¦fltll. ? Soriei, v soboto dne 14. marca 1914 Izbaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. Sttjuom lete\K la*,-'. -¦ V« !©ta . . . „ 5*~ V4 » . . . - » 2-SO Posamične številke stanejo . . . 8 vim- Ra naročila brez doposlane naročnice se ne osiramo. Tečaj XL1V. Telefon št. 83. ¦>V*e za narod, svobodo In napredek U Dr. K Lavril, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici §t, 7 v Gorici v I. nadstr. «2 * ITpravtiiSJtvo se nahaja v Gosposki: ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Ogtagl in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje Črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov. odklanjamo vsako odgovornost. Deželni proračun. Naš deželni zbor v baš rninolem zasedanju ni mogel priti do tega, da bi se bil pečal s proračunom ter bi bil sprejel primeren proračun, dasi se je v finančnem odseku pridno rešetalo številke proračuna. Treba bo torej v prihodnjem zasedanju vzeti ga v roke in v javni seji temeljito obdelati in sprejeti primeren proračun, odgovarjajoč finančnemu stanju dežele in nanašajoč se na naše potrebe. - ' ~ V članku, v katerem smo bili naznanili, da je deželni zbor odgoden, smo povedali, da se je glede na deželni proračun naš Slovenski klub postavil na stališče, da ne dovoli nobenih novih davkov raz-ven povišanja davščine na pivo, da hoče spremembo sistema davčnega obreinenje-nja ter da hoče imeti pred seboj jasno določilo, kako se porabijo dohodki. In e n -k r a t m o r a m o p r i t i 111 d i d o t e g a, da spravimo v proračun naše šolstvo in c o s t e in b oln i š k e t ros k c. V deželnem gospodarstvu hočemo korenite spremembe in nikakor nas ni volja trpeti še dalje, da bf se delali in sprejemali taki proračuni, kakoršni so bili pod Pajerjem. Stališče naše stranke je zdravo in pametno. Naša* Stranka hoče spraviti v red deželno gospodarstvo ter mu dati smer resničnega koristenja naši deželi. To je pa tudi prvikrat, da se je odločno cula slovenska beseda, stremeča po koreniti spremembi v deželnem gospodarstvu. Naše ljudstvo naj to upošteva ur podpira naše poslance pri tem deželi koristnem prizadevanju. Nočemo novih davkov, hočemo si urediti gospodarstvo tako, ^da se kolikor toliko utesnimo; po zvišanju doklad bi se moglo seči pač le v skrajnem slučaju, ali kakor sedaj kaže finančno stanje, tega ue bo treba. Naša stranka je za to, kakor smo že povdarjaii v uvodniku 5. t. m., d a n e d o v o i i nobeni h n o v i h da v-k o v r a z v e n p o v i š a n j a davščine na "pivo, «¦, ¦ ¦ -*#+ Pred vsem treba v a r č i t i in na to stališče se je postavil deželni odbor že pri sestavljanju proračuna. Tako na primer so se znižali splošno upravni troški za 10264 K. Znižala se ie namreč: Dve oceni. (Ljubljanski Zvon 1914 št. 3, stran 131- 135.) Dr. Boris Zamik, O bistvu življenja. Izdala Socialna Matica, Gorica 1913, s (> podobami 96 str. Broš. P80 K. V razpravi pod zgornjim naslovom nas vodi pisatelj na polje, na katerem še kipi in šele počasi dozoreva znanstveno spoznanje in kjer se dotikajo zadnje meje mnogih, po metodi bistveno različnih znanstev. V uvodu obrazloži avior temeljne znake živih bitij in preide na to. k vprašanju, v koliko veljajo zakoni, ki jim sledita energija in snov v mrtvi prirodi, tudi za živa bitja. S tem korakom pa je moral stopiti .pisatelj na.kritično polemična tla. Kajti ravno pri motrenju organizmov s fizikalno kemiškega stališča uvidimo, da kljub vsej sorodnosti v sndvni a) za 6385 kron potrebščina deželnega tajništva, kajti namesto plače deželnega svetnika, se prevdarja plača deželnega tajnika v VII. plačilnem razredu kakor tudi iz razloga, ker se iz ekonomičnih ozi-rov ne prevdari potrebščina za drugega konceptnega adjunkta; to mesto je namreč ostalo prazno vsled smrti podtajnika Dosso-ta; b) za 400 potrebščine za deželno pisarno; to pa vsled upokojitve enega pomožnega uradnika, ki ie vžival starostne doklade; c) za 1000 K potrebščina za pisarniške pripomočke; d) za 2000 K potrebščina za tiskovine; e) za 2000 K potrebščina za pohištvo; f) za 5000 K za izdajo deželnega zakonika in g) za 3000 K potrebščina za pobiranje deželne davščine na pivo, ker se upa, da zmanjšani krediti, ki so se proračunali za bodoče leto ,bodo morda zadostovali v pokritje dotičnih stroškov. Da se »Upravni stroški« znižajo /a celih 10264 K, je to dokaz, da ima deželni odbor trdno voljo, v deželni upravi kar največ mogoče varčiti. Upravni stroški naraščajo progresivno pri vseli javnih činiteljih; tako so na primer stroški naše deželne uprave na-rastli od leta 19! i do leta 1912 za 11700 K in od 1912 do 1913 za drugih 13506 K, do-čim, kakor že omenjeno, za bodoče leto se ti troški prevdarjajo v znižanem znesku za IU264K,.' Občuten povišek pa. kažejo »Troški za poljedelstvo«, ki so narastli oci 209.648 K. v letu 1913 na 226.182 ter so se vsled tega povišali za 16.534 K. Moralo se je namreč zvišati sledeče kredite in sicer: za 118 K potrebščine za a g r a r n i u r a d, ker sta dva agrarna nadzornika prestopila v VII. oziroma VIII. razred, kar se je zgodilo dne 21. novembra odnasno 4. februarja 1913 in za kar se je bila prevdarila potrebščina za dobo od 21. novembra odnostio 4. februarja do 31. decembra 1913; Za 2100 K potrebščina za deželni zavod za vzajemno zavarovanje goveje živine, kajti dočim se je znižal za 500 K kredit za potne troške in za 1000 K oni za tisk, moral se je povišati za 3500 K štatutarični prispevek k lečilnim troškom krajnih podružnic in za 100 K kredit za 4 dnevničarje, izmed katerih zgradbi mrtvih in živih teles, kljub vsej veljavnosti energetiških zakonov za živa bitja, kljub vsem bolj ali mani posrečenim analogijam za gotove primitivne funkcije organizmov - fezultira pri celi analizi Še vedno b i s t v e u o s t a h e k, ki ga za enkrat ne moremo razrešiti, in ki tvori ravno > b i s t v o življenj a«. Ta nerešeni ostanek pa vsebuje prav oni preporni tema, ki ga"materialisti in dualisti, solip-sisii in neovitalisti rešujejo vsak po svoje; in koncem vselvvkonejev se 'pojavlja vedno isto vprašanje: »Kakšno je razmerje med telesnirni in duševnimi pojavi?« Skozi ta labirint raznih mnenj vodi pisatelj čitatelja in pride do zaključka popolne enotnosti mrtve in žive prirode. V opombah, ki tvorijo polovico cele brošure, razlaga pisatelj razne nauke fizike,,kemije, fizijologije, psihologije in tudi metafizike, ki se jih je pri svojem postopanju moral dotakniti in ki nam obenem pričajo, da se gibljemo na-mejnem polju bode mogel eden prejemati s 1. januarjem 1914 višjo plačo, zagotovljeno mu po pravilniku za osebje deželnih uradov, Za 5000 K kredit za »Pospeševanje g o v e d o.r e j e« in to z ozirom na višji potrošek, ki ga bode imel deželni zalog radi uveljavljenja novega zakona od dne 16. aprila 1913 dež. zak. štev. 25; Za 8316 K potrebščina za »Deželno kmetijsko šolo« to pa z ozirom na letošnji proračun tega zavoda, o katerem bomo kasneje govorili. (Dalje prih.) Jako ne gre več naprej". Celovški »Mir« je priobčil 7. t. m. lep članek »Tako ne gre več naprej«! V članku pravi: nad dve in pol leta je.že preteklo, odkar so volilci poslali na Dunaj svoje novoizvoljene poslance. Kljub temu je v ustroju državne uprave ostalo vse pri starem. Nemška birokracija vlada. Nemcem se izpolnjujejo vse njihove želje, Slovani ne dosežejo ničesar. Sedaj je zopet sklican državni zbor, ali razmere so tako zamotane, da nihče ne ve, kaj pride. Leto slutijo vsi, da stojimo pred novo dobo v razvoju naših notranjepolitičnih razmer. Pa naj že bo kakor hoče, to stoji, da danes nas nihče na vpraša, da smo mi danes izranžirani iz vrste onih faktorjev, ki bodo določili smer bodočega razvoja. Članek dostavlja: Kje so časi »Slovanske Unije«, v koji smo tudi Juge slovani igrali tako pomembno ulogo! Prešli so in za njimi je ostala naša današnja — splendid isolation! Revizija naše politične taktike na Dunaju je neodložljiva in neobhodno potrebna, če se hočemo obvarovati še večje škode. Dne 1. marca t. 1. se je govorilo o tem v seji centralnega izvršilnega odbora Vseslovenske Ljudske Stranke, Padale so zelo ostre besede. »Že danes pa lahko konstatirarrjo kivavo potrebo, da postane slovenska politika v državnem zboru bolj odločna, bolj enotna in bolj smotrena. Popustljivosti, kakor smo jo zadnje čase opažali v vodstvu sloven-i ske politike na Dunaju, ne moremo odobravati, sicer bi bili sokrivi neuspehov, ki jih gotovo rodi«..... Najhujše je na Koroškem; odnošaji neznosni in obupni, ni je niti ene same svitle točke na našem narodnem obzorju! Kje iskati vzroka teh usodepolnih neuspehov? Brez dvoma je eden glavnih znanstvenega spoznavanja. (Nadaljevanje glej v Zvonu 1914 str. 132—135). Dr. P. Grošelj. II. (Ljubljanski Zvon 1914, februarska številka str. 101.) Ferd. Seidl, Geološki izprehodi po Goriškem. Priloge: 2 zemljevidna načrta, 8 geoloških prorezov, 4 fotografske podobe. Izdala Socialna Matica, Gorica 1913, 8" 40 str. Broš. 1 K. Po svojih »Kamniških alpah« slovenskemu črtajočeniu občinstvu dobro znarii pisatelj nam je v pričujoči brošuri opisal in razložil geološke zanimivosti Goriške zemlje. Teritoriji ki si ga je g. pisatelj izbral, je v arhitektonskem oziru izredno prozoren, in avtor je v njem jako spretno zasledil objekt, na katerem praktično demonstrira temeljne nauke geološke vede. Toda tudi tam, kjer postaja snov nekoliko bolj krhka, jo razume pisatelj oblikovati; vzrokov nasilnost in nepopustljivost nemških nacionaleev, ali na drugi smo pa pogrešali primernega odpora in energije v vrhovnem vodstvu slovenske politike. Tako opravičeno toži člankar, potem pa pribije to-le dejstvo: Edino z rekurzi, pri katerih ni mogla odločevati politična moč strank, ampak le suhi paragrafi, je vodstvo koroških Slovencev Čisto samo na več poljih doseglo lepe uspehe. Člankar izvaja potem, da ni dobro in zdravo, da je načelnik Hrvatsko-sloven-skega kluba dr. Šusteršič ob jednem deželni glavar, vsega ne zmore en Človek, on kot deželni glavar ima posebne dolžnosti do Kranjske dežele, ki ni da bi se vselej morale strinjati z interesi izven-kranjskih Slovencev; on je odgovoren za gospodarsko politiko stranke na Kranjskem, kar ga lahko spravi v navskriž s potrebami Vseslovenske ljudske stranke. — Slovenska politika na Dunaju pa zahteva voditelja, ki nima vezanih rok po svojih uradnih doložnostih, ki je na zgoraj popolnoma neodvisen in brez ozirov na levo in desno vsikdar stori le to, kar dri sam in njega klub kot koristno spoznata za CEL narod..... > Dr. Šusteršič je odstopil in njegov naslednik v predsedstvu Hrvatsko-slo-venskega kluba v parlamentu na Dunaju je d r. K o r o š e c. Ali prideje- vse- one" spremembe, izražene v »Miru«? Želimo jih tudi mi, ki stojimo izven V. L. S., želimo, da bodi slovenska politika"v državnem zboru odločna, enotna, smotrena, želimo, da vsi slovenski poslanci store vsikdar le to, kar spoznajo koristno za cel narod! Za cel narod — to posebno povdarjamo, ker strankarske koristi so navadno združene s škodo naroda. Ne bomo naštevali, kaj je bilo in kako bi bilo moralo biti, pred očmi imamo le žalostno dejstvo, da vodilni politiki slovenski, ki so v V. L. S., so dosegli le to, da danes nas nihče ne vpraša, da nič ne veljamo, ker ni bilo primernega odpora, ni bilo energije, ni bilo smotrenpsti in ni se delalo za koristi celega naroda. -.. Na Koroškem je tako, da tam ni danes niti ene same svetle točke na najem narodnem ob*-.zorju! Torej tako daleč smo. T oda ta k o kakor doslej ne gre več naprej! Kajti če pojde, potem pade prva Koroška popolnoma v nemške kremplje in drmre slovenske dežele bodo sledile. .. Ali se bo mogla, razviti nova taktika v Hrvatsko-slovenskerh klubu po odstopu in oblikuje jo na način, ki si ga more izbrati samo oni, ki pozna geološke odnošaje Goriške tako natančno in temeljito kakor prof. Seidl. Prav srečna ideja je bila, pričeti z geološko sedanjostjo in tako na dejstvih, ki jih čitatelj že pozna in razume, graditi geološko preteklost. V stvarnem oziru bi posebno poudarjal, da pisatelj neprestano naglasa tesne in interesantne odnošaje med današnjo morfologijo Goriške zemlje in njeno preteklostjo. In pisatelj bo največjo hvaležnost žel od onih- čitateljev svoje razprave, ki si bodo na lastne oči ogledali interesantne pokrajine, in ki pri-tem "pogledi1 pokrajin ne bodo samo estetsko občudovali, temveč tudi historiško razumeli. Knjiga je opremljena s primernimi ilustracijami, predvsem z mnogimi nazornimi profili, ki so večinoma originali g. pisatelja. Knjižica je tudi širšemu občinstvu jako priporočljiva. Dr. P. Grošelj. df. ŠusterŠiča s predsedniškega mesta'? Ali neha odslej tisto znano lovenje strankarskih koristi v neizmerno škodo obče-slovenskih koristi? Ali neha ono protislovensko udinjanje vladi v naših jugoslovanskih pokrajinah, naperjeno proti Srbom? Kako je govoril dr. Korošec v delegacijah?! AH bo mogoče odslej dobiti poti po kateri bi se ustvaril na Dunaju jugoslovanski parlamentarni klub, obsegajoč slovenske, hrvaške in srbske poslance? Ali bo eliminirala V. L. S. svoje posebne dosedanje strankarske obzire, cesto združene s splošno škodo Jugoslovanom ,ter se postavi na splošno naše jugoslovansko stališče, imajoč pred očmi vse-obče koristi troimenega jugoslovanskega naroda?! • Tako kakor doslej ne gre več naprej —t in tako ne sme biti več. Slovenski Korošec umira, Nemec pa sedi že v Trstu! In v takih časih naj bi še prevladavale pogubne strankarske koristi nad našimi splošnimi, ;v takih časih naj bi bile vodilne odgovorne moči naše politike orodje v rokah vlade ter bi pomagale cepiti Jugoslovane! Kam potem? V pogubo, v narodno smrt. Želimo korenite premembe. Ta pre-memba je potrebna najprej v S. L. S., potem more priti do tega, da bodo sloven-sko-hrvatsko-srbski interesi v naših deželah po poslancih našega troimenega naroda na Dunaju enotno, smotreno, dobro in koristno zastopani. Barbarstvo se nadaljnje. Po slavnih graških in dunajskih pretepih, ko so si laški in nemški dijaki dokazovali svoje kulturno stališče z gorjačami, psovkami in divjaštvom, je nastopilo še laško dijaštvo na Revoltelli, da prekosi v divjaštvu svoje mojstre na nemških univerzah. Poročali smo že, kako so se zadnjič navalili na jugoslovanske dijake, poročali tudi, kako so se zvezali laški dijaki s sodrgo iz Starega mesta in napadli jugoslovanske dijake na Aquedottu, danes moramo poročati o novem barabstva laškega dijaštva na Revoltelli, o novem njihovem divjaštvu. Prvi napad na Revoltelli sami, posamezni napadi po tržaških ulicah so sicer celemu svetu pokazali, da pljujejo laški dijaki na dostojnost, Je kuratorij Re-voltelle ni hotel tega videti in je zaprl oči, da so mogli laški dijaki nemoteno divjati. S svojo pasivnostjo je dal kuratorij šole potuho laškemu dijašivu, delajte kar hočete, mi tega ne vidimo. Ali ne saino s pasivnostjo se je zadovoljil kuratorij, profesorji sami so se pridružili vrstam divjakov in hujskali laške dijake na jugoslovanske kolege in izzivali z nesramnimi opazkami jugoslovansko dijaštvo. Je to brezprime-ren škandal, da odobrava profesor v šoli divjanje sodrge. Če si dovoljujejo profesorji take brezobraznosti, potem pač ni čuda, da dobe dijaki pogum tudi za največje barabstvo. -¦¦»lllESU« 190 f^-l Ko so šli jugoslovanski dijaki včeraj ob desetih med odmorom na ulico so zapazili gruče sumljivih ljudi, pri katerih se je nahajal po en laški akademik ki je kazal na posamezne Jugoslovane, češ, po končanem pouku pa udarite po njih. Takoj je bilo jugoslovanskim dijakom jasno, da pripravljajo Italijani organiziran napad in zato se niso več vrnili, marveč so odšli k dr. Slaviku, kjer so razložili ves položaj. Ko je nato deputacija Jugoslovanov zahtevala pri policiji potrebno varstvo, je obljubil policijski podravnatelj dr. Mah-kovec, da stori vse potrebno. Dopoldanski dogodki pa so bili le uvertura k popoldanskim. Ko so se ob petih popoldne končala predavanja, so hoteli oditi z zavoda jugoslovanski dijaki. Pa laško divjaštvo je to preprečilo. Na hodniku, stopnjišču in v veži so stale gruče laških dijakov, vsi oboroženi z gorjačami.. Jugoslovanski dijaki, neoboroženi in popolnoma obkoljeni od drhali niso mogli ukreniti ničesar drugega, kakor da so šli k ravnatelju, ki je tudi dosegel, da so šli laški dijaki z zavoda. Komaj pa je odšel ravnatelj, ko so zopet vdrli laški dijaki v zavod in se od vseh strani ko besni psi vrgli na malo, heobroženo četo Jugoslovanov. Vnel se je strahovit pretep. Naši so se branili z vsem, kar so dobili v roke, udarjali in odbijali brez pardona, ker šlo je za življenje. In že se je polegla nekoliko strast, ko pribesni v sobo znani Sandulin in se z veliko gorjačo navali na hrvaškega dijaka. Ali k sreči je dotični dijak prestfi-gel oba udarca, drugače bi bil gotovo pobit na tla. Ko pa je Sandulin zamahnil v tretje, da pobije Hrvata Stjepana Sisgo-reo, je ta odskcčil potegnil revolver in ustrelil Sandulina v levo roko. Strel je preplašil Italijane za hip, ali kmalu so se vrnili in se hoteli še besnejše navaliti na Jugoslovane. Zato pa je Sis-goreo skočil k oknu in ustrelil dvakrat, da je tako opozoril policijo, ki je tudi takoj prišla v sobo. Z napetimi revolverji je policija preiskala dijake in ni našla pri nobenem jugoslovanskemu dijaku nobenega orožja, ker Sisgoreo se je takoj sam javil, da je ustrelil, da si ohrani življenje in je tudi takoj izročil revolver. Več uspeha je pa imela policija pri Italijanih, kjer je nabrala cel arzenal gorjač, našla je pa tudi bokserje. Ranjencev je pet in sicer Sangulin in pa Hrvatje: Petrovič, Lulič, Ilič in pl. Tommaseo. Policija je zaslišala takoj Jugoslovane in nato je aretirala šest Italijanov. Od Jugoslovanov je aretiran le Sisgoreo. a tudi ta bo kmalu izpuščen, ker oglasile so se uradne priče, da so hoteli vreči Italijani njega skozi okno na ulico. Uspeh tega najnovejšega barabstva je, da je Revoltella zaprta, da pripravljajo Italijani velikanske demonstracije, da pa vidijo danes tudi vsi Jugoslovani jasno pred seboj svetel cilj — da mora jugoslovanski Trst končati taka barabstva! Občinske volitve v Gorici. Izkaznice za občinske volitve že dobivajo volilci. Vsak voiilec naj pazi, da ne izgubi izkaznice, shranite jo dobro! Vsak pa naj tudi pogleda, če je ime in priimek prav pisano in če je naveden pravi značaj. Znan nam je slučaj, da je dobil voiilec izkaznico, na kateri njegov značaj ni točno označen. To bi lahko služilo komisiji v to, da zavrže tak glas. Tega pa ne sme biti. Vsak naš glas mora biti veljaven. Torej pozor! Kdor bi bil netočno označen, naj si preskrbi pravilno izkaznico ali sam ali potom Narodnega odbora. Dan volitev še ni določen. NajbrŽe bodo že koncem marcs* in 'začetkom aprila. Za volitev iz III. razreda bi bil naprimernejšl dan — nedelja! Politična oblast naj upošteva to željo volilcev! »Ščavo« gre na dan! Lahi strmijo in tožijo po.... nekdanjih lepih časih, ko so strahovali Slovence in so se ti polaščevali kar po vrsti. Koliko žaljenja smo prestali, koliko ščavov jč bilo nam vrženih na glavo, koliko grdih psovk izrečenih k slovenskemu imenu! Umirili so se počasi in »ščavi« prihajajo iz njihovih ust le še na skrivnem.... Pa naj le psujejo in nas zaničujejo, »ščavo« gre na dan in si hoče pridobiti svoje pravice v Gorici, ki je glavno mesto slovenskega dela dežele! Vsi na volišče, vsi, ki čutijo, da je potrebna korenita prememba v mestnem gospodarstvu. Kdor bo volil za kamoro, bo volil samemu sebi v Škodo. Saj vendar vsak vidi, kako je mesto zanemarjeno pa kako ob jednem tiči globoko v dolgovih. Na strani opozicije je mesto vsakega poštenega vo-lilca, te ali one narodnosti v Gorici, ker opozicija hoče priboriti goriškemu mestu boljše čase! Laški trgovci in obrtniki v Gorici naj dobro premislijo, kaj store ob letošnjih občinskih volitvah. Mislimo, da ne pojdejo na stran onih, ki so tako sovražni Slovencem ter s tem neizmerno škodujejo mestu, ker s tem bi najbrže škodovali sami sebi! — Naj storijo pa kakor hočejo — mi čujemo! In naša okolica tudi! Kainora nas je sleparila pri ljudskem štetju, njena zasluga je, da mesto propada in da ima polno dolga pa nimamo ne vodovoda ne kanalizacije, nič nimamo.... Katnora je zapravila tudi mestno avtonomijo in volitve izvrši vlada. Zato pa mora grmeti te dni po Gorici le en glas: Dol s kamoro! i ga dunajskega jugoslovanskega) dijaštva1 1 velikansko razburjenje. Ko so zasedli laški dijaki na vse zgodaj raihpo na vseučilišču in peli izzivajoče pesmi, so jim od-| govorili jugoslovanski dijaki s svojimi. Prišlo bi gotovo do hudih spopadov, da ni pravočasno ločila več sto mož broječa policijska četa nasprotne stranke. Spopadi so se pa pozneje še večkrat ponovili. Politični pregled. Nadomestna deželnozborska volitev na Notranjskem. — Kar so pokazale lanske splošne deželnozborske volitve, to se je ponovilo letos na Notranjskem. Klerikalni glasovi so močno padli, napredni narasli a zmagal je kandidat S. L. S, Jože Gostinčar, ki je dobil 3505 glasov dočirn je imel napredni kandidat 2455 glasov. Poslanska zbornica. — Naš parlament je ko aprilsko vreme. Vse govori o razpustu zbornice, v par urah pa je že kriza končana in parlament deluje. Čehi so na posredovalni predlog Poljakov opustili do torka obštrukcijo, v katerem času se morajo vršiti med Čehi in Nemci pogajanja radi upostavitve ustave na Češkem. Vsled končane obstrukcije je začela zbornica razpravljati o brambni predlogi. Prvi je govoril domobranski minister Georgi, ki je iz političnih in vojaško-tehriičnih vzrokov utemeljeval predlogo. Značilno za zmožnost naših državnikov, ki so ustvarili slavno trozvezo, je sledeči stavek ministra: »Mi sicer vemo, kateri so danes naši prijatelj i, ne vemo ypa, kdobotedajznami, kobfbi-Jo treba potegniti meč!« A kljub temu rešujemo skupno Albanijo,,ki je za nas Eridino jabolko, vrženo med Avstrijo in Italijo od državnikov trojnega dogovora, da se konča tu sloga dveh držav v trenutku, ko se odloči zemljevid Evrope. Spopadi med laškimi in jugoslovanskimi dijaki na Dunaju. — Vsled laškega divjaštva na Revoltelli se je polastilo vse- Bomače vesti. SOO-Ietnica ustoličenja koroških vojvod. — Dne 18. t. m. praznujemo Slovenci velik dan, petstoletnico, ko se je zadnjič uklonil ponosni koroški vojvoda iz rodu Habsburžanov pred priprostim slovenskim kmetom. Na slavne čase slovenstva spominja petstoletnica in prav je, da praznujemo v današnjih hudih časih spomin na srečnejšo preteklost, iz katere naj nam vzraste nov pogum, nova sila, da si izvo-jujemo svoja prava in svojo svobodo. O pomenu 500-letnice ustoličenja koroških vojvod in o zgodovini ustoličenja pa priobčimo v prihodnji »Soči« daljši spis. »Veleturist«. — Dolinar, ravnatelj delniške družbe praznuje v krogu svojih znancev 50-Ietni rojstni dan. Njegova soproga, slavohlepna Ivana, hoče narediti iz njega po sili pesnika neminljive slave in da tiskati za to slovesno priložnost pisma, l 30 podčastnikov. Blagajno s kolodvora, špedicijski oddelek v Tržiču, sta odnesla v noči na 21. ciec. lani A. Malaroda in P. Molest. Pomagala sta pa A. in J. Bucin. Obsojen je A. Malaroda na 5 mesecev težke ječe, drugi so oproščeni. Železniška nesreča bi se bila kmalu pripetila na progi med postajo Soteska-Bohinjska Bela tik pred brzovlakom, kateri odhaja iz Gorice ob 7 uri 28 minut je padla velikanska skala na železniški tir; čuvaj kateri je nesrečo pravočasno opazil in vlak se je ustavil; vlak št. 702 je imel 2 uri zamude radi tega. Prosveta. Redni občni zbor »Narodne Prosvete« v Ciorici se bo vršil v sredo, dne 18. t. m. "b 8. uri zvečer »pri jelenu«. Dnevni red: 1 Prememba pravil; 2. Poročilo odboro-v"o; 3, Volitev odbora; 4. Morebitni predlogi. Gg. člani so vabljeni, da se vdeleže Polnoštevilno, Domača politika. Obrekovalci na delu. — Znano je, da je glavno orožje »Novemu času« in za njim stoječim novostrujarjem ljudem krasti čast. Kdor se jim zameri, ta mora biti pripravljen, da se ga bo napadalo in obre-kovalo, kajti tem ljudem je laž vsakdanje orodje. Te dni plava »Novi čas« v raz--R-OsjiiT ftet le*ffin3red oKTSJiro sodnijo goriško oproščen mežnar v Št. Andrežu, ki jerbil raz/Žalil splošno znanega in vobče spoštovanega tamošnjega župana g. A. L u t m a fi a. Očital mu je namreč, da je »slepar«. Vsak, kdor pozna g. župana, se mora temu le nasmehniti. Mežnar je navedel več slučajev, ki naj bi dokazali, da je g. župan oškodoval ali hotel oškodovati občino. Zato so se spisi na predlog župana L u t m a n a samega ozir. njegovega zastopnika, odstopili državnemu pravdnistvu, kjer je g. župan vsestransko pojasnil zadevo ter predložil vse občinske knjige, iz katerih je bilo razvidno, da je vsak vinar pošteno izkaza ti. D r ž a v n o pravdništvo je na to izjavilo, da nima n i k a k e-g a povoda nastopati, ker so vse obdolžitve neosnovane. Že s tem je d o b i 1 g. ž u p a n L u t m a n p o I n o z a-doščenje! — Kljub temu je pa znani sodnik Vinci mežnarja oprostil, češ, da g. župan n i napravil nobenega k a z n j i v e g a d e j a n j a, pač pa so bile gotove nerednosti, za katere župan odgovarja. V juridično kritiko sodbe se tu ne bomo spuščali, dasi bi se dalo marsikaj ttidi za ozdravo razmer na goriški sodniji koristnega povedati. Povedati hočemo le, da so obstajale tiste nerednosti v tem, da preleti ali oddani zneski v občinskih dnevnikih niso bili upisani vedno pod tistim datumom, ko so bili v resnici prejeti ali oddani. Kdor pozna naše občine in njih knjigovodstvo, ve\ da se to d o g a.j a n o v s o d in da, če se postavimo na sL,-lišče sodnika Vincija, zadene vsakega n a š c g a ž u p a n a n a d e ž e 1 i i s t a krivda kot župana Lutmana! Saj vendar ni noben župan dolžan napraviti izpit iz knjigovodstva! V tem slučaju pa zadene župana Lutmana vsak očitek toliko manj, ker os c b n o o n k n j i g n i t i n e vod i n e! Kar se pa tiče izpovedi edine p r i-č e, ki jo je sodnik Vinci zaslišal, naj bo »Novi čas« čisto mire". Dotična izpoved more edino le za to pričo imeti slabe posledice, kajti 20 p r i č i z Š t. A n d r e-ža in cela vrsta uradnikov na deželnem odboru more vsak hip dokazati, da je bil znesek 420 K vpisan v računih za I. 1910! O celi stvari bo govorila še druga instanca. Stvar torej ni še končana. Vseka-ko pa smo hoteli stvar pojasniti z ozirom na »Novi čas« in njegovega bratca »Slovenca«, ki sta stvar pograbila kot lačen pes popade kost. »Novi Čas« — obsojen. — Pred okrajno sodnijo v Avdovščini je bil obsojen odgovorni urednik »Novega Časa« Šinigoj n a g 1 o b o i n t r o š k e in to na tožbo žaljenega učitelja g. Paljka iz Sv. Križa, ladi zanemarjenja uredniške paznosti. »Novi Čas« je šel pred okrožno sodnijo in danes je bila razprava. Sodni dvor je potrdil p r v o r a z s o d b o in tako je »Novi Čas« obsojen na globo in troške. Obsodba je precej občutna. Sodnemu dvoru je predsedoval grof Coronini; prisedniki svetnika Sterle in Stcpančič in okr. sodnik Leoncellis; g. Paljka je zastopal odvetnik dr. Dinko Puc, »Novi Čas« pa dr. Pav-letič. Za čuvaja na železniški postaji v Hu-dijužni je imenovan trd Nemec Hans Lex. Tako nadaljuje železniško ravnateljstvo z nastavljanjem nemških uslužbencev po planinski progi. Protestiramo proti temu in poživljamo poslance na trd odpor proti nastavljanju nemških železniških uradnikov na slovenska tla! najsigurnišo eksistenco. — Ker se zanimajo za to lepo podjetje ptuji špekulanti, | opozarjamo domačine, da se zanj zanimajo. — Poizvedbe v knjigarni ali tiskarni A. ' Gabršček. j Sesljan. — Poletni poštni in brzojavni urad v morskem kopališču Sesljan se otvori že s 16. marcem 1.1.. DOPISI. Z Dunaja. — (Demonstracije na dunajskiživinozdravniški š o 1 i.) — Že več let zahteva slušateljstvo zgoraj omenjene visoke šole, naj bi se odpravil vojaški komando, ki vlada črez to Šolo; obenem zahteva tudi zidanje nove stavbe, ker prastaro poslopje ne odgovarja niti najmanje več- sedanjim razmeram, če se pomisli, da je s to šolo združena — vojašnica. Tako vidite po dvorišču te visoke šole korakati resnega visokošolca z debelo Ellenbergovo anatomijo, poleg njega pa beži vojak s »šalo« po menažo. Povod tatedenskim demonstracijam je bil, da se na omenjeni visoki šoli še vedno vzgajajo vojaški »kurfušarji«, čeravno v drugačni obliki kot pred leti. Kurze za kur-fušarje je dijaštvo ponovno razbilo in v torek je v avli vprizorilo malo demonstracijo proti tem kurzom. Profesorski kolegij, ki je na strani dijaštva, je pomhjajoče vplival na dijaštvo, toda vojaška oblast je kratkomalo poklicala tri stotiiije infante-ristov, ki so z nasajenimi bajoneti vrgli dijake iz avle na ulico, kjer jih je sprejela policija. Več dijakov je bilo pri tem aretiranih, Avla je sedaj zaprta, predavanja so sistirana, najbrže bo semeter predčasno zaključen. Zdi se, da ne bo na omenjeni visoki šoli poprej miru, dokler bo tam vladal vojaški absolutizem in dokler ne dobi slušateljstvo, črez tisoč po številu, zadostnih prostorov. — Slušateljev Slovencev je na dunajski živinozdravniški visoki šoli 40, letos v zimskem tečaju jih je do-sedaj promoviralo sedem. Razne vesti. Brezobzirni vozači avtomobilov. ¦"— Od Sv. Antona pri Dekanih je peljala 32 letna Uršula Gregorič mleko v Trst. Za njo je prišel avtomobil, jo zadel in vrgel na tla. Obležala je na tleh, vozač v avtomobilu pa se ni zmenil za njo, marveč je oddrdral naprej. Prišel je z vozom neki kmet ter nesrečno žensko odpeljal V Trst v bolnišnico, kjer so konštatirali, da je nevarno poškodovana. »Paste« so jedli v vojaški šoli v Ti-flisu. Kmalu pa je začutilo 160 učencev posledice po zaužiti sladkariji. Nekateri so tako zastrupljeni, da se je bati, da umrjejo. (Dalje na četrti strani.) Gospodarske vesti. Goriška tovarna mila se proda po zmerni ceni. Obenem se proda tudi znana varstvena znamka »koza s solncem«, ki je docela podobna Schichtovi. Ker je na razpolago po nizki ceni izboren milar (domačin) in so režijski troški jako majhni, se more z 20.000 K glavnice ustvariti izvrstno podjetje, ki zagotovi podjetniku Naznanilo preselitve. SI. občinstvu v mestu in z dežele uljudno naznanjam, da sem preseliS in na novo uredil svojo :-T krojaško delavnico na Tekališču Fr. Josipa št. 27 in ulica Bertollini št 2 Iprel na Koran.) Potrudil se bodem, da postrežem eenj. naroč ikom v vsakem oziru z trpežnimi, modernimi in cenenimi izdelki najnovejšega dunajskega kroja. Obenem naznanjam cenj. naročnikom, da imam v zalogi vsakovrstno blago za možke obleke. - Za mnogobrojna naročila se najtopleje priporoča Jfran SimČlC, ta*»l mojster B(, 2 fiorlča, lek. fr. 3oslpa št. 27 in ulica Bertollini Z. V nemški Afriki Je našel nemški učenjak dr. Hans Rak okostnjak človeka, o katerem trdi, da je 4z predpotopne dobe. Turški aviatik Nouri bej je hotel prileteti iz Carigrada v Egipt. Ko se je vzdignil v Jafi, da poleti v Jeruzalem, je padel v morje in se tako poškodoval, da je vsled poškodeb umrl. 22 centimetrov visoke pete so sedaj najnovejša modna blaznost v Parizu. Pete morajo biti poleg tega posute z dragimi kamni, ker le take pete odgovarjajo predpisom mode. Sedaj si pa predstavite muko uboge^ satppmučiteljice, kadar, hodi z 22 centfrn*etVdv visokimi petami! 5B V^nani Jržaški avitik Vidmar hoče poleteti iz Trsta v Rim na svojem monopla-nu Bleribt. Ali iz Trsta direktno ne more vzleteti: ker se nahaja Trst v okrožju, kjer je tako vzletanje prepovedano; zato hoče odlcteti v Rim iz Poitorose. Plul bo iz Portorose do Ravene, tam se ustavi, potem iz Ravene čez Perugio v Rim. Ko bo letel nazaj, se ustavi v Raveni, iz Ravene poleti pa do Reke, Porezane trte. —- Čestokrat se čuje iz Istre, da so temu ali onemu vinogradniku porezali trte. Na Poreščini se je pripetil zopet tak slučaj: porezanih je bilo trt trem posestnikom vinograda iz Poreča, enemu 340, drugemu 200, tretjemu 60. — Krivi so —temu laški prenapeteži, ki sejejo prepir in "narodno sovraštvo med istrske seljake. Zastrupljenje s plinom. — V Osjeku v Slavoniji so našli gospodarico Danico Ko-stič mrtvo v njenem stanovanju. Umrla je vsled zastrupljenja s plinom vsled počene plinove cevi. Letos je to že šesti slučaj zastrupljenja s plinom v Osjeku. Velika tatvina v Mariboru. — Posrečilo se je nekemu uzmoviču pred očmi postave in varuhov imovine v najbolj obljudeni ulici, v takozvani »Herren-Gas-se« (Gosposka ulica), v kateri bi se smelo kaj takega najmanje zgoditi, ponoči od petka na soboto vlomiti v trgovino zlatarja Ilgerja ter od tam odnesti blago v znesku okrog 20.000 K. Odnesel je 64 bri-lantnih prstanov, 22 dolgih ženskih verižici \2 brilantnih uhanov, 12 močnih zlatih zapestnic, 6 belih safirnih uhanov, 3 takozvane tango-prstane in eno zlato zapestnico z damsko uro, ki je bila s 6 bri-lanti obrobljena. — Tz Gradca poročajo, da so že prišli na sled predrznemu vlomilcu. Dne 9. t. m. je prinesel nek človek v graško zastavljalnico več pri Ilgerju ukradenih reči. Moža, ki se zove J. Mu-zek, je po poklicu železničar, so prijeli. Preiskava bo dognala, ali imajo pravega tička pod ključem. Razglasi. V svrho odmerjenja dohodnine za leto 1914 se v smislu § 201 postave z dne 25 oktobra 1896. drž. zak. števi 220 v obliki novele z dne 23. januarja 1914 drž. zak. št. 13 s tem poživljajo oni delodajalci, kateri izplačujejo plače ali pokojnine posameznim osebam v znesku nad 1.600 K, da naznanijo v času od 15. marca do 15. aprila 1914, pristojni davčni administraciji oziroma c. kr. okrajnemu glavarstvu potom predpisanih tiskovin ime, stanovanje in opravilo upravičenih prejemnikov kakor tudi višino in vrsto v lanskem letu izplačanih prejemkov. V naznanilu je navesti oni znesek ka • terega so izplačani prejemki v davčnem letu predidočem letu — pri spremembi zgoraj omenjenega zglasilnega roka pa1 v glasilu predidoči dvanajstmesečni dobi resnično dosegli. Ako prejemki niso celo leto obstojali ali se tekom leta spremenili, tedaj je način (nastop službe, zvišanje in zmanjšanje plače, izstop iz službe) in čas te spremembe (dan, v katerem je ta sprememba nastopila oziroma dan, od katerega naprej oziroma do katerega so se prejemki izplačali) kakor tudi letni znesek in faktično izplačani znesek. Kazenske določbe za neresnična naznanila ali za opuščena naznanila se nahajajo v §§ 240, 241, 243 št. 6 in 244 postave z dne 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Ooriška Tiskarna« A. OabršSek (odgov. J. Fabčič). Zalaga: Družba za izdajanje listov =>Soča« in »Primorec«. Briljantna ekzistenca. Za prodajo nove izvrstne kavo (ne kaka pražena rž ali žito) se išče zastopnike, ki obiskujejo privatnike. Provizija 20%. Uzorce za poskušnjo se pošlje zastonj! Franc Naršner, Kr. Vinograd? 1573, Češko. naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl v Gosposki lltfci št. 2<> (v hiši gosp. Kuštrina) lastno KROJACNICO. Potrebno znanje, ki sem si ga prisvojil kot obiskovalec rezaškega akademičnega tečaja na Dunaju, večletna praksa kot rozač in poslovodja, mi dajajo upanje, da bom lahko zadostil vsem zahtevam si. občinstva. Priporočam se si. občinstvu v mestu in na deželi za obilna naročila. — Zajedno naznanjam, da imam v zalogi tudi veliko izbero finega in modernega blaga za vsaVovrstne možke obleke. Zagotavljam točno in solidno postrežbo ter se p/av toplo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Leopold Rijavee, civilni in vojaški krojaSki mojster. i8-i Gorica, Gosposka ulica štev. 25 Naročite uzorce od novomodnega spomladanskega blaga pri tvrdki Pregrad & Černetič Gorica, »Trgovski dom". Zdrauniki priporočajo kot Izvrstno zdravilo proti kašlju Kaiserove Drsne karamela s znakom „3 Jelke" IftiiiOlli uporabljajo proti zagrljsnost«. zasliženosti, oslovskemu kaUlja, katarju, boleznim v vratn in obvaruje proti prehlada. LL5nwnih namerah 7.amnrete nhniratfkti lc% s srefkn ! 21 Dva strnia za nlesti nogavice, skoraj nova, proda M. Hočevar v Gorici, ulica Canonica št. 4. 51-1 24-1 jtte se v najem aostilno i^fdS. lici. — Naslov pove upravništvo. 53—1 »Viktorija" tovarna za žitno kavo Albert Pecevnik & komp. Ljubljana sprejme provizijske zastopnike. V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s 9rečko I TURŠKA SREČKA je v to svrho prva in najprfporoČJjtvejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, in 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar, varno naložen kot v hranilnici, POZOR! Prihodnje žrebanje se vrši ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadalj-nega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 K 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. aprila 1914! 1 turška srečka in 1 srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po samo 6 kron, Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v LJubljani 5. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. 34—3 Ura z jeklenim okovom, na zadnji strani so ogrski dukati se je zgubila v soboto na poti, ki pelje ob Soči do Solkana in v Gorico. Pošten najditelj je naprošen, da jo odda proti dobri nagradi v Gorici, v vili' Promer, Solkanska česen št. 15. 43—I Kaua ceneje! Najfinejša Soja-Perl zrnata kava, povsod enako žgana, izvrstne dobi-ote izdatnosti. Ni kako žito ali slad. — Razpošilja se na vse kraje v Avstro-Ogrskem. Poštni zavoj netto icg 4 in pol za K 4-80 franku. Najcenejše in najboljše kavi enako blago. Pisati je na naslov: Žgalniea kave „SANTOS", Kr. Vinogradv 1573, Češko. I. Felberbaum - Gorica Corso CSius. Verdi št. 11, Via Caserma št. 15 vis-a-vis izvoznega trga Obleke z> gospode, gospe m otroke Perilo, nogavice, rokavice itd. v veliki izberi. Novosti: športne jopice in bluie. ITlirodilnica» papirnica in toMrna šolskih zuezkou KOŽnSr & C} — ^orica»tlil sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. PT* Ha drobno in debelo. Ljubljanska kreditna banka podružnica v Gorici Centrala Ljubljana, podružnice: Cg.fo CclOOBC, SarafePO, SpHf, Tfit. Vloge na knjižice po 4,4°U v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 3,000000 Rezervni zakladi K. 1,000.00,j Nakup in prodaja vrednostnih papirjev, vseh vrst deviz-valut. Borzna naročila. Promese za vsa žrebanja. Vnovdenje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. Eskout menic. Stavbeni krediti. Predujmi na vrednostne papirje. Srečke na obroke. Sprejemanje vrednot v varstvo in oskrbovanje Shfes. Nakazila v inozemstvo. Kreditna pisma.