zavrteli. Od prijaznih gostiteljev sva se ločila prav težko. Naročali pa so nam, naj jih pride prihodnje leto obiskat tudi brat, kajti zanj imajo pripravljeno posebno okrepčilo— stari dolenjski cviček.
Da ne bi pozabila na nikogar, sva ob tej priliki obiskala tudi Župana, bivšega natakarja v clevelandskem Narodnem domu, ki se je pred vojno preselil v domovino. Spremljal naju je tudi Ludvik Medvešek, dolgoletni tajnik društva Naprej, št. 5 SNPJ v Clevelandu.
Veliko sta me popraševala o starih prijateljih in društvenih novicah. Ob slovesu mi je izročil majhen spominček na njegovo prezgodaj umrlo nečakinjo Anico, ki je zaman iskala zdravja med dolenjskimi holmi, s prošnjo, naj ga izročim njeni mami Mrs. Levstik v Clevelandu.
(Dalje prihodnjič)
HOVJR
^ t s	^

Zahvala
Tem potom se podpisani iskreno zahvaljujem mojim hčerkam in sinu za presenečenje k mojemu rojstnemu dnevu, ko ste vse tako tajno izpeljali in me obložili z lepimi darili.
Iskrena hvala hčeri Rose Ber-goch in njenemu možu Jack, hčeri Mary Zust in njenemu možu John ter^ družini, hčeri Pauline Močnik, njenemu možu Joe in družini, sinu Frank, soprogi Ann in družini.
Lepo se tudi zahvaljujem za poslana darila iz St. Marys, Pa., hčeri Steffie Fritz in njeni družini, hčeri Lilly Wheeler in možu ter hčeri Helene Wies in možu. Lepa hvala tudi Mr. in Mrs. Louis Pire, za lepo darilo. ■ Dalje se srčno zahvalim Mr. in Mrs. Frank Cirinski, katera sta bila navzoča in mi izročila lepo darilo.
Ta moj rojstni dan smo praznovali na 23. februarja pri sinu Franku. Torej srčno se vam zahvaljujem, ljubi moji otroci in vaše družine, ki se še vedno spominjate na vašega očeta in vaši otroci na starega ata. Ko sem vas našel vse skupaj zbrane in s klici "Happy Birthday!", sem se gotovo pomladil za več let.
Hvala in bodite pozdravljeni t
vsi;
Ostajam vaš oče
Math Shuster
NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC
Začetkom februarja 1952. Že več let ne pomnimo tako velikega snega, kakor je zapadel te dni. Mnogi kraji so bili čisto zameteni in odrezani. Sneg je napravil mnogo škode v gozdovih, ki ne bo popravljena dolga leta. Poškodovane so bile tudi električne in telefonske napeljava. Bilo je tudi precej nesreč, nekatere prav hude. Tako sta se 27. januarja zvečer iz Malega loga vračal^, domov kmečka fanta Krže in Peček iz Gore pri Sodra-žici. Zameti so bili visoki do dva metra, snežilo je in brila je huda burja. Eden je omagal prej, drugi se je hotel rešiti s tem, da je zažgal harmoniko, da bi se ogrel, Toda harmonika je bila zmrznjena in se ni hotela vžgati. Oba fanta so našli drugi dan. Eden je bil še topel. Vendar je bila pomoč prepozna.
V Beli krajini so se v zadnjem času tudi tolpe volkov zelo približale vasem, kjer napadajo celo domače pse. Pogosti so primeri, da so volkovi ponoči v eni sami vasi raztrgali več psov, ki so bili priklenjeni na verige. Zato so začeli zdaj gospodarji pse zapirati v hleve in hiše. Volkov je zlasti veliko v Veliki lozi, prihaja pa tudi z Gorjancev v vasi v dolini Kolpe.
Dekleta v Beli krajini se pa v zimskih mesecih pridno udeležujejo tečajev za domačo obrt, ki nudi ljudem v zimskih mesecih lep zaslužek. Pred dnevi sta bila končana tečaja za domačo obrt v Podzemlju in Gradacu pri Črnomlju, ki jih je organizirala zadružna sekcija in sta zelo lepo uspela. Take tečaje so priredili tudi v Predgradu, Črnomlju, Metliki, Gragatušu in Zorencih. Od teh so nekateri tudi že zaključeni. Tečaje je obiskovalo približno 270 žena in deklet, ki so članice kmetijskih zadrug.
Udeleženke tečajev bodo svoje znanje koristno uporabile. Izdelke, ki jih bodo napravile, bodo oddale v svojo kmetijsko zadrugo. Ta pa jih bo nato dalje razpečala, da bodo prišli tudi na zunanji trg.
Zadružniki s Trške gore so se nedavno zbrali k svojemu tretjemu letnemu občnemu zboru, na katerem so z zadovoljstvom ugotovili, da so uspehi njihove zadruge vsako leto večji. Kmečka (^elovna zadruga na Trški gori ima 52 hektarjev zemlje. Od te je orne zemlje 21.50 hektarov, vinograda 11.90 hektarov, en hektar sadovnajkov, ostalo pa so travniki in pašniki. V zadrugi je včlanjenih 32 za delo sposobnih članov, izmed katerih jih je devet pristopilo v preteklem letu.
Pri nas radevolje
PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA POŠILJKE V JUGOSLAVIJO
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
HIŠA ZA ENO DRUŽINO
8 sob; 4 spalnice, 2 kopalnici, dve garaži, zimska okna in vrata. Prodaja sam lastnik. Pokličite kadarkoli.
IV 1-2282
SLOVENKA
srednjih let, stalno zaposlena, mirnega značaja, išče stanovanje s 2, 3 ali 4 sobami. Kdor ima za oddati, naj pokliče
IV 1-2452
IŠČEJO STANOVANJE
DRUŽINA
3 odraslih oseb išče stanovanje s 5 ali 6 sobami v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Do. 1. aprila. Kdor ima za oddati na pokliče
SK 1-6252
DELO DOBIJO ŽENSKE
IŠČE SE ŽENSKO
ali moškega za čiščenje gostilniških prostorov po dvakrat na teden. Za podrobnosti se zglasite na
747 E. 185 ST.
DELO IŠČE
Ti so lani skupno pridelali 7,600 kilogramov pšenice, 5,700 kilogramov koruze, 300 kilogramov prosa in 300 kilogramov ječmena, 570 kilogramov .repice, 40,-000 kilogramov krompirja in 220 hektolitrov vina, 35,000 kilogramov sena, večjo količino svinjske krme in drugih pridelkov.
Izredno lep uspeh so dosegli pri vrtninah, saj jim je pridelek zelja, paradižnika in fižola iz enega hektarja vrgel nič manj kakor 300,000 dinarjev čistega dobička. Zadružniki so lani znatno povečali svoje skupno imetje. Število goveje živine se je povečalo za 12 glav, sinj za 28 rilce. Dogradili so na sinjah za 35 sinj in hlev z£f šest konj. Dokupili so tudi razno orodje s čimer so povečali vrednost svojega skupnega imetja od 2,658,000 ob koncu leta 1950, na 998,000 dinarjev ob koncu leta 1951.
Na občnem zboru so zadružniki z zadovoljstvom sprejemali plačilo, ki znaša 230 dinarjev za vsak opravljeni delovni dan. Teh delovnih dni se je pri najpridnej-ših nabralo kar precej, saj je večina zadružnikov znatno presegla svoje delovne obveznosti. Največ delovnih dni, kar 428 je opravil Franc Robek, ki je za svoje pošteno delo prejel tudi pošteno plačilo 98,440 dinarjev. Tudi njegova žena Rozika, mati šestih otrok, ni bila dosti manj pridna, saj je opravila v preteklem letu 401 delovni dan in prejela za to 92,230 dinarjev. Robe-kova sta najbolj pridna in delovna zadružnika trškogorske zadruge. Poleg dela v zadrugi (Dalje na 4. strani)
VDOVA
srednjih let želi dobiti delo v restavraciji ali pa za snaženje trgovskih prostorov dopoldne in do 2. ure. Naslov se naj pusti v Uradu tega lista.
NAPRODAJ
NOVE HARMONIKE
ITALIJANSKEGA IZDELKA SE PRODA. 120 BASOV IN 15 REGISTROV. Vpraša se na 18229 NEFF RD.
Hiša za 1 družino se proda
Garaža. 5 sob spodaj, 2 zgotov-Ijeni -spalnici zgoraj. Ognjišče in fornez premenjen na plin. Prodaja sam lastnik. Zglasite se ali pokličite
1225 E. 189 St. med Waterloo in Grovewood Ave.
KE 1-1518
Zdstopniki Enakopravnosti"
Za st. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Sfreef
UT 1-6888
Za collinwoodsko in euclidsko okVožje: JOHN STEBLAJ 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457
e
Za newbursko okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1^8029
Pohištvo za jedilno sobo se proda poceni
Sedeži so pokriti z usnjom. Pokličite po 5. uri zvečer ali celi dan v soboto.
KE 1-8281
DELO DOBIJO
INTERNAL GRINDERS
Morajo biti izurjeni na preciznem delu.
Plača od ure, poleg visoke incentivne plače. 48 ur tedensko.
LE ROl CO.
Cleveland Rock Drill Division 12500 BEREA RD.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nžthaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE T*!. ENdicott 1-5013 vogal East 62nd Street: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK


m
Don't.gamble with fire — the odds ore against you!
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JOHAX BOJER:
IZSELJENCI
n OMAN
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodušek)
^1
ii3
(Nadaljevanje)
Medtem so se zbrali ljudje iz vseh koč. Opazili so, da velika njiva, ki jo je K^l Skaret v zadnjem času izoral zapadno od svojih koč, zadružuje na oni strani plamen. Veter ga je sicer gnal nekaj metrov čez brazde, ali tam ni bilo zanj nobene hrane. Dim se je valil dalje, iskre so letele dalje, ali za ogenj ni bilo nobene hrane. Stoj! Niti iskre niso mogle preskočiti vseh teh brazd. Ampak na gornji in spodnji strani je bila še zmeraj suha prerijska trava. Tam je veter gnal ognjeno morje dalje in dalje. Ko pa je hotel ogenj v stran proti kočam, ni imel več vetra za seboj in razen tega sta bili tam vendar povprek izorani dve brazdi. In ti sta mu zapirali pot. Ogenj ni prišel na to stran, šel je z vetrom dalje, veselo kakor na plesu. Kajpada, neobdelani kos zemlje med vsakim sosedom bi bil lahko pričel goreti. Ampak veter tega ni hotel in razen tega je bil naslednji kos zemlje spet sveže izoran. Torej tudi tukaj: stoj! Tako je mala kolonija videla goreti prerijo, kakor daleč je segalo oko, navzgor in navzdol. Ljudje so kakor otok v ognjenem morju. In zdaj drve sem in tja, gledajo in vzdihujejo. Živali spravijo v koče. Na varnem so, vse je na varnem. In potem—potem morajo priti drug k drugemu in zbrati svoje misli.
Zatekli so se k Eriku Fossu. Bil je bled, vendar je poizkušal biti miren. "Zdaj ni nobene nevarnosti več," je rekel. "In ko bo tukaj vse naokrog obdelano, se kaj takega ne bo nikoli več
iiBiiiiBiiii»iiii«iiii«iiii»iiii«iiii»iiii»|ii|»iiii»iiii»iiir»ii ilaliilaliilBliVBliilBliilaliilaliilaliilniilaliilBliilaliilali
mVENT
m
and you
STREN&fflfN
Needless firei are destroying America's resources at an appalling clip. Fires break out every 20 seconds, every day! Defense workers' homes are burned out, vital factories destroyed, Irreplaceable materials consumed. Careless habits make our cities highly vulnerable if an enemy drops bombs. So get into these good habits todays
Throw out rubbish and rags
Don't smoke where
It's forbidden (Never smoke In bed)
Don't misuse electrical appliances
ll«e lafety-typ* ash trayt
dolit gamble with fire-the odds ar^ against you!
pripetilo." Govoril je brez sape, ni mogel stati mirno, vendar nihče ga ni poslušal. Samo v prerijo so gledali in hodili sem in tja. Pričelo se je mračiti in z mrakom je postajal tudi ogenj vse bolj živ in močnejši. Učitelj Jo Berg je prišel zadnji. V zadnjem trenotku je bil tudi on vpregel vole in izoral dve brazdi. Prišel je gologlav, popolnoma omamljen in je strmel zmedeno na vse strani. Ni vedel, kje je bil. Ali je bil sodnji dan? "Pridite sem!" je nenadoma zaklical in jih poskušal zbrati vse okrog sebe. "Pridite, ljudje božji, pridite sem—pokleknimo in molimo!"
Kaj se je v njem godilo ? Ali je bila v njegovem srcu morebiti le še kje skrita kaka starinskg, bo-gaboječnost, ki se je zdaj vzdra-mila? Proč s širokoustenjem o svobodomiselstvu! "Pokleknite vsi!" je klical in se prvi vrgel na zeniljo. "Moliti moramo." In klečal je tam, obdan od ognjenega svita v mraku, in dvigal sklenjene roke k nebu.
Žensk se je najprej prijelo. Že so tudi one na kolenih. Ana ima v naročju svojega otroka, kleči in malček ji ovija okrog vratu svoje nežne ročice. Per Foil kleči, Erik Foss kleči prav tako, le Ola Vatne in Morten stojita in strmita predse kakor poprej. Ola ne izgubi tako brž ravnotežja, zdi se, kakor bi nekaj premišljal. Ampak učitelj kliče: "Bog oče v nebesih—Bog oče v nebesih!"
Tedaj pa priteče Karen Skaret. "Kal!" kliče. "In otroci! Kal —in otroci—njih—njih ni tukaj!"
Tedaj skočijo vsi kvišku in se gnetejo okrog nje. Kaj pravi? Karen popve še enkrat med ihte-njem, da so Kal in otroci tam— tam! Kaže jim z roko in toliko, da ne omedli.
Strmijo preko goreče ravnine, vendar ne vedo, kako bi jo potolažili. Le tesno stojijo drug zraven drugega in strmijo v daljavo. Zdaj bi moralo biti tema kakor v grobu. Ali ves svet je v plamenih. Zemlja je ogenj in dim, nebo je obsijano od plamenov. Karen neprenehoma ponavlja "Kal! Kal! In otroci!"
Zgrudi se na tla. Sedi in se ziblje z gornjim telesom sem in tja in buli v požar. Ihti in strmi, ne more jokati, ne more vzdihovati, samo venomer mrmra: "Kal, Kal—in otroci!"
Noč je in ne morejo se ločiti. Ostati morajo skupaj. Elza drži ves čas Olovo roko, sicer pa je čudovito mirna. On še zmeraj stoji na svojem mestu in strmi v prerijo. Zdi se, kakor bi ga nekaj mikalo. Ampak sam ne ve prav, kaj.
Erik Foss je bil, ki je šel h Karen in jo poskušal potolažiti. "Na vsak način se lahko zane-seš," je rekel, "da ne boš trpela revščine, dokler bom le imel kaj jesti!"
Ozrla se je vanj, oči je imela nenavadno velike. In Erik je bil ves osramočen. Seveda ni bil pravi trenotek govoriti o jedi.
Ko se je na vzhodu svitalo jutro, se je prerija še zmeraj kadila, ali veter je le tu pa tam še gnal iskre kvišku. Zrak je bil težek, dišalo je po sežgani zemlji, sežganem senu in mahu. Bil je sežgan suh zrak, ki se ni dal dihati.
Zdaj pa je Karen hotela iti v prerijo in iskati.
"Saj ni mogoče!" je rekel Erik Foss. "Saj je vse sama žerjavica in pepel, kakor daleč vidiš."
Nič ni pomagalo. Karen je hotela oditi. Hotela je poiskati otroke in Kala.
"Kod »pa je šel?" je vprašal Ola Vatne, ki je nazadnje menda le preiiiislil tisto, kar je hotel.
"Tod," je rekla in pokazala z roko.
Ola Vatne ogleduje svoje debele škornje, pogleda Elzo, ki ga še drži za roko. Stisne njeno—in se odpravi na pot.
"Nikar, Ola!" kliče učitelj Jo.
Ola je kajpada moral-oditi, saj ni imel leto in dan nobenega medvedjega lova več, nobenega neprehodnega sveta, ki bi ga mogel prevoziti na smučeh, nobenega plesa, nobenega tepeža. In to tukaj je bilo nazadnje vendar nekaj, kar ga je dražilo. Videli so ga, kako je gologlav in z mahedravimi srajčnimi rokavi stekel najprej k vodnjaku, vtek-nil vanj obe nogi in tekel potem preko kadeče se zemlje. Ob vsakem koraku so mu izpod nog pršele iskre, noge so bile vse lažje in lažje, bilo mu je, kakor bi ga pod podplati nekaj zbadalo. Kmalu ga niso več videli, vzel ga je dim. Izginil je.
Gledajo Elzo. Bleda je, ali pa je mogoče razumeti ? Stoji in gleda z velikimi bleščečimi očmi predse in se smehlja.
Čakajo in čakajo. Nekaj se jih pripravlja, da bi odšli. In po čudnem naključju pričenja deževati.
Zdaj pa Karen ni bilo več mogoče krotiti. Morten se je ponudil, da gre z njo. Ali ona je rekla, da ne sme, da mora misliti na svojo mater v stari domovini. Morten je stal s sklonjeno glavo in ni vedel, kaj naj bi storil. Ni rad ostal doma, ampak ostal je. Najrajši bi bil stekel za njo, pa saj je bilo res, da je imel mater. Karen je šla proti reki. Kmalu je bila sredi dima in pepela. Dvignila je krilo in bredla po vročem pepelu. Bolelo jo je, ali mislila je na Kala in otroke. Kaj so ji bile mar noge, ali kje so otroci in Kal?
Kje je reka? Tam še nikoli ni bila. Samo smer pozna. Spotika se preko sežganih živalskih trupel, ki jih je dohitel ogenj. Bržkone so volkovi ali kojoti. Kal, Kal! Hiti dalje in kliče: Kal, Kal!
Ali ni nekdo odgovoril? Tukaj! zasliši. In nenadoma se pokažejo v dimu. Saj to . . . saj to so oni! Kal nosi Siri na ramenih, Ola ima na hrbtu Pavlino in fanta tečeta zraven njih. Bredejo skozi dim in iskre. Karen sklene roki, ali se bo zgrudila? Ne, vročina pod nogami jo sili dalje. Hoditi mora, neprestano hoditi.
"Siri!" kliče ihte. "Kal!" khče. "Anders! Pavlina! Oluf!"
Naslednjo nedeljo je Erik Foss povabil sosede k sebi.
Prišli so in se zbrali pred njegovo hišo. Karen in Kal in Ola z opečenimi nogami, ki so jih imeli povite z mokrimi cunjami.
Prosil jih je, naj sedejo, sam pa je stal. Potem je dejal, da morajo zdaj za zimo nekaj skleniti. Ali hočejo ostati tukaj ali ne? Bil je bled, glas se mu je tresel, gledal je zdaj tega, zdaj onega. Kaj, če bi bili vsi tako prestrašeni, da bi hoteli odpotovati? Ko nihče ni odgovoril, ampak so gledali vsi samo predse, je pristavil, da je bilo napačno, ker niso poprej napravili brazd krog in krog svojih posestev. Bil bi jih moral že prvi dan na to opozoriti. Vendar pa je prepričan, da v bodoče—če se odločijo ostati tukaj—pač nihče ne bo tega pozabil.
Vsi so tiho. Torej mora govoriti spet on. Zima je pred vrati, nihče nima dovolj živeža do spomladi. Vožnja v mesto bo kmalu potrebna, še preden zapade sneg. Ali najprej mora z gotovostjo vedeti, če bodo res ostali tukaj. On sam ne dvomi o tem, da bo nekega dne vsa Dakotska prerija ena najbogatejših žitnic na svetu. Najhuje je seveda za prve naseljence. Grfe torej zato, ali bodo vztrajali.
(Dalje prihodnjič)
NEKAJ DOLENJSKIH NOVIC
(Nadaljevanje s 3. strani) sta skrbno obdelala tudi svojo ohišnico.
"Sedaj se pozna, kdo je največ delal," je e ponosom in zadovoljstvom dejal zadružnik Ro-bek, ko je prejel lepo plačilo. Tudi predsednik zadruge Jože Barbo se je s 415 delovnimi dnevi lepo izkazal. Med stalimi naj-pridnejšimi zadružniki je tudi 76-letni Stanko Potočar, ki je namesto 200 delovnih dni napravil 226.
Za novega predsednika zadruge so letos izvolili Franca Ki-rarja. Franc Robek, najpridnej-ši zadružnik, bo letos gospodar v zadrugi, njegova žena pa pride v nadzorni odbor. Tudi druge člane odbora so hitro izbrali, saj se zadružniki lepo razumejo med seboj in so vsi kot ena družina.
Obnova po vojni opustošenih krajev v Beli krajini bo letos zaključena. Med vojno je bilo v tej deželi porušenih 631 stanovanjskih zgradb in 1,812 gospodarskih poslopij. V šestih letih je ljudska oblast prispevala za obnovo 50,641,800 dinarjev, skupni prispevek ljudstva preračunan v delo in vloženi material pa znaša 112,705,870 dinarjev.
Električna, energija novih hi-drocentral bo v polni meri služila tudi potrebam Belokranjcev. V Beli krajini ima doslej električno luč že 174 vasi in mest. Lani so dobili električno razsvetljavo prebivalci vasi Purga, Breznik, Gornji Podklanec, Kra-sine in Tanča gora. Skupno je bilo potegnjenih 29 kilometrov daljnovodov in 13 kilometrov krajevnega omrežja, pri čemer so domačini mnogo pomagali s prostovoljnim delom. Lani so postavili nove transformatorske postaje v Drašičih, Radovici in v Starem tr-gu. Letos pa nameravajo zidati nove transformatorske postaje v Rožnem dolu, Vu-čicah in Črmošnjicah. Elektri-
ficirali bodo vasi v okolici Starega trga, Predgrada, Preloke, Stare lipe, Črmošnjic, RadoVi-ce. Rožnega dola in Drašičev.
Tudi Kočevje se v zadnjem času preraja, pomlaja in modernizira. Pred kratkim je dobilo popolnoma preurejeno mestno kavarno, ki bi bila v ponos vsakemu večjemu mestu. Kavarna je moderno urejena in opremljena in poglavitno je to, da so jo opremila sama domača podjetja, ki bi vsekakor za to zaslužila priznanje. Tudi Olepševalno društvo v Kočevju ne drži križem rok. Ima polno lepih načrtov, izmed katerih je nekatera že začelo uresni,čevati. Letos si bo društvo zgradilo in uredilo lastno , vrtnarijo za razne vrste okrasnega cvetja, grmičja in drevja.
Po novem urbanističnem načrtu bo v mestu več parkov, manjših nasadov in obcestnih zelenih pasov. Zanje bodo potrebovali mnogo zelenih rastlin, ki jih bo treba vzgojiti, da bodo odgovarjali domači klimi. Urejati so začeli že tudi park s sprehajališči okoli letnega kopališča in športnih prostorov za odbojko, tenis, košarko itd. ter otroških igrišč telesno vzgojnega društva "Partizan."
H koncu naj vam povemo še nekaj besed o čudni bolezni, ki se je razširila zadnje dni (to se pravi v začetku februarja) med prebivalci Novega mesta in okolice. Tej bolezni se pravi "sladkorna mrzlica," zanjo so pa zboleli predvsem tisti, ki radi nasedajo babjim jezikom in jih tišče prihranki v "štumfih." širiti se je začela ta mrzjica najprej po Suhi krajini, pogruntal jo je pa neki neugotovljeni babji jezik, ki ima pač rad razburjenja in senzacije in je spravil v svet novico, da se bo sladkor podražil na 30O dinarjev za kilogram.
POZOR!
Ker naše vodstvo vedno gleda na to, da nabavi prvovrstne slike za kazanje, uživa naše gledališče splošen ugled in ima stalne obiskovalce.
Vsi filmi, novičarski, zabavni, domači in importirani so najboljših snovi.	i
R. K. O. KEETH S _ E. 105th THEATRE
EAST 105th STREET & EUCLID AVENUE
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	TeL; IVanhoe 1-3118
STAKICH FURNITURE CO.
, . , ' , Quality at a-Pjico'-- Easy Terms
JAMES D. STAKICH. lastnik
IV 1-8288 16305 WATERLOO RD.
V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesfi
Takoj so začele v trgovine romati cele procesije ljudi in se vračale domov s polnimi škrnic-Iji sladkega bremena. Med njimi niso bili redki tisti, ki pisarijo v Ameriko, da so "goli in bosi'" in da celo koruznega kruha stradajo. Glej ga šmenta, tukaj so pa ti "revčki" kar hitro iztaknili cele tisočake, za nakup sladkorja.
Ko so trgovski poslovodje in prodajalci v Novem mestu zvedeli za velik promet v trgovinah v Suhi krajini, jih je seveda začela gristi zavist. Saj so tudi oni plačani od doseženega prometa in na zalogi so imeli veliko sladkorja. Posebno sladkorja v kockah so imeli kar prepolna skladišča. Pa je podjetna in navihana prodajalka pošepnila neki kupovalki, da bo sladkorja v kratkem zmanjkalo. V Ljubljani, da ga nimajo že več in poznejše pošiljke bodo veliko dražje: In komedija iz Suhe krajine se je ponovila v Novem mestu. Po vsem mestu si od jutra do večera srečaval ljudi z velikimi škrniclji sladkorja. Prodajalci so si meli roke. Že naslednji dan pa sta v Novo mesto prispela dva vagona sladkorne sipe, seveda po dosedanji ceni 155 dinarjev za kilogram. Prodajalci so z njimi napolnili svoja skladišča, ki so jih ljudje prejšnji dan s tolikšno lakomnostjo izpraznili. Pravijo, da se mnogi Novo-meščani precej kislo smejejo tej sladki epidemiji. Med njimi zlasti tisti možje, katerih žene so za sladkorno zalogo porabile ves mesečni zaslužek in se še zadolžile.	T. S.
DOHODNINSKI DAVEK (Income Tax)
Zadnjih 25 let smo našim ljudem v Clevelandu na razpolage pri urejevanju njih pol za Dohodninski davek. Tekom te dobe, smo postregli stoterim osebam, ki so bile popolnoma zadovoljne. Posebno smo ustregli zadovoljivo lastnikorrf posestev in trgovcem.
Stroški za pripravo in urejevanje pol za Dohodninski davek so zmerni. Za delavce je cena samo $2.00.
Ob tej priliki želimo opozoriti na novo postavo, ki nudi olajšanje osebam, ki so tekom leta prodale svoje domove in si nabavile druge. Z veseljem vam bomo na uslugo pri pripravljanju in dajanju nasvetov za Dohodninski davek.
MIHALJEVICH BROS
COMPANY 6424 St. Clair Avenue HEnderson 1-6152
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokličite
A.GRDINAt^'SONS Funeral directors
»WKNIIVKk DIALED*
lo^iCAftt e7v&T
HEMUrtot, HOiS ''KB>imet4 t'SSSO
YOU
can be the woman of the year
PMPARI FOR NURSING— Ih# most needed profession for «yomen In o National Emergency
Talk to the Director of Nun# at your local hospital, or apply to o collegiate or hoipltol School of Nurilng.
OPEN EVERY NIGHT SATURDAY ALL DAY
SLAK

OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
B. J. RADIO SERVICE
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh
vrst radio aparatov Tubes, Radios. Rec.* Players Vse delo jamčeno
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
mkimrsiEM
OPREMITE VAŠ DOM Z
MODERNO GRELNO NAPRAVO!
Inštaliramo forneze samo najbolj znanih izdelkov—
na PLIN - OLJE - PREMOG
Izvršimo vsa popravila na starih fornezih vseh izdelkov.
Delo vedno v vaše popolno zadovoljstvo—Cene zmerne.
DAMO PRORAČUN BREZPLAČNO Za Jamčeno delo pri inštalaciji novega ali popravilu starega iorneza, se obrnile na slovensko podjetje
BELL ■ AIR HEATING CO.
BAHN BROS., lastniki
33 s. Glenwood Ave., Niles, 0. tel. Niles 2-7913
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN & Brick Building—1-siX and 2-four room apartments. Stoker, hot water heat. Full basement and garage. On bus line. Near steel mills on Route 41. South Chicago. $28,500.
RE 4-0727
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE employed Vet, wife, 2 little girls, desperately need 4 room unfurnished heated apartment. Southwest side. Moderate rental.
HEmlock 4-2328
RESPONSIBLE executive of dicto-praph corporation urgently needs 2-3 bedroom house. Furnished or unfurnished. XJp to $150. Any' where South that's nice.
PLaza 2-110® Mr. Shaffer
CATHOLIC government employee, wife and daughter need for u"' mediate occupancy 4-5 room- ^ bedroom unfurnished apartment-Good references. Prefer West or Northwest.
Please call SPaulding 2-9852
BEING EvicTEB—Help us find a home! 4-5 room unfurnish^ apartment for refined, reliable couple with small girl. Wa"'' desirable location. Northwest-Moderately priced rental. W" take possession soon as possible-Kindly call Mrs. Alther anyti^^j ______CLiffside 4-l4gg
Don't gamble with fire-^ the odds ore ogoinst yowl