Te d n i k Glasilo Socialistične zveze deloviiega^^^^l^^^^^ Ptuj, 2. februarja 1968 Št. 5 Leto XXI. Izvod 0,50 N din. 50 S Hin TEDNI PO SVETU MOČNA OFENZIVA JUŽNO VIETNAMSKIH OSVOBODILNIH ENOT ;Mov napad na Sajgon No sajgonskih ulicah napadli dva sovražna tanka - Osvobodilne enote so zavzele del mesta Hue # Pripadniki osvobodilnih enot so davi ob zori napadli tndi električno centralo v tej četrti. Ameriško poveljstvo trdi. orožja po vsem mestu Sporočajo tudi. da iščejo »sovražnika«, policijski postaji v eiajsonski četrti Solon. V /rak so pognali da je v Sajsonu mirno, le občasno je slišati streljanje iz lahkees orožja po vsem mestu. 15 minut po polnoči so pri- padnilkJ osrobodilnilh sij napadli na salgonslc! uHd dva sovražna tanka In oUorvnl avtomobdl. Iz- crabe v Salcponu za seda) niso zname. Američan^ «o objavili po- datke za boje v pokrajiinah se- verno od SajooTia V zadnjih 24 orah so fmeH 42 mrtvih Jn 313 ramjenih. trdijo pa, da so ubiH 1201 pripadalka osvobodilnih eno-t. Enote osvobodilne fronte so zavzele del mesta Hue, sitairo cesarsko prestolnico Vleftuama. 473 km severovzhodno od Saj- qoria Ameriško poveljstvo pri- znava, da je del mesta popolno- ma obkoljen In da )e v rokah borcev osvobodllue fronte. Hue je 24 km severno od Štaba tretje ho^e. V Hanoju se pripravljajo na morebitne hujše ameriške zračne napade, ki bi utegnili slediti ziadniim dogodkom v Južnem Vietnamu. Pripadiniki osvobodilnih enot so znova napadli ameriš'ko letal- sko oporišče Da Nang. SEJA IN IZJAVA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Navezani diplomafski stiki z ZR Nemčiio Od včeraj so obno^ifeni diplomatski odnosi med obema državama Zvezni izvršni svet je na včerajšnji seji sklenil, da se z 31. januarjem 1968 obnovijo diplomatski odnosi z ZR Nemčijo. Enak sklep je sprejela včeraj vlada zvezne republike Nemči- je. Državi bosta v najkrajšem času izmenjali veleposlanika. Po nepotrjenih v^teh bi za nemškega veleposlanika imenovali svetnika v zunan,|em ministrstvo dr. Hansa Amolda, jugoslovanski veleposlanik v Bonnu pa bi utegnil biti Leo Mates. direktor inštituta za mednarodno politiko. Ob obnovitvi diplomatskih odnosov med SFRJ in ZRN je zvezni izvršni svet objavil na- slednjo izjavo: »Vlada Socialistične federativ- ne republike Jugoslavije in vlada Zvezce republike Nemčije sta se zedinill o tem. da se z današnjim dnem vzpostavijo diplomatski od- nosi. Čimprej bosta odprh diplo- matski oredstavnižtvi na ravni veleposlaništev tn izmenjali vele- poslanika pomogla k boljšim in tesnejšiim medsebojnim odnosom. Prepričani sta tudi. da ta sklep vlad ustreza potrebi po krepitvi miroljubnega sodelovanja med evropskimi dr- žavami in je pozitiven prispevek k procesu popuščanja napetosti v Evropi.« S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE 0RM02 Sporno vprašanie - mrliška veža v torek, 30. januarja, se je prvič v tem letu sestala občin- ska skupščina Ormož, ki je ob- ravnala komunalno-stano- vanjske probleme v občini ter druga vprašanja, ki smo jih na- vedli v prejšnji številki Tedni- ka. Po potrditvi zapisnikov obeh zadnjih sej občinske skupščine v lanskem letu ter po obrazlo- žitvi predsednika sveta za go- spodarstvo Kruna Novaka o de- javnosti komunalno-stanovanj- skega podjetja v lanskem letu je sledila precej dolga razprava, ki je iz različnih zornih kotov osvetlila komunalno-stanovanj- ske probleme na posameznih področjih. Kaj bo s cestami IV.reda? Stanko Hartman: Postavlja se vprašanje ob obravnavi ceste, ki pelje iz Ormoža skozi Dobra- vo v Litmerk. Sedaj je cesta mnogo bolj obremenjena kot prej ter vprašujemo, komu se- daj ta cesta pripada, ki je bila svoj čas cesta IV. reda in je bila takrat dobro vzdrževana. Inž. Maks Antolič: Naše kra- jevne ceste so tako za sodobno kmetijsko proizvodnjo kot za razvoj turizma nujno potrebne. Sčasoma postaja ta mreža kljub nezadostni pomoči vedno bolj gosta. Na drugi strani pa bodo mnoge ceste propadle, ker so slabo vzdrževane in je na njih vedno večji promet. Kmetijski kombinat Jeruzalem-Ormož ima v oskrbovanju že sedem kilo- metrov cest, in to v hribih, kjer je vzdrževanje teh cest dražje kot v nižinskem svetu. Za ce- sto Vinski vrh—Krčevina—Jeru- zalem nihče razen kombinata noče skrbeti. — Ob koncu raz- prave se je tov. Hartman do- taknil še vprašanja ekonomskih pokazovalcev v poročilu stano- vanjsko-komunalnega podjetja, ki so bili po njegovem mnenju premalo navedeni. Stanovanjska gradnja in ... Franc Novak, predsednik ob- činske skupščine: Prav bi bilo, da bi današl^ia seja skupščine zavzela stališče do organizira- ne stanovanjske gradnje. Neor- ganizirane gradnje so v pretek- : losti povzročale vrsto proble- mov, tako da je potrebno za njihovo reševanje zavzeti dolo- čena stališča. V preteklosti smo mislili, da bo individualna grad- nja urejala in mnogo hitreje rešila vprašanje stanovanj, v praksi pa se je pokazalo, da smo z zgraditvijo stanovanjske hiše, prišli do vode in elektrifikacije, nismo pa rešili vprašanja ka- nalizacije. Namesto ureditve od- voda vode so se pojavile grez- nice. Kakor hitro smo interesen- tom za gradnjo hiše povedali, da se cena komunalno urejene- ga zemljišča suče od enega do dveh milijonov, je interes za gradnjo na takem prostoru splahnel. Poleg tega pa smo se srečevali še s problemom sred- stev za primerno ureditev s ko- munalnimi objekti. Prav tako pa so stališča glede teh vprašanj v delovnih organizacijah raz- lična, ker skoraj vsak gleda na to iz svojega zornega kota. Matija Ratek: Precej faktor- jev je, ki vplivajo na odločitve za individualne gradnje. Vendar bi morali vsa navedena vpraša- nja v osnovi urediti, da ne bi. prihajalo do različnih interesov. Kombinat je npr. v zadnjih dveh letih skupaj z banko dal skupno za individualno gradnjo 90 mi- lijonov kredita. V delovnih or- ganizacijah se je zelo težko po- staviti na določeno stališče, ker se ljudje nagibajo bolj k indi- vidualni gradnji. ... kanalizacija ter mrtvašnica Ciril Rajšp: V Ormožu bo slej ko prej prišlo do vprašanja cen- tralne ureditve kanalizacije. Ce pogledamo, s kakšnimi komu- nalnimi težavami se srečujejo stanovanjski bloki in druge hiše v Ormožu, lahko vidimo jasnej- šo sliko o problemih, o katerih je danes govor. Blok pri zdrav- stvenem domu v Ormožu je ta- ko zgrajen, da lahko slišiš vse, kar se pri sosedu dogaja. V bo- doče bomo morali preiti na pro- dajo komunalno urejenih zem- ljišč, vendar pri tem ne bomo mogli pavšalno določiti cene te- ga zemljišča. Mogoče bi se dal v Ormožu uvesti enoten komu- nalni prispevek. Vendar pa si upam trditi, da je vprašanje kan -'^^iriie v Ormnž': central- (Nadaljevanje na 2. strani) SLOVENSKA BISTRICA 750 milijonov za šolslvo iz samoprispevka Današnji čas zahteva, da ved- no več mislimo na šolo, pred- vsem pa na to, v kakšno šolo bo hodil naš otrok. Prehod na nov delovni čas zahteva od naše družbe, da bo naredila šolo lepšo, sodobnejšo, da bo otrok našel v njej svoj drugi dom. Ze sedanje stanje kaže, da bo- do šole že v bližnji prihodnosti prešle na pouk oziroma delovni teden s prostimi sobotami. Tak sistem bo podaljšal dnevno pa tudi letno bivanje učenca v šoli. Za takšno bivanje učencev in di- jakov v šoli pa današnje šole vsaj v veliki večini niso pri- merne. Toda najhuje je to, da je precej šol, ki niso primerne niti za sedanje norme naše šole. Stare zgradbe, premalo učil, dvo- ali celo triizmenski pouk na šolah, kadrovska vprašanja so dejavniki, ki govorijo v prid takšni trditvi. Zato se ne smemo čuditi, da so uvedli v nekaterih občinah sa- moprispevek za ureditev nemo- gočega stanja v šolah. Tega so se zavedli odgovorni dejavniki tudi v Slovenski Bi- strici, kjer je skupščina občine izvolila odbor, ki bo pripravil vse potrebno za uvedbo samo- prispevka oziroma, ki bo pri- pravil vse potrebno za izvedbo referenduma, na katerem se bo- do občani in delovne organiza- cije odločili za samoprispevek za šolstvo, da bi njihovi otroci imeli boljše možnosti za šolanje, kot pa so jih imeli sami. Odbor za izvedbo in za pri- pravo samoprispevka se je zna- šel pred več odprtimi vprašanji. Po prvem osnutku naj bi pobi- rali samoprispevek pet let. Vsa- ko leto bi zbrali občani eno tre- tjino sredstev, to je 50 milijo- nov starih dinarjev, drugo tre- tjino bi prispevale gospodarske organizacije, tretja tretjina bi bili krediti in posojila. Tako bi v petih letih zbrali 750 milijonov starih dinarjev, S tem denarjem pa bi stanje, ki sedaj vlada v šolstvu v občini, zraven rednih sredstev precej popravili. Pri uvedbi samoprispevka pa se odpira več vprašanj. Osnovna sredstva v gospodarskih organi- zacijah v občini so precej iz- rabljena. Največje podjetje v občini — tovarna Impol — tudi vlaga ogromna sredstva v re- konstrukcijo oziroma v izgrad- njo in dokončanje novega obra- ta valjarne. Tako bo tudi to podjetje težko našlo sredstva za financiranje sanacije šolstva. Drug problem pa so občani. Namreč v mnogih krajih v obči- ni imajo prebivalci najrazlič- nejše samoprispevke za uredi- tev komunikacij, pokopališč in tako naprej in so občani že pre- cej obremenjeni. Odbor je našel iz tega takšen izhod, da bi tam, kjer imajo se- daj svoj samoprispevek, začeli s plačevanjem samoprispevka leto ali dve kasneje. Prav tako pa bi storili tudi pri tistih go- spodarskih organizacijah, ki se- daj niso sposobne plačati samo- prispevka, S tem bi se akcija zbiranja samoprispevka zavlekla za kakšno leto. Sredstva, ki bi jih tako zbra- li, bi porabili za adaptacijo in za gradnjo novih šol v občini. Predlog programa bo izdelala posebna komisija. Na zborih vo- livcev bi naj ta program spre- jeli in mu dali zaključno obliko. Vsekakor je akcija, ki so jo začeli v bistriški občini, precej smela. Ce bodo občani razumeli, da je namen akcije samo izbolj- šati pogoje na šolah v korist nji- hovih otrok, je odločitev obča- nov že naprej jasna. Med njimi gotovo ni takih, ki ne bi želeli, da bi obiskovali njihovi otroci sodobno šolo, -b Danes Razvoj zasebne obrti str. 2 Kmetje o cesti, koopera- ciji... str. 3 Gostinstvo z druge strani str. 4 Stara lokomotiva na no- vih tračnicah str. 4 Ob slovenskem kultur- nem prazniku str. 5 Zgodovinski sestanki str. 6 Za vsakogar nekaj str. 7 -i ORGANIZACIJO ZK V LENARTU, BO TREBA POMLADITI! Na zadnji seji komiteja ob- činske konference ZK v Lenar- tu v petek, 26. januarja, je bilo med drugim tudi precej govora o pomladitvi članstva ZK v Le- nartu. Sekretar komiteja ob- činske konference Lenart, inženir Mirko Sebart, je v zvezii s tem vprašanjem poudaril naslednje: Ko govorimo o idejnopolitični fiziognomiji vključevanja novih članov v ZK, moramo imeti v mislih tudi sposobnost in pri- pravljenost članstva, da reali- zira zastavljene cilje in postav- ljene naloge. To je pomemben element subjektivne pripravlje- nosti in volje, ki se mora odra- žati vsepovsod in pri vsakem delu, ki se ga loti član ZK. Pri sprejemanju idejnopolitič- ne fiziognomije ima velik po- men tudi struktura članstva ZK: socialna, poklicna in starostna. Zlasti zaskrbljujoča je starostna struktura in zadnji čas je, da začnemo naše vrste aktivno po- mlajevati. Da bi si laže predočili in dosegli omenjeno dejstvo, so na razpolago nekateri statistični podatki, ki nazorno kažejo, da se ZK stara. V zadnjih šestih letih se je starostna skupina članov ZK, starih do 25 let, zmanjšala več kot za polovico. Od skupnega števila članov v letu 1960 (70.443) je bilo starih do 25 let 12.605 članov. V letu 1966 pa je bilo od skupnega števila članov 69.475 v starost- ni skupini do 25 let le še 6063 mladih komunistov. Izhajajoč iz navedenega, je nujno, da mo- ramo politiko sprejemanja mla- dih članov v ZK bistveno spre- meniti. Sprejemanje mladih članov mora postati sistematič- na in trajna naloga aktivnosti ZK in procesa zboljševanja sta- rostne strukture njenega član- stva. Postavlja se vprašanje, kako pristopiti k reševanju tega problema? Upoštevati moramo ne samo parolo, da je mladina naša prihodnost, temveč mora- mo upoštevati tudi to, da je mla- dina že sedaj navzoča v naši družbi in ji moramo posvetiti vso pozornost. Pri delu z mladi- no moramo iskati predvsem ti- ste točke, kjer se starejši člani ZK pri delu lahko integrirajo z mladino. Integrirati se moramo na vseh področjih naše dejav- nosti, ki so splošnega družbe- nega pomena. Ne moremo pa se z mladino integrirati v neka- terih vprašanjih, ki so le mla- dini lastna in izhajajo samo iz mladosti (moda, šport itd.). Ne smemo pozabljati, da se mora vsako revolucionarno gibanje, ki hoče ostati revolucionarno in progresivno, nenehno obnavlja- ti. Obnavljati mora idejo kakor tudi njenega nosilca. Partija, ki za seboj nima podmladka, je obsojena na izoliranje. Vendar pa se moramo pri pomlajevanju članstva ZK izogibati dosedanje politike, ko smo k mladini pri- stopali le načelno in deklara- tivno. Rezultat tega pa je, da tudi mladinci in mladinke, ki so imeli in še imajo pogoje za sprejem v ZK, še vedno niso v naših vrstah. Tu je potrebno predvsem načrtno in individu- alno delo z mladino. Še prej pa se moramo vprašati, ali pozna- mo koncept in program ZM, ali smo se pogovarjali z mladino o najbolj aktualnih vprašanjih in stališčih ZK, ali smo se pogo- varjali s starši, ki mladine ne pustijo v članstvo ZK, itd. Ce pogledamo vzroke, ki jih navajajo mladi za vstop v ZK, vidimo trezno in odločno pre- mišljeno dejanje, ki ga nare- kujejo borba za enakopravnost, vrline dobrih in cenjenih komu- nistom', borba proti birnkraniji. (Nadaljevanje na 2. strani) MESTO, VLOGA IN POMEN OSEBNEGA DELA V PRIVATNI LASTNINI o delu OK SZDL Ptuj v preteklem letu in o nalogah, ki se jih je žc in se jih bo še lotila OK v letošnjem letu, govori za bralce Tednika ZDRAVKO TURNSEK, predsednik OK SZDL Ptuj: V lanskem letu je OK SZDL Ptuj posvečala največ pozorno- sti vprašanju šolstva v občini. V ta namen je izdelala posebno analizo, ki je pokazala, da je po- ložaj šolstva v občini v težav- nem položaju. Kljub temu da gre iz občinskega proračuna ca, 50 odstotkov sredstev za to de- javnost, ta sredstva vedno ne zadoščajo za široko šolsko mre- žo na ptujskem območju. Nadalje je OK SZDL imela precej dela pri organiziranju po- moči arabskim narodom po im- perialističnem napadu Izraela na ZAR. Akcija je vsled razu- mevanja občanov uspela. Med drugim se je OK zavze- mala za sredstva za pomoč šol- skim kuhinjam. Vemo, da je mednarodna pomoč za to uki- njena. Tudi tu niso uspehi iz- ostali. Letos se je OK lotila razprave o osebnem delu z osebnimi sred- stvi za delo v našem družbenem sistemu. Naš izredno dinamičen družbenopolitični in gospodar- ski razvoj zahteva preučitev mesta, vloge in pomena osebne- ga dela v privatni lastnini in določitev jasnejšega stališča z družbenoekonomskega in še po- sebej z idejno političnega vidi- ka. To vprašanje je izvršni od- bor OK že imel na dnevnem re- ^u, prav tako RK in ZK SZDL, ^T^eli smo tudi sestanek privat- nih obrtnikov in predstavnikov P'>rti družbenega sektorja. Tu se je pojavljalo mnenje, da o tem ^^ez potrebe izgubljamo bese- de, drugi pa so zatrjevali, da je 7-adnji čas, da se je nekdo začel Zanimati za razmere v zasebni in družbeni obrti. Pri vseh dose- danjih razpravah, ki še niso končane, saj se bo o tem raz- pravljalo tudi na seji OK v pri- hodnjem mesecu, se je pojav- ljalo vprašanje popoldanske obrti. Nadalje se je pojavljalo vprašanje o neenakih pogojih poslovanja v priVatnem in druž- benem sektorju. Predstavniki družbenega sektorja trdijo, da so privatni obrtniki v privilegira- nem položaju, kar jim omogoča, da so konkurenčni napram družbenemu sektorju. V zadnjem času se vedno po- gosteje razpravlja o kmetijstvu in problemih podeželja. Stali- šča o kmetijski politiki so ne- enotna, prav tako reševanje pro- blemov in nalog. Cilji družbene in gospodarske reforme, seda- nji procesi in gospodarski po- goji, doma in v svetu, pa terjajo da se stvari uredijo tudi v kme- tijstvu. (Nadaljevamje na 4. strani) Zdravko Turnšek EDVARD KARDELJ »pokrovitelj proslave TABORA V Ljutomeru Pred kratkim sta bila na obi- sku pri članu sveta federacije predsedstva CK ZKJ ED- VARDU KARDELJU, predsed- •^ik občinske skupščine Ljuto- mer Ivo Sumak ter tajnik ob- činske skupščine Ljutomer Fra- ■^jo Štebih. Ob tej priložnosti ^^'^ ljutomerska predstavnika ^,^činskc skupščine seznanila l^dvarda Kardelja ob pripravah ljutomerske občine na proslavo 100, obletnice I. slovenskega ta- bora ter ga v imenu skupščine ^^^prosila, da bi prevzel pokro- viteljstvo nad to proslavo, ki bo ^erjetno v drugi polovici sep- tembra leto? Edvard Kardeli ie '--ielr.o pristal. -p Izsek iz šolske problematike v ljutomerski občini Liutomer potrebuje novo šolsko zgradbo Na osnovni šoli »Ivana Can- karja« v Ljutomeru delujejo različni krožki in skupine izven- šolske dejavnosti. Med najaktiv- nejšimi so planinski odsek, re- citacijski krožek, pevski zbor, dramska skupina, foto krožek, klub OZN, športno društvo ipd. Delo teh specializiranih organi- zacij in skupin odraža aktivnost pionirske organizacije na šoli. Dramska skupina je v letošnji sezoni uspešno izvedla igro »Bajka o slavčku«, v kateri je sodelovalo okrog 40 učencev. Pevski zbor je lansko leto uspeš- no sodeloval na jugoslovanskem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Več kot 50 učencev si dopisuje in izmenjuje darila s češkimi pionirji iz Fulneka. To je le nekaj podatkov iz živ- ljenja in dela na centralni ob- činski osnovni šoli Ivana Can- karja v Ljutomeru, ki jo v 23 oddelkih obiskuje 667 otrok. Na eni izmed zadnjih sej ob- činske skupščine Ljutomer je nekaj odbornikov ob razpravi o šolstvu v občini načelo razpra- vo o nujnosti gradnje novega poslopja osnovne šole Ivana Cankarja v Ljutomeru, ker se- danja šolska zgradba, ki je bila dograjena leta 1894, ni bila od takrat v večji meri popravljena itd. Sicer so se že slišale pri- pombe o nujnosti gradnje nove šole že dalj časa. Nekateri pa so v teh razpravah menili, da bi bilo bolje sedanje šolsko poslop- je obnoviti. (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2 TEDNIK — petek, 2. februarja 1968 Stran 2 Odstopanja od srednjeročnega načrta razvoja občine (Nadaljevanje) Industrija in kmetijstvo sta najmočnejši gospodarski pano- gi v občini. Pa tudi predvideva- nja za nadaljnji razvoj občine najmočneje temeljijo na še e>o- večani dejavnosti v industriji in kmetijstvu. INDUSTRIJA Težišče gospodarske moči v občini bo še nadalje v industriji. Po predvidevanjih bi se struk- turni delež industrije povečal do leta 1970 s sedanjili 52,4 od- stotka na 60 odstotokv. Zraven tega pa je industrijska panoga v občini širšega pomena, saj za- dovoljuje potrebe s svojimi pro- izvodi na celotnem jugoslovan- skem pa tudi na inozemskem tržišču. Vsa druga gospodarska in negospodarska področja pa so bolj ali manj lokalnega zna- čaja. Ker bo industrijska proizvod- nja v letih srednjeročnega na- črta občine tako narasla, bo tre- ba mnogo več pozornosti posve- titi prav tej gospodarski panogi. Občutno povišanje proizvod- nje do leta 1970 je odvisno v največji meri od povečanja pro- izvodnje v največjem podjetju v občini, to je v tovarni Impol. Delno, vendar ne tako močno, se bo poznalo povečanje proizvod- nje v steklarni. Z zgraditvijo obrata valjarne v Impolu se bo proizvodnja v tem podjetju povečala do leta 1970 za trikrat. Za izvedbo vseh del pri rekonstrukciji v tovarni Impol bodo porabili v tem pod- jetju do leta 1970 skoraj enajst milijard starih dinarjev. Od te- ga bodo porabili za novo va- ljamo 10,2 milijarde starih di- narjev, za rekonstrukcijo žične- ga obrata pa 700 milijonov sta- rih dinarjev. Obrat steklarne Boris Kidrič predvideva, da bo do leta 1970 skoraj za enkrat povečal proiz- vodnjo iz leta 1965. Obrat bo zmogel tolikšno povečanje pro- izvodnje po rekonstrukciji ob- stoječih obratov, delni razširitvi delovnih prostorov ter uvedbi sodobnejšega tehnološkega po- stopka pri proizvodnji votlega stekla. S postavitvijo električnih hladilnih peči s tekočim trakom bo zastareli proizvodni postopek opuščen. Za takšno rekonstruk- cijo obrata bodo porabili 400 milijonov starih dinarjev. Polo- vico teh sredstev tvorijo skladi, za ostalo polovico pa bodo najeli kredite. V industriji gradbenega ma- teriala predvideva opekarna Pragersko petoodstotno letno povečanje proivzodnje, obrat Ingmaga pa za okoli dvanajst odstotkov. Vendar sta ti podje- tji v občini že v prvih dveh le- tih močno presegli predvideva- nja. V slovenskobistriških obratih LIP Slovenske Konjice so izgle- di za povečanje proizvodnje mi- nimalni. Planirana je letna stop- nja 1,1 odstotka. Podjetje bo za povečanje finalne proizvodnje investiralo v osnovna sredstva več kot 300 tisoč starih dinar- jev. Ob stagnaciji proizvodnje na žagarskih obratih bi bilo treba predvideti možnosti za preusme- ritev proizvodnje. Pri tem bi lahko preučili možnosti za kom- binirano proizvodnjo z alumini- jem. S tem bi lahko povečali obseg v proizvodni industriji za višjo stopnjo, kot pa jo predvi- deva plan srednjeročnega na- črta. Prav tako minimalne so mož- nosti povečanja proizvodnje v oljni industriji. Letna stopnja naj bi znašala 1,6 odstotka. Mi- nimalno povečanje je predvide- no glede na potrošnjo rafinira- nih olj, ne pa na bazi dejanskih zmogljivosti. Zaradi predimen- zioniranih kapacitet razmerij v Jugoslaviji je proizvodnja rafi- niranih olj večja od potrošnje in zato ponudba presega po- vpraševanje. Zaradi tega bodo preusmerili proizvodnjo v tovarni olja v Slovenski Bistrici do leta 1970 na tehnična olja, namenjena za barvno in kemično industrijo. Ker bodo povečali osnovna sred- stva le iz lastnih virov, bodo ta bolj skromna in bodo zna- šala 70 milijonov starih dinar- jev. Zaradi takšnega razvoja v in- dustriji bi se naj povečal na- rodni dohodek na zaposlenega v občini za 42 odstotkov oziroma za devetsto tisoč starih dinarjev. Osebni dohodki pa bi se pove- čali do leta 1970 za 54 odstot- kov. Takšno povišanje osebnih dohodkov je v skladu s povpreč- nim letnim porastom delovne storilnosti za 10,6 odstotka. KMETIJSTVO Občina Slovenska Bistrica za- vzema skupno 36.869 hektarov površin. Od tega jih je v druž- beni lasti 28 odstotkov, medtem ko je vsa ostala zemlja last za- sebnikov. Na slabše povečanje proizvod- nje v zadnjih letih je predvsem vplivalo odkupljanje manj pro- duktivnih površi/n. Te nove ^ vršine pa nujno zahtevajo pr^ cejšnje kredite za ureditev. Celoten obseg kmetijske pro izvodnje naj bi se v občini po večal do leta 1970 za skoraj 4 odstotkov. Pogoji gospodarjenj v kmetijstvu so se izboljšali p, uvedbi ukrepov družbenoeko nomske reforme. Razvoj kme tijske proizvodnje pa bi naj bi predvsem usmerjen na hitrejj. povečanje proizvodnosti dela Kmetijski proizvajalci naj ■ t vodili politiko ekonomskega utr jevanja ter pospešenega sploj nega razvoja. Družbeni sekto naj bi dosledno izvajal smotrm kmetijsko proizvodnjo in orga. nizacijo dela ter principe raz delitve dohodka po delu. Površine obdelovalne zemlji v družbenem sektorju naj bi si do leta 1970 povečale le za lo< hektare. Glede na velike potre, be po poljedelskih proizvodih si bo skupna proizvodnja povečala pri pšenici za 102 odstotka, pr ječmenu za enajstkrat, pri koru. zi za 87 odstotkov, pri silažn koruzi za 115 odstotkov in pr krmilnih mešanicah za 63 od. stotkov. I Skladno s povečanjem skupin proizvodnje bi se naj tudi po- večala blagovna proizvodnja v družbenem sektorju pri pšenic: za 140 odstotkov, pri ječment za 85 odstotkov v letu 1970 na sproti letu 1965. V živinoreji je povečanje sta- leža govedi predvideno na pod- lagi intenzivnega povečanja proizvodnje krmilnih rastlin. Tako naj bi se povečalo skupno število govedi v družbenem sek- torju za 85 odstotkov, v privat- nem sektorju pa za šest odstot- kov. Z vzrejo prašičev pa bi se naj ukvarjali le zasebni kme- tijski proizvajalci, pri katerih b se povečalo številčno stanje prašičev za šest odstotkov. Sadjarstvo bi se naj v bodoče razvijalo le na obronkih Po- horja. Do leta 1970 bi se najj povečala proizvodnja jabolk za štiridesetkrat in proizvodnja ri- beza za šestkrat. Pospešeno bi se naj v teh le- tih razvijalo tudi vinogradništ- vo. Smotrna vinogradniška pro- izvodnja bi bila osredotočena n? Ritoznoj, Kovačo vas ter deln na Visole. Da bo možno do-seči predvide no povečanje kmetijske proiz vodnje, bodo potrebna polei smotrne organizacije dela ii novih strokovnih kadrov tudi precejšnja investicijska vlaga nja. (V prihodnjem nadaljevanji bomo obravnavali vlogo občini pri usmerjanju družbenoeko nomskega razvoja občine do leti 1970, vključevanje v mednarod no delitev dela ter potrošnjo ii davčno politiko. V zadnjem na daljevanju pa bomo obravnaval dosežke razvoja občine v pri' merjavi z osnutkom družbenega plana razvoja občine do leti 1970.) -b Hazvoj zasebne obrti v ptujski občini Svet za gospodarstvo sknpSčine oMine Ptuj predlaga skup- ščini, da izdela plan lokacij zasebne obrti v Ptuju in drugih okoliškili fientrih, in sicer po preučitvah, kakšna obrt je v občini potrebna in katera bi lahko zaposlila kar največ delovne sile. V zadnjih treh letih je prijavilo obrt 65 oseb. Avto prevoznikov in taksijev je že 33. Ena tretjina prostorov zasebnih obrtnikov ne ustreza predpisom. Za obrt namenjene prostore uporabljajo v druge namene. Krediti za zasebne obrtnike, ki bodo zaposlili novo delovno silo in katerih obrt je potrebna. Zasebna obrt se je pričela po- novno širiti po sprejetju zakona o obrtnih delavnicah samostoj- nih obrtnikov. Iz obrtnega re- gistra je razvidno, da je bilo konec lanskega leta v ptujski občini registriranih 250 zasebnih obrtnikov. Med temi je prijavilo obrt v zadnjih letih 65 oseb. Od toga je 22 avto prevoznikov (14 prijav je samo v lainskem letu), devet mizarjev,, štirje mehaniki, ostalih trideset je razvrščenih v razne poklice. Zanimivo je, da v istem razdobju ni bilo nobene prijave v poklicih kovač, kolar, sodar, tesar, tapetnik, vrvar — torej v dejavnostih, ki so že ne- kaj let deficitarne. Med 52 uč- nimi pogodbami, ki so bile skle- njene lani, je le ena za poklic kovača in ena za kolarja. Po- samezni poklici so v obrtnih dejavnostih zastopani takole: avtoprevozniki in taksiji 33, mi- zarji 25, krojači in šivilje 24, kovači 18, čevljarji 16, mehaniki in avtomobilski precizni meha- niki 14, frizerji in brivci 8, ple- skarji 6 ... Poglejmo še, kje posluje za- sebni sektor obrti v Ptuju. Obrt- ne delavnice so v središču me- sta, v ulicah starega dela mesta in ob cestah vpadnicah. Največ obrtnih lokalov je v Jadranski ulici (11) ter v Prešernovi in Krempljevi luici. Zanimivo je, da je v ulicah, kjer je največja gostota obrtnih delavnic, tudi največ opuščenih lokalov, ki so nekdaj služili obrtni dejavnosti, sedaj pa se uporabljajo v druge namene. Tako je v Prešernovi ulici štirinajst poslovnih prosto- rov, ki so danes spremenjeni v stanovanja, pisarne, skladišča, garaže ... Podoben primer je v Jadranski in Cankarjevi ulici. V ožjem delu mesta služi za stanovanje 19 nekdanjih delav- nic, za pisarne osem, za garaže tri, 14 pa za skladišča. Te številke iz primerjave so toliko pomembnejše, kajti opa- ziti je veliiko volje do odpiranja novih in novih zasebnih obrt, a ni prostorov. Kot vidimo, jih je je kar precej, le da jih uporab- ljajo v druge namene. Lokali, v katerih se opravlja obrtna dejavnost, so po večini stari. Novi lokali zasebni obrti niso bili dosegljivi. Obrtniki so sicer modernizirali strojni park, prostore pa so v glavnem le vzdrževali v uporabnem stanju z obnovami instalacij in manj- šimi popravili. Prezidave terja- jo večja denarna sredstva, ki jih posamezniki ali niso zmogli ali večjih vlaganj niso tvegali spri- čo splošnega naziranja, da je zasebna obrt ostanek preživelih družbenih odnosov, ki bo z raz- vojnem družbeno organizirane proizvodnje izginila. Zaradi ne- gotove perspektive so nekateri obrtniki stremeli za kar največ- jo obogatitvijo v čim krajšem času, drugi pa so životarili. V primeru hujše kršitve pred- pisov glede higiensiko tehnične ureditve prostorov, zlasti tam, kjer delajo vajenci in tuja de- lovna sila, je delovna inšpekcija določila rok, v katerecn je treba F>oslovni prostor urediti v skla- du s predpisi. Doslej so pregle- dali delavnice predvsem zunaj mesta, inšpekcije mestnih obrt- nikov pa so v teku. V največ primerih ne ustrezajo prostori p>o višini in prostornini, tudi zadostno zračenje in osvetlitev nista urejena, pomanjkljivi so sanitarni prostori, pri delu ne uporabljajo varnostnih sredstev in podobno. Manjše pomanjklji- vosti v večini primerov odprav- ljajo v predpisanih rokih. Teža- ve pa nastopijo, ko delavnice v gradbenem smislu ne ustrezajo in jih brez večjih posegov ni mogoče popraviti. Ta primer je najpogostejši v mestu, kjer po površni oceni ena tretjina de- lavnic ne ustreza predpisom. Do izida zakona o obrti so se obrt- na dovoljenja izdajala prven- stveno na osnovi strokovne usposobljenosti, medtem ko hi- giensko tehnični ureditvi pro- storov niso posvečali tolike po- membnosti. V adaptacije bo treba vložiti precej sredstev. Svet za gospo- darstvo je razpravljal na zadnji seji o kreditiranju zasebne obrti in zavzel stališče, naj kreditna banka odobri kredite prvenstve- no tistim obrtnikom, ki bodo odpirali nova delovna mesta. Sedaj ima pri kreditni banki v Ptuju najet kredit sedem obrt- nikov v skupnem znesku 6,3 mi- lijona starih dinarjev. Ti zapo- slujejo skupno deset pomočni- kov in dva vajenca. ZR Bo kruh iz ptu|ske pekarne dražfl? Ker se govori o podražitvi kruha iz ptujske pekarne, smo zaprosili IVANA VAUDO, di- rektorja pekarne »Vinko Reš«, za nekaj odgovorov: — Kako ocenjujete lanskoletne poslovne rezultate? Lani smo plan presegli. Izpol- nili smo ga tudi po uvedbi 42- urnega delovnega tedna, to je z zmanjšanjem delovnih ur v pr- vih devetih mesecih za 32.000. Produktivnost dela se je po- večala za 50 odstotkov z moder- nizacijo tehnične opremljenosti podjetja in zaradi spremembe tehnološkega procesa v proiz- vodnji. Proces pri izdelavi kru- ha smo v celoti mehanizirali. Kupili smo dva stroja za strojno obdelavo in oblikovanje testnih komadov za kruh. Predvidevamo ugodnejšo delitev dohodka za sklade in potrošnjo. V lanskem letu smo spekli 5,333.000 kosov vseh vrst peciva in nad 3 mili- — Kakšni so načrti za leto 1968? Predvidevate povečano potrošnjo se bo kruh podražil. Plan za letošnje leto si je pod- jetje postavilo v okviru lansko- letne realizacije. Ne predvide- vamo bistvenega povečanja po- trošnje kruha. Zavedamo se le, da moramo nenehno izboljševati kvaliteto. Zato imamo v načrtu nakup nove polindustrijske peči za pekarno na Rogozniški cesti. To je največja predvidena inve- sticija poleg drugih za oprem- ljenost transporta in za izbolj- šanje delovnih pogojev. Kljub že izboljšani kvaliteti izdelkov na obstoječi opremlje- nosti se je kolektiv odločil v Ptuju zgradili novo peč na me- stu sedanje, ki bi jo zrušili. Si- stem nove peči omogoča uporabo odpadnih olj za segrevanje peči. S tem sistemom bi se bistveno spremenili higienski pogoji, iz- boljšala bi se kvaliteta kruha, znatno pa bi se znižali stroški kurjave. Letos nameravamo kupiti tudi avtomatično tehtnico, ki tehta in obrezuje stehtane kose testa. Kupili bomo tudi avtomatski stroj za izdelavo okroglih žem- ljic, ki so bolj primerne za iz- delavo sendvičev v gostinstvu. — V zadnjem času se govori, da se bo kruh podražil? Ob pričetku gospodarske re- forme in določanju novih cen za kruh s skupščino občine Ptuj. ki so bile določene zelo hitro, niso bili upoštevani vsi strožki poz- nejše proizvodnje. Vse od za- četka reforme pa do danes se cena kruha ni spremenila, če- prav je medtem nastopilo zviša- nje stroškov. Tako so se zvišale cene najemnin za 97,5 odstotka, pogonsko gorivo za 22 odstotkov, zavarovalne premije za 74 od- stotkov, na novo je uvedpn pri- spevek za uporabo mestnega zemljišča in prispevek za vodo. Vse to je močno zvišalo stroške peke. Proizvodnja kruha je po- stala deficitarna. Delovna skup- nost prihaja v položaj, ko ne bo mogla kriti stroškov proizvod- nje. Ce se ne bi spremenile ma- loprodajne cene za kruh, ob- staja nevarnost, da podjetje ne bo moglo p>okriti obveznosti do kolektiva in do družbe. — Se kako kritično vprašanje v podjetju, ki vpliva na maloprodaj- no ceno? Eno najbolj kritičnih vpra- šanj, ki vplivajo na malopro- dajno ceno kruha, je prevoz. Maloprodajna cena kruha je na celem območju, ki ga^ s kruhom oskrbujemo, enaka, ne glede na to, kako daleč ga moramo pre- važati in koliko prevoz stane. Ce upoštevamo dejstvo, da pod- jetje proda vsak dan nad 70 od- stotkov proizvodnje tujim kup- cem in da mora vse proizvode prepeljati z lastnimi sredstvi, nastajajo izredno veliki stroški prevoza, ki znašajo na kilogram tudi do 17 starih dinarjev. — Za koliko bi po vašem pred- logu povišali maloprodajno ceno kruha? Predlog o maloprodajnih ce- nah, ki je pripravljen za občin- sko skupščino, predvideva le minimalno povišanje malopro- dajne cene. Mešani in pol beli kruh bi se naj podražila za dva stara dinarja, beli kruh pa za en stari dinar pri kilogramu. Pri gospodinjskem proračunu se bo to poznalo le za vrednost enega »špricarja«. Razumljivo je, da kolektiv ne želi zvišati cene kruha brez po- trebe. Zeli le delati naprej in nuditi vedno boljše izdelke po zmernih cenah. ZR jone kosov vseh vrst kruha. Po- leg tega smo spekli še veliko medičarskih izdelkov, slaščičar- skih ... V VELOVLAKU ŽELIJO AVTOBUSNO ZVEZO S PTUJEM Na sestanku, kii ga je sklical iniciativni odbor za asfaltiranje ceste Ptuj — Gomila — Radgona, so občani iz Velovlaka in oko- 1'išikih vasi izrazili željo, da bi se prilkljiučili na avtobusno zve- zo Ptuj — Gotnila. To je lokalni . avtobus, ki je začel redno voziti na tej relaciji 15. jainuarja letos in bo po trenutnih izgledih zelo rentabilen. Občamii z Velovlaka si želijo, da bi navedem avtobus nekoli- Iko spremenil vozni red i.n bi po jiutranjem odhodu iz začetne po- staje na Gomdli, — v Pacimju skrenil proti Velovla'ku do »kri- ža«, kjer bi bila avtobusina po- sitaja za prebivalce iz Kicarja, Spodnjega in Zg. Velovlaka. V PodvJncih bi avtobus spet pri- šel na svoj stad tir. Nazaj gre- de iz Ptuja, bi avtobus skrenil v Velovlak v Podvincih in se vrnil na stari tir v Pacinju. Prebivalci iz prizadetih vasi, ki nimajo primerne avtobusne zveze, so mnenja, da navedena sprememba voiznega reda, ne bi bistveno vplivala na časovni razmak na že uvedenih postaja- liščih od Ptuja do Gomile. Pre- bivalce iz Velovlaka in okoliš- kiih vasi pa bi ta sprememba olajšala za marsiikatero uro pe- šačenja in kolesarjenja v neu- godnih vremenskih razmerah. Iz razgovora z dipl. inž. Stan- kom KORENJAKOM, ki se je udeležil navedenega sestanka, je sklepati, da bi v Velovlaku vs^aik dian vstopilo in izstopilo najmanj 20 do 30 potnikov. Povedal je tudi, da so Velo- vlačani v absolutni večini za uvedbo 2 '/» samoprispevka za asfaltiranje ceste Ptuj — Rad- gona. Pripravljeni «0 pomagati z denarjem, z lesom in tudd z delom, če bo to potrebno. Inte- res za akcijo je velik. Tisitl po- samezniiki, ki so bili v začetku neodločna, so sedaj odločno za to, da se čim prej zberejo po- trebna i«reri'Sitva in prične z de- lom. Ces^ta h- tudi za nje veli- kega pomena. J, S. LJUTOMERSKA SKUPŠČIN O KAZNIVIH DEJANJIH KATERA DELIKVEMCA JE V PORASTU? v petek, 26. januarja, je bila v Ljutomeru seja obeh zborov občinske skupščme, ki je po pre- gledu sklepov zadnje seje raz- pravljala o predlogih svetov in komisij, o poročilu o delu uprav- nih organov občinske skupščine in medobčinskih inšpekcijskih služb za leto 1967, o poročilu o delu občinskega sodišča in o družbenih pojavih, o poročilu občinskega javnega tožilstva, sprejela je spremembo in dopol- nitev odloka o občinskem pro- m.etnem davku, obravnavala je informacijo o razpisu referen- duma za uvedbo krajevnega sa- moprispevka v občini, ki bo raz- pisan marca meseca, sprejela je program dela občinske skupšči- ne Ljutomer za leto 1968, v ka- terem je uveljavljen nov način dela. Odborniki so prejeli tudi osnutek prečiščenega besedila statuta občine Ljutomer, ki je precej spremenjen od prejšnjega in bo dan v javno razpravo. Komisija za preglea poslova- nja ZD Ljutomer, ki je bila iz- voljena na zadnji seji skupščine, je v uvodu poročala o opravlje- nem delu. V poročilu poudarja, da je zdravstveni dom pravilno gospodaril ter je zaradi najniž- jih osebnih dohodkov zdrav- stvenih delavcev v obmurskih občinah upravičen do izplačila razlike v osebnih dohodkih. Od- borniki pa so v razpravi dejali, da je samo 26 "/o sredstev ZD, ki so bila lansko leto namenjena za zdravljenje zavarovancev, iz- ključno premalo Potrjen je bil sklep sveta za gospodarstvo o razveljavitvi odloka o najnižjih najemninah za poslovne prosto- re, prav tako je bil sprejet pred- log, da organizacijski odbor za hidromelioracijska dela na Sčav- nici vodi vse priprave in raz- govore v imenu občin Ljutomer in Gornja Radgona pri ustrez- nih denarno-kreditnih zavodih za ugodno najetje kredita ter sodeluje z vodno skupnostjo Drava-Mura Maribor. Na pred- log občinskega štaba za varnost pri delu so bile določene ekipe iz tistih delovnih organizacij, ki teh ekip doslej še niso imele (gimnazija, KZ Ljutomer idr.). DELO UPRAVNIH ORGANOV Kvalifikacijska struktura u- pravnih delavcev se je v zadnjih šestih letih znatno izboljšala, poleg tega se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo število upravnih uslužbencev občinske skupščine za 21, je v uvodu dejal tajnik občinske skupščine Ljutomer Franjo gtebih. Na določenih področjih se je delo upravnih or- ganov povečalo. Nujno potrebno bi bilo organizirati službo prav- ne pomoči. Učinkovitost dela upravnih organov je ovirana zaradi slabe modernizacije. V lanskem letu je uprava kupila nov knjižni stroj, ki ga bo po- trebno v tem letu opremiti z ustreznim transistorjem. Uprav- na zgradba je potrebna večjih popravil, ekonomična pa bi bila tudi vgraditev centralnega gre- tja^ N.^^dalle primanjkuje sodob- nei^ih pisalnih in r^run^^kih Strojev, del pisarnišlte opreme je dotrajal, krajevni uradi In po- ročne dvorane (zlasti na Raz- (Nadaljevranie prihodnjič) SPOR^iO VPRAŠANJE (Nadaljevanje s 1. strani) no vprašanje, in dokler ne bomo imeli v Ormožu urejenega tega problema, bomo imeli nered. Ivan Vencelberger, direktor stanovanjsko-komunalnega pod- jetja Ormož, je v diskusiji po- vedal, da vzdržuje podjetje nad 40 kilometrov krajevnih cest. Kanalizacija v Ormožu Je de- jansko pred katastrofo, saj je stara 70 do 80 let in ne zmore več take obremenitve. Poleg te- ga pa je to zidana kanalizacija, ki se je v lanskem letu na dveh mestih zrušila, v letošnjem letu pa so morali v najhujši zimi popravljati kanal, ki se je zru- šil pod samopostrežno trgovino na Mestnem trgu v Ormožu, kar nam jasno pove, da je celotna stara kanalizacija ponesrečeno speljana. Poseben problem je v Cvetlični ulici, kjer so gradili hiše brez izpeljave kanalizacije. Zato je nujno potrebno rešiti vprašanje celotne izpeljave ka- nalizacije. Ob koncu razprave je skup- ščina sprejela sklep, v katerem je rečeno, da bo delovnim or- ganizacijam poslala priporočilo, da naj te vsaj 50 % razpoložlji- vih sredstev namenijo za orga- nizirane gradnje, kar pa ne po- meni samo družbene, ampak tu- di individualno gradnjo, za vzdr- ževanje rest IV reda ie potreb- no zagotoviti sredstva v taki višini, da bodo omogočala vzdr zevanje teh cest tako, da bo mo žen po njih nemoten promet. I 25 glasovi nasproti 17 vzdržanir je bil po dolgi razpravi osvoje sklep, da bo skupščina ob isto časni udeležbi krajevne skupno sti Ormož in stanovanjsko-ko munalnega podjetja zagotovil del sredstev za ureditev mrlišk veže v Ormožu. Skupščina j nato sprejela odlok o odstotk sredstev, ki se bodo v tem let izločala iz sklada skupne porat za subvencioniranje stanarine občini, sklep o potrditvi tržneg reda za živinske sejme v občit ter odlok o komvmalni dejavno sti posebnega družbenega pom« na v občini. Ureditev ormoške mrliške v< že ni samo vprašanje prebiva! cev mesta Ormoža, kot so si Ž nekateri odborniki tolmači! ampak predstavlja centralno ot činsko vprašanje. Pokopališče p je poleg tega zgodovinsko-kul turni cnomf-nik -np ZK LENART (Nadaljevanje s 1. strani) borba proti okupatorju, medn' rodna politika ZK itd. Iz naV< denega vidimo, da stopajo mla' v organizacijo ZK po' lastn«" prepričanju v pravilnost du'' borbe proti vsemu, kar je v n' sprotju z našo socialistično t«< rijo in prakso. Pogovorov z mladino, ki tik pred vstopom v članstvo Z| ne smemo zaupati komurko' temveč tovarišem, ki uživajo naših vrstah ugled in spoš*' vanje, saj bodo ie ti lah' uspešno prikazali mladim vloi in pomen Zveze komuniste* Mladina pa bo v njih gled^ lik človeka, komunista, in ° rripravljena stopiti v naše ste. J. > Strnn 5 TEDNIK — petek, 2. februarja 1968 Stran 3 Izenačiti pogoje poslovanja v gostinstvu Zadnje ča&e pristojni organi vse preveč govorijo, da j« po- trebno i^enaiči-ti pogoje dela v rasebneim in družljenean sekitorju gostinstva. Mofrno se je razvila tudi javna razprava o položaju o.sebnpnih dohodkov po rezultatih dela, pogroenno zasluti? Ali ne bi moral: uveljaviti nače- lo: enak prekršek — ernalko pla- čilo? Svet za gospodarstvo je pri- poročil inšpekcijskim službam, da poostrijo sanitarno in tržno službo ker sita neijčinkoviti in naj prilagodijo delovni ča.s po- trebam. ZR V Ptuju je pričel izhajati nov list »Štajerski ugankar« Do nedavnega se je neka, naši podobna »časopisna hiša« tru- dila, da bi prevzela delo našega Tednika. Pridobila si je redke zaveznike, med njimi tudi in- formativno sredstvo v Ptuju, kljub temu, da se že dalj časa govori o tem, da bi to informa- tivno sredstvo delalo združeno s Tednikom. Ali ne bi bilo to koristneje? Kmalu so uvideli, da smo tudi Ptujčani, Ormožani, Slov. Ei- stričani, Ljutomerčani in Le- nartčani sposobni izdajati svoje tedensko glasilo. V zadnjem času pa je v Ptuju pričel izhajati še en list — Šta- jerski ugankar —, kar potrjuje dejstvo, da res ne potrebujemo tozadevnih uslug izven našega območja. Po izidu prve številke »Šta- jerskega ugankarja« smo zapro- sili urednika novega lista EDI- JA KLASINCA, da nam je po- vedal nekaj o novem listu: — V Sloveniji je veliko lju- biteljev »vodoravnega in nav- pičnega«, še posebej takšnega, kjer si je potrebno pošteno be- liti glavo. Zato smo se odločili izdajati ugankarski list, ki bo nedvomno izpolnil vrzel na ugankarskem področju. Upamo, da bodo ljubitelji ugank z vese- ljem »trli« naše orehe. Želimo, da bi naš list zajel čim širši krog ugankarjev. Prva številka je izšla v obliki, kakršno smo si zamislili, pri na- daljnjih številkah pa bomo upo- števali pripombe, predvsem glede oblike in vsebine, ki jih že dobivamo in jih še bomo od naših bralcev. K nadaljnjemu delu nas bodrijo dobra prodaja lista in številna pohvalna pisma. Na večjo prodajo računamo še s pričetkom pouka v šolah. List tiska Ptujska tiskarna. V njem je do 12 križank, rešitve nagradnih smo dobili že par dni po izidu lista. Poskrbeli smo tudi za duševni oddih med reše- vanjem križank, in sicer z »zbadljivcem«, ki prosi bralce, da mu pišejo duhovita vpraša- nja, na katera bo duhovito od- govarjal. V listu je tudi »Kalej- doskop znanja«, z vprašanji in odgovori v naslednji številki. Tu so še številčnice, zlogovnice, humor in drugo. Naslednja številka bo §e pe- strejša. V njej bo še večje šte- vilo ugankarskih zvrsti, senčne slike, skrivnostna fotografija in drugo. Upamo, da bo v njem dovolj »dela« za mesec dni. Ta- krat pa bo izšla že nova šte- vilka. List gre dobro v prodajo po vsej Sloveniji in že mislimo, da bo treba verjetno naklado 5000 izvodov še povečati. Do izdaje prve številke je bilo potrebno precej truda in dobre volje, zato sem dolžan zahvale sestavljavcem prispevkov: Iva- nu Lukančiču, Alojzu Erhatiču, Zvonku Korenu in Vinku Širov- niku, ki smo ga določili za teh- ničnega urednika lista. Stalni risar lista je Vlado Plajnšek. Kot kaže, si bo naš list utrl gladko pot. Želimo obilo prijet- ne zabave in uspehov, predvsem pri reševanju nagradnih ugank. ZR Edi Klasinc PROSLAVA ZA KRVO- DAJALCE V LENARTU Kot sem zvedel iz krajšega razgov-ora s sekretarko občin- skega odbora RK v Lenartu, PE- PCO GUMZEJ, so občani v pre- teklem letu zelo požrtvovalno iin z velikim razumevamjem pristo- pili k humani akciji; »DARU.I- MO KRI, KI REŠUJE ŽIVLJE- NJA!« V nedeljo 28. januarja, je kra- jevna organizacija RK Lenart pripravila svojim krvodajalcem kot nekakšno moralno priznanje in sipodhudo za razširiitev akci- je — proslavo krvodajalcev. Proslava je bila v sejmi dvorani skupščifne občine Lenart in se je je udpležilo 73 krvodajalcev ter 11 aktivistov RK. Na pro- slavi so krvodajalcem, ki so naj- večkra.t darovali kri, razdelili 8 zlaitih in 13 srebrnih značk. Se po.sebno priznanje je prejel FRAN.TO mur:^FC i? Lenarta, ki je že 22-kra> nesebično daroval kri, ki kot dragocena življeniska tekočina toliko-krat v najbolj kritičnih trpnutkih rešuje umi- rajoči na zelo tanki nitki viseči utrin življenja Udeleženrpm nroslave so pri- pravili majhno zakusko. Navzoči krvodaialr^ sn odnesl' s proslave najlenše vtise in so obljubili, da bodo tudi v bodoče pokazali vse ra7nmev?>nip za ra7širitpv te hu- ni.ane akcije Vsem navzočim krvodajalcem in rudi tistim, ki niso bili na proslavi, so se v imenu bolnikov, ki jim je nji- hova kri rešila življenje, zahva- lili predstavniki občinsikega od- bora RK Lenart in transfuzijske posta ip pri sploini bolnišnici Maribor, Krajevna organizacija RK Le- nart se ob tej prilika opravičuje vsem — nič manj oožrtvovalnim darova.lcem krvi, ki zaradi po- nianikanja prostora niso bili va- bljeni na proslavo. Vabljena od- likovanci, ki s« niso udeležili pros-lave bodo svoia priTna.nja sprejeli v najkrajšem času. Obravnavali bodo gospodarstvo v občini Občinski komite ZK Sloven- ska Bistrica je sklenil sklicati posvetovanje sekretarjev vseh organizacij in aktivov, da bodo obravnavali delo samoupravnih organov, delitev dela, o kmetij- stvu v občini ter vsa vprašanja v zvezi s sklepi devetega plenu- ma. «b Mladi v svoji organizaciji Gospodarska in družbena refor- ma prinašata bistvene spremembe na vsa področja človekovega de- lovanja. Zakonito je, da imajo spremembe na področju ekonom- ske baze za posledico spremembo pravno-politične nndstavbe in ob- lik družbene zavesti, normalen je lahko tudt obraten proces, da človekova zavest spreminja eko- nomsko bazo in pravno-politično nadstavbo. Med spremembami v realni bazi v času gospodarske reforme želim pokazati na vzajem- ni odnos med gibanji v gospodar- stvu in reorganizacijskimi pro- blemi ZM oziroma novo vlogo mla- dinske organizacije v naši družbi. Nedvomno je družbena reforma razširila bazo samoupravljanja v delovnih organizacijah. Glede na večji odstotek dohodka, ki ga za- držijo delovne organizacije, je s tem zagotovljena resnična eko- nomska osnova za osvobajanje človeka. Uspeh delovanja politične organizacije, reševanje njenih no- tranjih kot splošno družbenih pro- blemov, je v največ primerih od- visen od tega, kako se je politična struktura prilagodila ekonomiki in ali je ta struktura znala upo- števati novo vlogo posameznika v sistemu. Spremembe v ekonomski bazi in nadstavbi torej narekujejo reorganizacijo političnih organiza- cij. Za ZM lahko trdimo, da se do- slej ni prilagodila vsem novim po- gojem in je zato prepad med član- stvom in vodstvom med ustaljeno prakso delovanja in samouprav- nim načinom reševanja stvari vedno večji. Bili so primeri, da se je vodstvo organizacij odtujilo članstvu ah obratno. Mislim, da je osnovni vzrok za to v tem, da se ZM ne prilagaja dovolj hitro sa- moupravni družbi. Mladinske or- ganizacije še vedno rešujejo svo- je kot družbene probleme na na- čin partijskega delovanja, kar pa nasprotuje kvalitetnim spremem- bam v naši družbi. ZM bo treba reorganizirati, če bo hotela obdržati člane, če bo hotela reševati probleme mladih ljudi in družbene probleme sploh. ZM bo morala postati organizaci- ja, v kateri bo posamezni član no- silec njene politike, ne pa da je to vodstvo, ki določa neko politiko in jo istočasno tudi izvaja. ZM se mora v sedanjih pogojih zlasti bo- riti za popolno angažiranje mladih v samoupravnem sistemu, zlasti pa še proti vsem poskusom defor- macij samoupravljanja. ZM zato zbira mlade ljudi, da bi se borili za resnično sam.oupravne odnose, v katerih bo prišla do izraza oseb- nost slehernega posameznika. Mladinske organizacije so se do- slej ukvarjale z vprašanji, kot so: vzgoja, zaposlovanje, stanovanja samcev in drugimi vpraianji svo- jih članov. Tudi v prihodnje bodo reševeše ta vprašanja, vendar je treba doseči, da se bodo mladi ljudje vključili v samoupravna te- lesa in zahtevali reševanje svojih in družbenih vprašanj. ZM bo morala svoje članstvo tu- nje in potrebe mladih in jih re- ševati v soglasju z objektivnimi no vzgojen, da bi mogel sodelova- ti pri reševanju družbenih proble- mov. Razvojna smer ZM bi naj v današnjih pogojih zajela zlasti krepitev idejne vloge organizacije, uspešno vzgajanje mladine ter razvijanje občutka odgovornosti. Vsaka organizacija bi morala imeti idejno jedro, ki ho center organi- zacije in ki bo zbiralo mlade lju- di, kjer bodo izmenjavah svoje misli in razpravljali o vseh siua- reh, ki jih zanimajo. ZM mora izražati interese, tež- nje in potrebe mladih in jih reše- vati v soglsasju z objektivnimi možnostmi družbe. Danes pogosto naletimo na naztranja do ie osnovna naloga ZM ukvarjati se z družbeno-zabavnimi in materi- alno-socialnimi vprašanji in da z drugimi problemi ni treba utrujati mladine, zlasti pa se tu misli na proizvodne probleme, probleme sa- moupravljanja, kulturna in d:;,Hga družbena vprašanja. ZM se mora boriti proti tem naziraniem z vso odločnostjo, če je potrebno, tudi s pomočio ZK. Ta organizacija bi morala zagotoviti ustrezen vpliv med mladimi s pomočjo mladih komunistov, ki so istočasno člani obeh organizacij. Tudi SZDL predstavlja možnost za delovanje mladih. ZM bi naj uporabila tribuno SZDL za izme- njavo mnenj in izkušenj o po- membnih družbenih vprašanih. Alojz Gojčič Iz beležke sodnika za pre- krške v Lenartu Pripad zadev v letu 1967 Ce primerjamo pripad zadev iz leta 1967 zo nim iz leta 1966, ugotovimo, da jih je biilo {sto- rilcev in prekrškov) v letu 196? točno za 50«/o več kot leta 1966. Ce številki pripada iz leta 1967 (1.254 storilcev in prekrškov) dodamo še 101 zaprosilo drugih organov za pravno pomoč, zna- ša dejanski pripad zadev v letu 1967 — 1.355 zadev. Postavlja se vprašainje, ali šte- vilka 1.254 storilcev in prekr- škov v letu 1967 ustreza dejan- skemu številu storilcev in pre- krškov, storjenih v letu 1967 na območju abčLne Lenart. Občin- ski sodnik za prekrške tovariš HRELJA je mnenja, da je ta šte- vilka glede na dejansko stanje na terenu — relativna, vendar po njegovem mnenju približno realna. To pa predvsem zaradi tega, kei so organi odkrivanja kaznivih dejanj (milica in In- špekcijske službe) bili v prete- klem leitu dokaj aktivni. Pred- vsem so se izkazali organi Ijud- Sike milice in prevladuje mnenje, da je ostalo na terenu le majhno število neodkritih storilcev in prekrškov. Od sikupno vloženih 1.254 pre- dlogov za kaznovanje storilcev prekrškov in ovadb v letu 196? so samo postaje milice (v glav- nem Lenart in postaja prometne milice Maribor) vložile 1.064 ali 84,93 «/» vseh predlogov. Vsi dru- gi upravičenci — redlagatelji, kot so: občinski organ za notra- nje zadeve, javno tožilstvo, in- špekcijski organi itd. — so skup- no vložili le 190 predlogov in ovadb za kaznovanje storilcev prekrškov. Ce analiziramo posa- mezna kaznovalna področja, po- tem nam pos^tane jasno, zakaj so organi milice vložili največ predlogov za kaznovanje sto- rilcev prekrškov. Iz S'tatističnih pokazateljev je razvidno, da so imeli tekom leta 1967 v obrav- navah po številu na prvem me- stu cestni promet, na drugem mesitu javni red in mir, in šele na tretjem mestu vs.a ostala ka- znovalna področja. Ob primerjavi števila promet- nih prekrškov in števila prekr- škov zoper javni mir v letih 1966 — 1967 ugotovimo po statističnih podatkih, da je v letu 1967 šte- vilo cestnoprometnih zadev znatno porastlo oziroma se je v primerjavi za leto 1966 povečalo za 131,89 "/o. Število storilcev in prekrškov zoper javni red in mir pa v letu 1967 v razmerju do leta 1966 — stagnira oziroma celo znatno paida. Sodnik za pre- krške je mnenja, da takšno sta- nje, ki temelji na statističnih po- kazateljih, ustreza dejamskemu stanju na terenu občine Lenart. (Nadaljevanje prihodnjič) Vesii iz Slov. Bistrice TELEVIZIJA BO SNEMALA V naslednjih dneh bo ekipa radia in televizije snemala v bi- striški občini. Posneli bodo več šol in etnografske ter kulturne znamenitosti občine. S tem nameravajo prikazati na televizijskih ekranih, v kakš- nem stanju se nahaja večina šol v občini, ki so potrebne obnove. NOVE CENE PTT USLUG PTT podjetje Maribor bo zvi- šalo cene svojim storitvam. Ta- ko bodo nove cene za vzdrževa- nje naročniških telefonskih vo- dov izven mestnih območij zna- šale 1,5 N din na 100 metrov telefonskega voda ter cene za vzdrževanje hišnih telefonskih central. -b PODROČNA POSVETOVANJA Občinski sindikalni svet Slo- venska Bistrica bo organiziral od 2. do 9. februarja področna posvetovanja. Na teh posveto- vanjih bodo obravnavali pro- gram dela občinskih sindikalnih svetov ter se pogovorili o pri- pravah na konferenco samo- upravljanja, ki jo nameravajo organizirati konec maja ali v začetku junija. -b Cesta Ptuf-Radgona Kmetje o cesti koopemcip in še o čem.... LEVAJNCI PllI PTUJU: Ce- sar ne uporabljamo, nismo dolž- ni plačati! d pripravah na referendu.Ti za asfaltiranje ceste Ptuj—Go- mila—Gornja Radgona smo na kratko že poročali. Tokrat smo prisluhnili željam, zahtevam in nepravilnostim, ki so jih iznesli vaščani Levajnc, Svetine in oko- liških vasi na sestanku za orga- nizacijske priprave na referen- dum. Sestanek je bil v nedeljo 21. januarja pri Janezu Zampi v Levajncih. V imenu odbora za asfaltiranje ceste Ptuj—Gomila —Radgona sta se sestanka ude- ležila inž. MILAN KOREN in SIMON TOPLAK. Vabljeni predstavniki širših družbenopo- litičnih skupnosti se sestanka niso udeležili. Sestanka se je udeležil tudi dipl. pravnik LUDVIK TOPLAK iz Mostov, ki je za naš list po- vedal naslednje: Po uvodnih besedah predsed- nika odbora za asfaltiranje ce- ste inž. Milana Korena so va- ščani brez oklevanja izrazili svojo pripravljenost žrtvovati svoj delež v obliki krajevnega samoprispevka, čeprav so že se- daj preobremenjeni z najrazlič- nejšimi družbenimi dajatvami. Prav presenetljivo je tudi to, da so šli občani tokrat prek svojih ožjih — krajevnih interesov ter so pokazali svojo širino in razu- mevanje za interese širše skup- nosti. To je sklepati iz tega, ker niso izgubljali mnogo časa o tem, katera cesta se naj asfal- tira, ali cesta Ptuj—I,yenart prek Desternika oziroma Pacinj ali cesta Ptuj—Radgona. To se naj strokovno oceni, upoštevajoč pri tem interese tega dela Sloven- skih goric, Pesniške doline, kot interesa širše vsenacionalne skupnosti. Predstavnika iniciativnega od- bora sta obvestila občane, da predlaga odbor za cesto prek Pacinj dvoodstotni krajevni sa- moprispevek od katastrskega dohodka za kmete in prav tako dvoodstotni prispevek od oseb- nih dohodkov za nekmete. Plača se po prebivališču in ne po tem, kje ležijo njihova zemljišča. To- rej prispevka ne plačajo vašča- ni, ki ne gravitirajo k cesti, kot npr. iz Svetine, čeprav imajo v tem pasu svoja zemljišča. Po- udarila sta tudi, da občane sa- mo obveščata o stališču odbora, sami pa naj odločijo, za katero cesto bodo prispevali in koliko. Cesta Ptuj—Gomila—Radgona je zelo pomembna, ker pred- stavlja najkrajšo in najprimer- nejšo zvezo med osrednjo Slove- nijo in Prekmurjem ter je tudi v mednarodnem turističnem in- teresu. Cesta je sorazmerno ravna in prevozna za vsa vozila, zlasti še, ker so po opravljenih regulacijskih delih zgrajeni do- volj močni mostovi. Vaščani iz Levajnc so zlasti poudarili, da nihče ni dolžan plačati krajev- nega samoprispevka za cesto, ki je ne uporablja. Poudarili so, da vedo, kje vozijo in za katero ce- sto bodo prispevali. Pri tem pa pričakujejo vse razumevanje in nepristranost predstavnikov šir- ših družbenopolitičnih skupno- sti. JANEZ ZAMPA je zlasti po- udaril, da potrebuje Pesniška dolina modernejšo in prevoznej- šo cesto. To ni samo v interesu tu živečih občanov, temveč v in- teresu, ki ima širši značaj. Po- udaril je, da bodo uspehi mili- jardnih investicij, vloženih v melioracijo Pesnice, ostali polo- vični, če Pesniška dolina ne bo dobila boljše ceste ter boljše zvez z ostalim svetom — zlasti z osrednjo Slovenijo. Po tem je sledila živahna in prizadevna razprava o nekate- rih vprašanjih, ki zadevajo od- nos med kmetom in obratom za zadružno kooperacijo »Jože Lacko« Ptuj. Direktor obrata inž. MILAN KOREN je uporabil to priložnost za pogovore z va- ščani o kooperaciji. Poudaril je, da je bistvo kooperacije delitev dela med obratom za koopera- cijo in kmetom. Odnos zadruga — kmet dobiva iz dneva v dan vse bolj tržni značaj. Kmetje so s svoje strani poudarili nekate- re nepravilnosti pri poslovanju z obratom, še posebej pri skle- panju pogodb in odkupu živine. Pritoževali so se zaradi polo- vičnega uspeha opravljenih gulacijskih del, ker so ostale obširne površine za nasipi še vedno zamočvirjene ali celo manj rodovitne, kot so bile pred regulacijo. Na eni strani je takš- no stanje, na drugi strani pa se že zahteva od njih odplačevanje investicij, čeprav imajo nekateri od melioracije Pesnice več ško- de kot koristi. Tudi tu so pouda- rili, da se ne čutijo dolžni od- plačevati investicij vse do ta- krat, dokler ne bodo deležni sa- dov regulacije. Slišati je bilo tudi pripombo, da zaradi pro- metne odrezanosti plačujejo vse dražje in prodajajo ceneje. Ce- ne kmetijskih pridelkov in ži- vine so prenizke. Iz razgovora je bilo razumeti razhajanje in odtujeva'nje inte- resov obrata za kooperacijo in interesov zasebnih kmetovalcev. Po besedah inž. MILANA KO- RENA je obrat za zadružno ko- operacijo »Jože Lacko« iz dneva v dan vedno bolj postavljen v položaj trgovskega podjetja in ne more igrati nobene socialne vloge. Strokovna kmetijska služba precej stane. Denarja za vse to ne more dati samo obrat, ker delovni kolektiv obrata z nad 100 delavci ne more ih ne želi še naprej životariti z 80-od- stotnimi osebnimi dohodkL Ob vsem tem se pojavi resno vprašanje, kdo je danes odgo- voren za kmetijsko pospeševalno službo: obrat za zadružno ko- operacijo ali širše družbenopo- litične skupnosti? To ne more in ne sme biti samo vprašanje ekonomsko izčrpanih, od pro- meta odrezanih in tudi sicer ne- močnih kmetov, ki obdelujejo nad 80 odstotkov obdelovalnih površin. Zadeva tukaj ni lokalnega značaja Desternika ali obrata za zadružno kooperacijo. Kakor je skladen razvoj vseh dejavnosti v občini pogoj za lepšo prihod- nost le-te, tako je skladen raz- voj vseh območij v interesu vse- ga naroda. Rešitev gornjega vprašanja je torej vsenacional- nega interesa. Poudariti je treba, da se za kmete, kot delovne ljudi, ki ob- delujejo nad 80 odstotkov obde- lovalnih površin, mora čutiti nekdo odgovoren, saj je skladen razvoj vsega kmetijstva ter in- dustrije enako po.nemben kot skladen razvoj vseh območij narodnega prostora. Vse to pa je pogoj in ž^lia za naš srečn^iSi — jutrišnji dan. J. S. stran 4 TEDNIK — petek, 2. februarja 1968 Stran 4 Občino gostin- stvo še širilo, širi po naprej iz- delanem planu turističndh točk, oalroma kje in kdo se naj z go- stinstvom ukvarja in kje se naj vključuje privatni sektor. Seve- da bi moral biti ta načrt v skla- du z urbanističnimi in drugimi možniostoii. ZR TEŽAVE V PRODAJI MLEČNIH IZDELKOV Za bralce Tednika odgovarja Stane Guštin, dipl. inž., direktor obrata mlekarna pri KK Ptuj. 9 Kako je z odkupom mleka? Obrat mlekarna odkupi letno okoli štiri milijone litrov .Tileka — 55 odstotkov te količine iz družbenega sektorja, ostalo pa od zasebnih proizvajalcev ali kooperantov. 9 Koliko in za kako proizvod- njo uporabljate mleko? Skoraj 90 odstotkov odkuplje- nega mleka predelujemo v glavnem v maslo in kazein, manjšo količino pa v jogurt, skuto in smetano. Poleg prede- lave mleka v mlečne izdelke iz- deluje obrat tudi plastične ma- se. Tako smo v lanskem letu izdelali 70 ton jugolita. Kot do- polnitev sortimenta k jugolitu izdeluje obrat tudi jugoester. To je plastična masa iz umetnih smol. V lanskem letu smo ga iz- delali nad 100 ton. 9 Kako je s prodajo mleka in drugih izdelkov? Od odkupljene količine mleka (štirih milijonov litrov) ga pro- damo za široko potrošnjo 400.000 litrov ali deset odstotkov. V glavnem ga prodamo v Ptuju in Ormožu. Ostale izdelke proda- jamo sirom po Sloveniji: v Ma- ribor, Ljubljano, na Bled. — S tem mislim predvsem maslo. Večji del kazeina predelamo v jugolit. Odvečne količine kazei- na, ki jih ne moremo predelati, prodamo industriji za izdelavo lepil, barv ... Jugolit in jugoester v glavnem uporabljajo za izdelavo gumbov in galanterijskih izdelkov. Naš obrat je edini v Jugoslaviji, ki za tržišče izdeluje jugolit in po- leg manjšega števila drugih pro- izvajalcev jugoester. Tako pro- dajamo te proizvode po vsej dr- žavi. Od preteklega leta dalje izvažamo jugolit tudi v Turčijo. V to državo smo ga prodali že 25 ton. V letošnjem letu name- ravamo več proizvajati za izvoz. Pripravljamo se tudi na izvoz kazeina v Avstrijo, kamor smo izvozili v tem mesecu prvo, po- skusno količino. 9 Zakaj so nastale težave pri prodaji mlečnih izdelkov? Težave pri prodaji mlečnih izdelkov, predvsem pri prodaji masla, so nastale zaradi tega, ker velike količine masla uva- žamo po zelo nizkih cenah. Te cene so očitno dumpinške, saj znašajo okoli 560 starih dinarjev za kilogram. V primerjavi z na- šo ceno, ki je bila določena z reformo, in sicer 1800 starih di- narjev za kilogram, nastane ve- lika razlika. Carina, ki ščiti do- mačo proizvodnjo, znaša samo deset odstotkov od uvozne cene. S takim načinom dejansko onemogočamo domačo proizvod- njo In odkup mleka pa tudi prodajo. Z znižanjem cene do- mačega masla nastaja izguba v tej proizvodnji Tako je znašala izguba pri maslu v letu 1966 nad 24 milijonov starih dinarjev. Prav tako predvidevamo izgubo v letošnjem letu. 9 Izgubo imate tudi pri mle- ku za široko potrošnjo —? Pri tem se nam prav tako po- javlja izguba. Leta 1965 odo- brena maloprodajna cena 130 starih dinarjev za liter mleka je najnižja v Sloveniji, če ne tudi v Jugoslaviji. Navadne pro- dajne cene so namreč 145 starih dinarjev za liter; po tej ceni prodajajo mlekarne v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, na Primor- skem. Po ceni 140 starih dinar- jev prodajajo mlekarne v Kra- nju in nekatere druge. Najnižjo ceno med večjimi podjetji ima tudi mariborska mlekarna . (135 starih dinarjev), ki pa tudi za- hteva zvišanje cene mleku, ker sedanja cena ni ekonomska. Po- udariti je treba, da plačujejo vse mlekarne mleko po ceni, ki je določena z odlokom ZIS, in zato take razlike v maloprodajni ceni niso realne. Mlekarne z nižjimi maloprodajnimi cenami imajo izgubo. Upoštevati je tudi treba, da so druge mlekarne bo- lje opremljene za predelavo mleka za široko potrošnjo, kar pa naša mlekarna ni — pred- vsem zaradi nizke potrošnje mleka v Ptuju. ZR Teiesnovzgojni problemi občine Lenart v zadnjih letih so se z razvojem go.spodarstva razvijale vse druge de- javnosti in so bili storjeni nadaljnji koraki na poti razvoja naSe socia- listične skupnosti. Med pomembnimi podroCji, ki jih moramo obravnavati skupaj s sploš- nimi premiki v lenarški občini je tudi telesna kultura, — kot dejav- nost, ki Ima v naši družbi Iz dneva v dan vedno večji pomen. Telesna kultura postaja vedno bolj nepo- grešljiva oblika rekreacije za ljudi, tako v mestih kot na podeželju. Prav Iz tega razloga že dalj časa ne moremo govoriti o telesni kulturi kot privilegiju posameznikov, tem- več je po svojem obsegu postala splošna in množična potreba ljudi. Da bi v občini Lenart poživeli raz- voj telesne kulture, skrbeli za stro- kovnost in razvijali športni tekmo- valni duh, je bila leta 1965 usta- novljena občinska zveza za telesno kulturo. V občini Lenart so formirana tri telesno vzgojna društva. In sicer: Težkoatletskl klub Lenart. TVD Partizan Lenart in TVD Partizan Voličina. Ker smo o delu In uspehih TAK poročali že v zadnji št^ilki Tednika, bomo danes spregovorili nekaj besed o ostalih klubih in športnih dejavnostih. TVD Partizan Lenart je nekaj časa aktivno delovalo v več sekcijah (orodna telovadba, lahka atletika, nogometna sekcija), vendar je po- zneje delo društva zamrlo. Glavni vzrok za to je odstop nekaterih sta- rej.ših aktivnih članov in pomanj- kanja vaditeljev za posamezne .športne panoge. V zadnjih letih je društvo posvečalo več pozornosti le lahki atletiki. Pri tem so dosegli nekaj vidnih uspehov na pohodu ob žici okupirane Ljubljane ter na spomladanskih in jesenskih krosih. Približno enaka usoda kot TVD Partizan Lenart je zadela tudi TVD Partizan Voličina. Pomanjkanje va- diteljev in finančnih sredstev sta glavna vzroka, da športna društva ne odigrajo svoje vloge. V ostalih krajevnih centrih v ob- čini nimajo športnih društev. Tukaj so glavni pobudniki za razvoj teles- ne kulture šole in mladinski aktivi, ki se delno tudi ukvarjajo s špor- tom. Zal nekatere šole kljub pra- vilni kadrovski zasedbi ne dajo mladini niti pravilnih osnov telesne kulture. Občinska zveza za telesno kulturo je ustanovila tudi odbojkarsko in šahovsko sekcijo, ki pa nista dose- gli pri svojem delu vidnejših uspe- hov. Občinska zveza za telesno kulturo je leta 1965 prejela Iz občinskega proračuna 850.009 S din dotacije. Cd tega so okrog 600.000 S din porabili za nakup blazin za TAK Lenart, ostanek 250.000 S din pa so razdelili med druga društva in porabili za tekmovanja. V letu 1966 je prejela občinska zveza za telesno kulturo 81O.O00 S din, v letu 1967 pa je bilo občinski zvezi odobreno iz občinskega prora- čuna 1,300.000 S din sredstev, naka- zano pa le 750.000, ki so jih porabili za: TAK 350.00«, TVD Voličina 100.000, TVD Partizan Lenart 240.000, osnovna šola Lenart 160.000 in od- bojkarska podzveza Maribor 20.000 S din. Iz navedenega je zaključiti, da je bilo delovanje občinske zveze za te- lesno kulturo omejeno s sredstvi, ki so bila minimalna. Vendar pa vzro- kov za nedejavnost ne bi smeli iska- ti samo v pomanjkanju finančnih sredstev, ki jih dodeljuje občinska skupščina iz svojega proračuna, temveč so tu še drugi vzroki — tudi subjektivnega značaja, ki Jih žal skrivamo pod krinko objektivnih te- žav. Precejšen problem telesne kulture je tudi strokovni trenerski kader, ki je izredno drag in ga je na območju lenarške občine zelo malo. Ce sedaj naštejemo glavne vzro- ke, ki negativno vplivajo na raz- voj telesne kulture v Lenartu, vi- dimo, da so na prvem mestu mate- rialni pogoji, kadrovski problemi in končno nezainteresiranost za telesno kulturo odgovornih organov in po- sameznikov. Telesni kulturi je še vedno posvečeno premalo pozornosti. Ali ni to očitna negacija načela: »Zdrav duh — v zdravem telesu:«? J. S. ŠKOREC - KORISTEN ALI ŠKODLJIV? Po zimi težko pričakujemo po- mlad. Ko skopni sneg in spomla- danski vetrovi osušijo pokrajino, se prikažejo zvončki, vijolice, in ko ptički veselo zažvrgole, vemo, da je pomlad. Kmalu bomo med našimi pticami, ki so težko prebile zimo, opazili priseljene škorce. Vsepovsod gnezdijo — po vrtovih, v nastavljenih ptičnicah, po dre- vesnih duplih, in skrbno gojijo svoj zarod. Tedaj lahko upravi- čeno trdimo, da so koristni, saj pobirajo najrazličnejši mrčes, pr- ve gosenice, da nahranijo mladiče. Ko pa bodo dozorele prve češnje, jih bodo škorci prvi obrali. Stra- šila na drevesih jih v začetku od- ganjajo, a kmalu se navadijo na- nje in se na naših vrtovih kar udomačijo. Pozneje obirajo ribez, brajde ob vrtu, zlasti črno grozd- je zgodnjih sort. 'Na vrtu ali okrog njega se jih še nekako otepamo, da jim še nedozorelo sadje pobe- remo izpred kljuna. Kaj pa počenjajo v vinogradih? V letu 1967 je bilo v Spodnjih Halozah toliko škorcev, kakor že več let ne pomnimo. Jate po več tisoč skupaj so krožile od jutra do poznega večera z opoldanskim krajšim odmorom z enega hriba na drugega. Kjer so jedli, so se do si- tega najedli. Obrali so na grozdih zrele jagode, prav zrelo grozdje pa do peclja. Ljudje so v vinogra- dih postavljali različna strašila, da so vinogradi nudili videz veli- kanske dvorane za pustno maška- rado. Vmes so klopotali različno veliki klopotci; zlasti z družbenih vinogradov so se razlegali debeli glasovi. Vse to ni nič pomagalo — prebrisani škorec se je znašel. Kmalu so se privadili tem novo- stim v vinogradu, celo sedali so na velika strašila, le ljudje s svo- jim krikom so jih za kratek čas pregnali. Ko bi bila jata tako blizu, da bi jo dosegel strel iz puške in bi jih nekaj padlo, bi se škorci bolj bali in ne bi več tako koraj- žno sedali. Kdo sme imeti lovsko puško, kdo sine streljati zaščiteno ptico? Komu v korist oziroma ko- mu v breme je škorec? Bkoda, ki jo naredijo škorci, presega težke milijone. Kdo jo mora nositi? Vinogradniki imamo vse leto ogromno izdatkov z ob- delavo in zaščito vinogradov, s strahom se oziramo v nebo, od koder bo prihrumela nevihta s to- čo. Ko smo vinograd očuvali do zoritve, pa ga z jasnega neba na- pade druga toča — škorci. "Naj navedem samo moj primer, ki je podkrepljen z mnogimi pričami. Na 50 arov velikem vinogradu so kljub strašilom škorci pozobali za 300 litrov mošta, ki sem ga na tem delu vinograda ob enaki rodovitnosti vsako leto nabral. Računajoč liter mošta le po 300 starih dinarjev, je to 90.000 starih dinarjev. Sosedom se je godilo podobno. Kdo nam bo povrnil ško- do? Zavarovalnica, lovska druži- na, občina, zadruga, država? Prav nobeden. ALI STROKOVNJAKI PRI LOVSKI ZVEZI NE POZNAJO BKORČEVEGA ŽIVLJENJA IN ŠKODE, KI JO DELA. DA SO GA ZAŠČITILI? Želel bi, da bi kmetijski stro- kovnjaki z lovsko zvezo povedali svoje mnenje, da bi se oglasili še drugi vinogradniki ter da bi vsi skupaj zavzeli stališče, ki bo v korist skupnosti. Ivan Geč K članku: Vse poti vodijo k asfaltiranju ceste Nekje sem slišal, da je cesta Maribor—Slovenske Konjice skozi Oplotnico najdonosnejša proga avtobusnega podjetja Maribor. Skoraj bi verjel, da je to točno, vendar sem s tem hotel poudariti pomen dobrih cest. Zato soglašam, da je rekonstrukcija ceste resnično potrebna. Predlog za prispevke^ je sicer oster, saj bo segel globoko v naše žepe. Vendar bo treba doprinesti vse, da bi se delo ne le pričelo, temveč čimprej končalo. Že dolgo se zavzemam za grad- njo cest v našem okolišu, pred- vsem za gradnjo dobrih cest. Ce- sto so moje predloge zavračali, češ da ni toliko sredstev na raz- polago. Sedaj pa sem deležen pri- znanj, da je bilo moje prizadeva- nje pravilno. Tako lahko sedaj po- novno trdim, da se ne smemo ustrašiti žrtev. Treba je le čvrsto poprijeti in storiti vse, da bo ce- sta čimprej in v vsakem pogledu pravilno grajena. Glede kulturnega življenja v Oplotnici bi dejal, da je dosti že- lja in verjetno tudi dosti volje. Prostovoljci na tem področju bi morali biti malo bolj pogumni, da bi usmerili mladino k dejavnosti ter k temu, da bo pridna, člove- koljubna in plemenita. IP. Oplotnica Neverjetno, toda resnično Kljub sorazmerno nižjim stop- njam prometnega davka v ptujski občini so prodajne cene enakemu vinu. ki je bilo nabavljeno pri Kmetijskem kombinatu v Ptuju, na primer v ljubljanskih gostiščih, do 100 starih dinarjev nižje od prodajnih cen v Ptuju. Pivo točijo v Ljubljani po 220 starih dinarjev, v Ptuju pa po 280. Mi lahko kdo pojasn' zadevo? C. R.. Ptuj Stara lokomotiva na novih tračnicah v gasilskih prostovoljnih dru- štvih se srečujejo z najrazličnej- šimi težavami. Eden od teh je problem mlajših kadrov, ki je še poseben na ljutomerskem področju. Zgrešeno je bilo, da v gasilskih društvih niso vklju- čili športnih panog, ki bi pri- vabljale mladino. Poleg tega pa ni kadrov, ki bi delali z mladi- no. Stare metode dela z mladino so preživele. V občinski gasil- ski zvezi in v nekaterih dru- štvih držijo krepko v svojih ro- kah pozicije stari »gasilski vod- niki«, ki mislijo, da brez njih gasilstvo ne more napredovati. Za Stanka Hunjadija, pomočni- ka poveljnika GD Ljutomer, ki je eden izmed najmlajših per- spektivnih kadrov, se že tri leta pogovarjajo, da bi ga poslali na tečaj za poveljnika. Lansko leto je na vaje v ljutomerskem dru- štvu hodUo samo 11 članov, prejšnja leta pa jih je bilo stal- no okrog 50. V ljutomerskem društvu je usposobljenih za operativo samo 22 gasilcev. Sta- ra vodstva se le v majhni meri (ali sploh nič) poslužujejo novih dognanih sodobnih prijemov, ki so nujni v uspešni operativni gasilski dejavnosti. »Vmesnih« kadrov ni in tudi ni uspeha pri delu z mladino. V prejšnjih ča- sih, ko so sredstva dotekala v večjem obsegu, je delo poteka- lo aktivneje. Danes, ko pa so se razmere spremenile, pa se jih le malo giblje, kar je tudi vzrok trdne roke starejšega vodstva, ki misli, da bo lahko do svoje smr- ti nosil »zastavo« na čelu gasil- skih društev. To so problemi kadrovskega in strokovnega značaja, ki se lahko rešijo le v interesu in v polnem angažiranju vseh druž- benih faktorjev ljutomerske ob- čine. Občni zbori so na terenu minili v zatišju, le ko se je po uradnem ceremonialu pričela prosta zabava, so bili malo bolj glasni. Na vrsti je še občni zbor gasilskega društva Ljutomer, ki bo morda navrgel navedena vprašanja, morda pa bo lahko nekatera od teh rešil. Janez Bla- govič, predsednik občinske ga- silske zveze, je vsekakor zelo za- služen za polni razmah gasilskih društev pred vojno in po njej. Zato mu je potrebno dati vse priznanje. Prav tako Karlu Cen- trihu, tajniku občinske gasilske zveze. Vendar je potrebno dati v vsaki organizaciji možnost mlajšim kadrom, če hočemo, da določena organizacija ne bo za- mrla s starimi kadri vred. Sko- raj vsak dan prinese nekaj no- vega, nekaj novih metod, novih praktičnih in teoretičnih vzgoj- nih ter strokovnih pogledov. Tudi v gasilstvu se voda ne upo- rablja več samo za gašenje po- žarov. Peter Potočnik POMEN OSEBNEGA DELA (Nadaljevanje s 1. strani) Da bi se vse to uredilo in da bi se preprečile neupravičene bogatitve z izkoriščanjem situ- acij v pomanjkljivostih določe- nih storitvenih dejavnosti in da bi z družbenimi posegi pravilno dimenzionirali razvoj osebnih dejavnosti, bi morali posvetiti več pozornosti tistim službam, ki kontrolirajo te dejavnosti in tisti politiki, ki uravnava odno- se med zasebno dejavnostjo in družbo. Nadalje bo morala OK posve- titi več pozornosti problematiki kulture v občini, kadrovskim vprašanjem, predvsem v času, ko se veliko govori o reelekciji vodilnih kadrov v delovnih or- ganizacijah. Volilna komisija pri OK je že razpravljala o teh vprašanjih in ugotovila, da bo 36 gospodarskih organizacij mo- ralo izvesti reelekcijo direktor- jev. Medtem ko sta dosedaj pri ocenjevanju dela direktorja in pri presoji sposobnosti prijavlje- nih kandidatov v glavnem pre- vladovala dva, kolikor toliko objektivna kriterija, izobrazba in praksa, bodo morali priti v reformskem razdobju vse bolj do izraza: dohodek podjetja, po- slovni uspeh, napredek proiz- vodnje, koncepti razvoja delov- ne organizacije, razvoj notra- njih odnosov, delitvena razmer- ja in drugo. Predvsem se bo treba ozirati na program razvoja in napredek delovne organiza- cije. Komisija je predlagala, da bi morali likvidirati prevelike razpone v šolski izobrazbi (od osnovne do visoke šole) in pre- veliko poudarjanje zahtev po praksi. Med drugim br rnorah> OK obravnavati še kafdfpvska vpra- šanja v organizaciji SZDL in pa o pripravah na praznovanje 1900-letnice obstoja mesta Ptu- ja. ZR V LJUTOMERU NOVA ŠOU? (Nadaljevamje s 1. strani) Pred kratkim sem obiskal na- vedeno šolo. Enojna okna in razpokana terasa na hodnikih, izrabljene stopnice, stare deske namesto parketa in nizka tem- peratura v razredih ter še mar- sikaj, kar se ne more ujemati s sodobnimi pojmi o šolskih po- slopjih. Skratka, celotna zgrad- ba je potrebna korenitega po- pravila. Pripombe ali za gradnjo ali samo za obnovo šole so vse- kakor laične, kot mi je uvodoma povedala ravnateljica osnovne šole MILENA PIRHER. —Pred kratkim nas je obiskal predsed- nik občinske skupščine Ljuto- mer Ivo Šumak, je nadaljevala, ki je ob obisku podprl zahtevo staršev in učiteljskega zbora za gradnjo nove šole. Pri tem pa je poudaril, da bi bilo potrebno poklicati strokovnjake, ki bi naj dali strokovno oceno — ali se splača šolo obnoviti, ali pa je potrebno pristopiti h gradnji no- vega šolskega poslopja. Potrebo za gradnjo novega šolskega po- slopja sta izrazila ob zadnjem obisku na šoli tudi poslanec splošnega zbora republiške skupščine RADO PUSENJAK in JANKO BELEC, prosvetni sve- tovalec, ki je hkrati poslanec kulturno-prosvetnega zbora re- publiške skupščine in ima kot strokovnjak stalen vpogled v delo na osnovnih šolah ter ugo- tavlja, da sedanje šolsko p^rr- slopje ne ustreza zahtevam so- dobnega učnega procesa na osnovnih šolah, je končala krajši razgovor MILENA PIRHER. -P OBVESTILO Jutri, v soboto, 3. februarja, bo v mestnem gledališču v Ptu- ju oddaja SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO, in sicer med mestoma Škofja Loka in Ptuj. Pričetek oddaje bo ob 20.20. Občanom so na voljo brez- plačne vstopnice pri blagajni mestnega gledališča v Ptuju v petek in soboto od 15. do 17. ure in uro pred oddajo. Vabimo ob- čane, da se oddaje udeleže v čim večjem številu. Prireditelj ObK ZMS Program finančnega poslovanja ObK ZKS Siovcr:ska Bistrica Na eni svojih zadnjih sej je občinski komite ZK Slovenska Bistrica sprejel zaključni račun za minulo leto in izdelal plan za letošnje leto. Dohodki občinskega komiteja ZK Slovenska Bistrica v minu- lem letu so dosegli nekaj manj kot dvanajst milijonov starih dinarjev. Od tega je članarine devet milijonov sedemsto tisoč, ostala sredstva pa so iz presežka za leto 1966. Za letošnje leto je predvidenih precej manj dohodka iz člana- rine, in sicer v višini sedem mi- lijonov ter saldo iz minulega leta pet milijonov starih di- narjev. Največ izdatkov bo imel ob- činski komite za osebne dohod- ke, nagrade, za nabavo strokov- ne literature in časopisov, za tečaje in seminarje, za strokov- no izpopolnjevanje svojih ka- drov, za pomoč drugim organi- ^iggijam ipd, POZAB v LOVRENCU 29. januarja 1968 ob lU.lO je iz- bruhnil požar na gospodarskem po- slopju Katarine JAVOKNIK iz Lov- renca ua Dravskem i>oIju št. 5. Požar je uničil 2.3 metrov dolgo go- spodarsko poslopje s senom in go- stinsko opremo (mize in stoli), ki je bila shranjena čez zimo. Mate- rialna škoda znaša 20.000 N din. Vzrok požara še ni znan. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci PGD Lovrenc, industrijske gasilske čete TG.^ »Boris Kidrič« in gasilci iz Ptuja, ki so s skupnimi napori preprečili še večjo škodo. Pri gaše- nju požara je potrebno pohvaliti prizadevnost dveh dimnikarjev, ki sta ob izbruhu požara bila v bližini in sta z vso vnemo pomagala gasil, ceiu. Hkrati pa Se to: čas bi že bil, da bi ptujski gasilci imeli telefon v ga- silskem domu priključen na tele- fonsko omrežje. Sedaj dobivajo ob- vestila iz postaje LM po slih, ker telefon iz neznanih vzrokov ni pri- ključen. To pa se lahko enkrat krep- ko maščuje na premoženju družbe ali zasebnika, saj se lahko zgodi, d,- bo sel prinesel napačno informariig KJ stran ^ TEDNIK — petek, 2. februarja 1%8 Stran 5 Ob slovenskem kulturnem prazniku obletnico Prešernove smrti s]avi vsa Slovenija kot narodni kulturni praznik. To je prav, saj je bil Prešeren tisti, ki nam je pred vsem svetom priboril legi- timacijo kulturnega naroda. >fjegove Poezije so našo dotlej skromno poezijo na mah dvignile na stopnjo evropskega pesniškega ustvarjanja. Z njimi gc je postavil Prešeren ob stran največjih oblikovalcev besedne lepote. Kar pomeni Rusom Pu- škin ali Poljakom Mickiewicz, pomeni Slovencem Prešeren. On je naš osrednji duh, čigar pesem je postala ne le potrdilo naše kulture in s tem naše narodno- sti, ampak pomeni tudi simbol našega hrepenenja po lepoti, pot tej skrivnosti, ki nas združuje z najglobljim bistvom vsega, kar je. Zato je sleherni jubilej, ki nas spominja tistega, ki nam je vse to dal za ceno svoje srčne krvi in priboril z žrtvijo svoje- ga življenja, pomemben praz- nik, ob katerem se moramo vsi Slovenci kakor občestvo strnje- nih duš poklonili duhu našega genija in se vprašati, kaj po- nieni to, kar je ustvaril. Kajpada nam slavljenje ne sme postati samo po sebi namen, ne zgolj predmet spoštovanja, marveč živo bogastvo našega duha, s katerim bomo danes in jutri in vselej krepili svoje duše in v katerem bomo našli vselej oporo v boju za svobodo, brat- stvo in napredek, je bil tisti, ki nam je pridobil to dragoceno kulturno legitimacijo s tem, da je dal našemu dotlej zaničevanemu jeziku prožnost in lepoto, o kakršni si pred njim nihče niti sanjati ni upal. Ta jezik, ki so ga zaničevali tujci Prešerna slavimo kot našega največjega pesnika, ki je tako rekoč brez predhodnikov uvrstil slovensko poezijo ob pesništvo drugih, velikih narodov, s kate- rimi smo postali tako enaki, če ne po številu, pa po moči du- hovnega ustvarjanja. Prešeren in se ga sramovali domačini, se je v Prešernovi poeziji prikazal v vsej svoji moči, lepoti in bo- gastvu ter zaživel prav v njej s takšno samoniklo močjo, da lahko klubu je vsem poskusom, ki bi ga hoteli uničiti. Toda Prešerna ne slavimo samo zaradi jezika, tudi ne samo zaradi nje- gove dovršenosti in lepote. Jezik je bil Prešernu zunanje zname- nje slovenstva, kateremu je predvsem služil s svojo pesmijo tudi tedaj, ko je vanjo izlival najbolj osebne bolečine svojega srca. V Sonetnem vencu, eni najlepših njegovih izpovedi, je sam poudaril to zvezo, ki ob- staja med njegovo poezijo in njegovim narodom. Prešeren pa nam ni samo zgled narodne zvestobe do svo- jega jezika, do svoje zemlje, do svojega rodu, ko nas opominja: »Ljubezni domačije naj vam ne vzmuti strup« — ampak nas hkrati tudi opominja k narodni slogi ter skupnosti. Kot pesnik je hotel biti vendar Orfej, to je skrivnostni zedinjevalec src, ki je pel zato, »da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod slovenščne cele,« Kako plemenito in hkrati ka- ko sodobno je pojmoval narod- nost, najbolje spoznamo iz nje- govega razmerja do drugih slo- vanskih narodov, zlasti pa nam to potrjuje njegovo razmerje do vsega človeštva. Njegov patrio- tizem ni ozek, temveč demokra- tičen in napreden, to se pravi, da ni nestrpen in napadalen, temveč druži s poudarkom last- ne narodne individualnosti tudi idejo o povezanosti in bratstvu narodov sveta. Res, da je pel Prešeren v Krstu pri Savici, da »največ sveta otrokom sliši Slave«, vendar je v Zdravljici izpovedal tudi naslednje: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, ko koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.« Tako se v Prešernovi pesmi skladno ujemata in dopolnjujeta narodnost in človečanska misel. Kajti to je bilo zanj — iskrene- ga humanista in prepričanega demokrata najvišji ideal, bodisi v osebnem, bodisi v socialnem življenju, O tem priča tudi nje- gova ljubezenska pesem, kjer prav tako čutimo na dnu to hre- penenje po lepoti in človečnosti, ki sta bili Prešernu ne le izbor, ampak tudi končni namen in cilj vse umetnosti. Pesniško ustvarjanje je bilo zanj skrivnosten in težak poklic, ki zahteva od človeka, da nosi v sebi »al pekel al nebo« — to se pravi, da nikoli ne omaga v boju za svojo dušo, za narod, za človeštvo. Zato je njegova poe- zija za nas Slovence in za vse ljudi neizčrpen vir, iz katerega moramo zajemati, če hočemo živeti in bogatiti sami sebe. P. Malec Danes v Ljutomeru koncert ob 100-letnici čitalnice Uvodna prireditev v našem listu smo že poročali, da bo v tetn letu Ljuilomer pra- znovali dva zelo pomembna in likraii dragocena jubileja iz kul- turne in politične zgodovime me- sta in okolice: 1004ebnioo L slo- venskega tabora, ki je bil 9. av- gusta leta 1868, v Sršenov^em lo- gu, ki se sedaj imenuje park I. slovensikega tabora in 100-let- nico čitaJmce. Za azvedlbo pro- grama prireditev ob lOO-letoici tabora je Ijutomersika občinsika skupščina že decembra lainskega leta imenovala 35-člans;ki odbor, v katerem so poleg predstavnjiiki cbčiTLsike skupščine, družbenopo- litičnih in delovnih organizacij iz Ljutaniei^ tudi vidni predstav- niki repubiliških forumov (Janez Viipoitnik, dr. Jože BriQej, Žiga Kimovec, dr. Vladimir Bračič, Miloš Poljiainšek, dr. Svetozar Ilešič, Zoran Po^lač, dr. Bratko Kreft, dr. Fra»ac Zadravec, dr. Anton Ferenc, Ivasn Kreft, prof. Bogo Te(ply in drugi). Prvi se- stanek tega odbora bo v torek, 13, februarja, v proistomh občin- sike sikupščine Ljutomer. Prav ta- ^0 je na omenjeni seji občinska skupščina imenovala komisijo za Progrem proslave, uiredniški od- ^'or, komisijo za ekonomska in finafnčna vprašanja, komisijo za organizacijo prireditve ter pro- pagandno komisijo. Jubilej 100-letnice ljutomer- ske čitalnice bo združen s pro- slavo 100-letnice tabora, ki bo v drugi polovici septembra t. 1. Vendar bo še posebno z današ- njim koncertom Ljutomer pro- slavil 100-letnico čitalniškega društva. Za to priložnost sem obdiskal dr. SLAVKA JANCA, Ijuitomersikega odvetnilka, ki je hkrati organizacijsiki vodja lju- tomerskega okteta in predsednik uredniškega odbora zbornika »MED MURO IN DRAVO«, ki bo izšel ob lOO-letnici tabora. Čitalnica je bila ustanovljena na naprednih temeljih Ljutomer slavi 100-letnico či- talnice s koncertom, ki ga bo v petek, 2. februarja, (danes — podčrtal P. P.) priredilo delavsko prosvetno društvo in na katerem bodo v glavnem peli pesmi iz čitalniiške dobe, je začel pogo- vor dr. SLAVKO JANC. To so pesmi Jaikoba Aljaža, Antona Nedveda, Antona Forsterja in drugih, za katere je napisal v večini primerov tekst Simon Gregorčič. Na koncertu bosta naistopila mešani pevski zbor 5n oktet DPD Svoboda Ljutomer. Po koncertu bo Svoboda prire- dila družabni večer za vse še žive pevce, k! so nekoč peli v ljutomerskih kulturnoprosvetnih zborih. Kljub temu, da ima Ljutomer važno lego na prehodu iz Slo- venskih goric v Panonsko nižino, ni bil nikoli kakšno utrjeno in strateško pomembno mes'to. Ven- dar je ljutomensko prebivalstvo skozi več stoletij živelo pod av- stro-ogrsiko monarhijo. V tej do- bibi pa je bjlo vseskozi narodno- stno zelo zavedno. Prav na teh temeljih je bila v Ljutomeru ustanovljena čitalnica, na pobu- do narodnostno naprednih in zavestnih faiklorjev, ki so bili nosilci zahteve po politični in narodnostni avtonomiji Sloveni- je, ki je bila Ukrat v celoti pod tujo nadvlado. Vsi ti pa so pri- spevali v avgustu leta 1868 — ob prvem slovenskem taboru, da je bila podana zahteva po uvedbi slovenskega jezika v uradih in šolah, po združitvi Slo- venije v avtonomni del avstro- ogrsike monarhije. V tem smislu bo tudi koncert posvečen 100- letnici čita.lnice, uvodna priredi- tev v vrsto drugih, ki bodo še sledile med letom in ki bodo dosegle svioj smisel v slavnost- nih dneh proslave 1. slovenske- ga tabora, je končal razgovor dir. Slavko Jane. (Nadaljevanje prihodnjič) Oktet DPD Svoboda Ljutomer ivica šerfezi V PTUJU .^ponedeljek, ."). februarja, bo o 19. uri gostoval v Ptuju po- pevkar IVICA ŠERFEZI. V kino ^voran. se bo predstavil Ptuj- ^ noni s celovečernim koncer- nabavnih melodij. Delo v šolah prilagoditi novemu delovnemu času Vse osnovne šole, ki imajo enoizmenski pouk, naj bi že v prihodnjem šolskem letu prešle na celodnevni pouk. Proste so- bote bi nadomestili z nekateri- mi doseda) prostimi dnevi in s skrdjšanicm počitnic. Celodnev- in program dela In življenja v šoli zahteva ustrezno organiza- cijo, priprave toplih obrokov, u- reditev Jedilnic, telovadnic, ig- rišč in drugih prostorov za pro- stovoljne dejavnosti in rekreaci- jo učencev. V večini šol bodo v ta namen potrebe znatne Inve- sticije. Glede na prvstopno uveljavlja- nje novega delovnega časa v družbenih služb, in upravah go- spodarskih organizacij bo treba vskladiti življenj"; in delo v šo- lah. Potrebinio bo preučiti mož- nosti, da se v šolah preide na podaljšano dnevno bivanje učen- cev v šoli. O problemih v zvezi z uvedbo petdnevnega delovne- ga tedna na šolah in o ukrepih v zvezi 6 postopnim uvajanjem novega del)">^^nega časa je izdal posebno informacijo RS za pro- sveto in kulturo. Uvedba petdnevnega delovne- ga tedna, ki bi sprostila sobote za počitek učencev in učiteljev, mora upoštevati naslednja za- konska določila: šolsko leto se prične 1. septembra in konča 31. avgusta, šolsko leto ima naj- manj 210 dni pouka. Ker so bili doslej urniki m predmetniki vseh šol prilagojeni 6-dnevnemu delovnemu tednu, bo možen pre- hod na 5-dnevni teden somo z uveljavitvijo novega šols-kega koledarja, ki bi dotočil podalj- šanje trajanja pouka na račun dosedanjih pouka prostih dni v zimskih in letnih počitnicah in na račun drugih prostih dni med šolskim letom. Pouk bi se mo- ral pričeti namesto potega že prvega septembra. Nekateri, do- slej ouka rosti dnevi, bi posta- li dnevi pouka oziroma kot spo- minski dnevi s proslavo, ki ni&o prosti pouka. 30. december, dne- vi od 21. januarja do 27, januar- ja (šest dnii rirnjskih počitnic), štirje dnevi od 27, do 30, aprila (ustanovitev OF), dva dneva, ki ju določi ravna,telj, en dan (od dveh) za šolski izlet in dan ob- činskega praznika, skupaj 20 dni. Sedem športnih dni, ki jih pred- pisuje učni načrt za telesno vzgojo kot dneve pouka, naj W šole organizirale ob sobotah. Ker pa je zaradi iznada delovnih so- bot treba pridobiti 35 dni pouka, se mora pouk na šolah podalj- šati še na 8 delovnih dni. Pouk, ki se je doslej končal praviloma 20, junija, bi se odslej končal oikrog 30, junija. Uvedba novega šolskega ko- ledarja je izvedljiva v okviru sedanjih zako^nskih predpisov, vendar bi novi šolski koledai zahteval nekatere spremembe. Spremeniti bi bilo treb^i pred- metnike osnovnih in srednjih šol. Prilagoditi jih bo treba pet- dnevnemu delovnemu tednu, pri čemer pa bo moralo ostati neo- krnjeno letno število dni pouka in letno število učnih ur, kd ie določena za vsak predmet. Spre- menit' bo treba urnike šol. V prostih sobotnih dopoldnevih bo treba organizirati športno udej- stvovanje in prostovoljne dejav- nosti za učence, ker je šola dol- žna skrbeti tudi za organiziran prosti čas učencev, ker pride v poštev predvseuf z? učence, ka- terih starši so ob sobotah zapo- eleni (industrija, trgovina, gos- tanstvo, transport). Novi šolski koledar je mogo- če uveljaviti zs osinovne šole in za veliko večino srednjih šol. Ni ga pa mogoče v sedanjih pogo- jih uvesti za tiste poklicno šole, ki imiajo periodični pouk od treh do štirih in pol meseca na leto, V tem p rim ep pouka ni mogoče podaljšati, ke. bi se sicer močno skrajšala doba praktičnega pou- ka na delovnih mestih v go&po- darsikih organizacijah. Vse navedene spremembe je mogoče uveljaviti v šolskem le- tu 1968/69, Do tedaj pa je treba Izdelati nov šol&ki koledar, pre- urediti predmetnike in izvesti vse otrebne prirave v šolah. Nekaj šol pa naj bi eksperimen- talno uvedlo petdnevni pouk v tednu že v letnem semestru 1967/68, in sicer od strokovnim vodstvom zavoda za šolstvo S RS in pedagoškega inštituta SRS. V zvezi s prehodom na nov delovni čas v šolah pa bo nujno potrebno zagotoviti investicijska sredstva za gradnjo predšolskih z a vodo v in os no vno š o 1 s k eg a prostora v tistih večjih sredi- ščih, kjer še nimajo pogojev za eno in pol izmenski pouk, ki za- gotavlja najmanj polovici učen- cev podaljšano bivanje v šoli. Vse šole, ki imajo manj kot dvoizmenski pouk, morajo orga- nizirati odaljšano bivanje v šoli za tiste učence osnovnih šol, katerih starši so v času, ko ni pouka, zaposleni. Razen tega je treba za te učence zagotoviti v šoli poleg šolske malice tudi ko- silo. Stroške za učitelje v ok- viru podaljšanega bivanja bo morala zagotoviti temeljna izo- braževalna skupnost, k stroškom za prehrano učencev pa naj bi prispevali sredstva temeljne izo- braževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva in starši ZR PROGRAM DANAŠNJEGA KONCERTA V UUTOMERU Mešani pevski zbor DPD Svo- boda Ljutomer bo na današnjem koncertu, 2. februarja, ki bo po- svečen lOO-letnici ustanovitve čitalnice v Ljutomeru, izvajal naslednja dela: Matija Tome: Slava Slovencem, Miroslav Vil- hnr: Ne vdajmo se, Jakob Aljaž: Zaostali ptič, Hrabroslav Vola- rič: Eno devo le bom ljubil in Gustav Ipavec: Slovenec sem. Oktet DPD Svobode pa bo izva- jal 12 del, in sicer Jacobusa Gal- lusa Vae nobis, Quam gallina suum parit ovum ter Ecce quo- modo moritur iustus; St. Mokranjca — Njest svjat; Da- vorina Jenka Strunam ter Va- bUo, Josipa Ipavca Imel sem ljubi dve in Savska; Gustava Ipavca Planinska roža; Benja- mina Ipavca Domovini ter An- tona Foersterja Večerni a ve in Spak. Oba zbora bo vodil pe- vovodja Ivan Vrbančič. -p Draga Alenka! Med mnogimi, ki ti plSejo. želim tudi jaz dati skromen prispevek. Sestavil sem spis o moji Jesenski paši. Ce boš članek objavila, bom še večkrat kaj prispeval v rubriko Naša pisma in se ti vnaprej naj- lepše zahvaljujem! PASTIR V ZELENI PESNIŠKI DO- LINI Ko nam je bela snežna odeja one- mogočila pašo in je minilo pastir- sko veselje, se rad spominjam je- seni. Ko sem bil še začetnik v šoli, in na paši, sem pasel vsako Jesen našo malo čredo po širokih levanj- skih travnikih v zeleni dolini ob Pesnici. Lepo nam je bilo, če je bi- la jesen sušna in topla. Ko smo pa- stirji zagledali prve oblake, nas je zajel strah, ker smo vedeli, da bo dež in da bodo travniki naše prelepe doline poplavljeni. Paša bo prene- hala, kolikor pa je bo, bomo bro- dili do kolen po vodi. Tako je bilo skozi zgodovino rodov In o tem nam pripovedujejo dedki in babice. Ne- kega dne pa je prišlo le drugače. Spominjam se leta 1964. Kot po- navadi sem prignal domačo čredo na jesensko pašo na desni breg Pes- nice. Pastirji smo zaslišali silno ro- potanje težkih strojev. Zapustili smo črede in tekli gledat proti Velovla- ku, kaj se dogaja. Ko smo se pri- bližali, smo zagledali buldožerje, ki so potiskali pred seboj ogromne ku- pe zemlje in odpirali globoko stru- go. Vprašali smo nekega tovariša: »Kaj to delajo?« Prijazno nam je odgovoril: »Gradimo novo Pesnico, da ne bodo več poplavljeni vaši travniki.« In res. Se pred koncem jesenske paše so bili prekopani tudi travniki v Levanjcih. Voda je od- tekla in spremenilo se je tako, da naši travniki niso več strnjeni. Prva polovica jih je na desnem bregu Pesnice, druga pa na levem. Ko smo preteklo pašno dobo spet pasli kot ponavadi, smo se večkrat zbrali na desnem nasipu nove Pesnice in gle- dali na levi breg. kjer so naši lo- čeni levanjski travniki. Kako lepo zeleni so bili! Cez in čez sama lepa, dobra paša! Mi pastirji pa z naši- mi čredami nismo mogli do njih, ker ni mostu. Upamo, da ga bodo v bo- dočnosti zgradili, da bomo lahko prišli na široke pašnike onkraj Pes- nice. Pastirji bomo še glasneje vri- skali na lepi paši. naši tovariši v mestih pa bodo imeli bolj polne lončke sladkega mleka. Pionirski pozdrav! Janez Zampa. 8. b razred osnovne šole Bratov Reš, Desternik Janez! Zima je objela naš svet in tndi pašnike ob Pesnici začarala k po- čitku. Tvoje misli pa se vračajo na- zaj, in ko gipdai skozi okno v zim- slii dan, obujaš svoje pastirske spo- mine. Nova Pesnica ne poplavlja več va- ših travnikov in ne povzroča velike škode. Se most na drugo stran, pra- viš, je potreben. Gole besede ga res ne bodo zgradile, pač pa sknpna in vsestranska delovna akcija vseh ob- čanov. Tudi ti nisi Izvzet, saj veš, da so otroci še vedno sodelovali, kot so pač vedeli In znali. Soomn' >p partizanskih kurirCkov! Vse bo nekesa dnf ure.ieno tud) ta vab most. Takrat boste pastirji lahko zapeli z Zupančičevimi PA> STIRCKI: »... zdaj tolste krave gonimo, na dobro pašo hodimo, okrogle pesmi piskamo.« Alenka TROFIJ MoJi sestrici in jaz smo bile še majhne deklice. Nekoč Je sonce lepo sijalo in smo se igrale pod jablano. Zraven nas je bil tudi psiček Trofij. Med Igro smo mu okrog vratu na- taknili elastiko. Ko smo mu jo v!e- kle čez glavo, smo Jo raztegnile, ker je bila zelo ozka. Na psičko- vem vratu pa se je spet skrčila in se skrila pod dolgo pasjo dlako. . Trofij Je postajal iz dneva v dan bolj žalosten. Nehal je lajati in ve- selo skakati. Glavo je držal k tlom in čudno gledal. Jed mu ni več di- šala. Cez nekaj dni ga je mama vzela v naročje In ga začela božati In izpraševati: »Ubogi Trofij, povej, povej, kaj te boli!« S prsti mu je okrog vratu otipala nekaj trdega in opazila tisto elastiko. S škarjami jo je prerezala. Dobro se spominjam, kako mu je trda elastika preglodala kožo In je bil ranjen. Mama mu je rano mazala z mazilom In ga hra- nila s toplim mlekom, da se je po- pravil. Cez leto dni nam je lovski čuvaj Trofija ustrelil. Vsi smo jokali za dobrim psičkom. Trofij je mrtev in jaz ga ne bom nikoli pozabila. Silva DoveCar, Bresnica 1 Silva! Ve, male deklice, male neumnicet Kaj vse otroci naredijo! Vendar ti .ie ostal spomin na Tro- fija tako mil in lep. Poglablja ti ljubezen do živali, ki so nara zveste prijateljice. Poslušaj, Silva! V pionirski knjiž- nici, vem, so prelepe knjige, kot K.AL A, ovc AR RUNO, KAZAN — VOLČJI PES, LASSIE SE VRACA. Tovarišico učiteljico prosi za kate- ro izmed njih In jo preberi! Boš vi- dela, kako ti bo všeč! Saj je tudi tvoj Trofij kot psiček iz knjige. Alenka PTIČKA NISMO REŠILI Tam v golem grmu si ptiček greje nožice in med perutnice stiska glavo. Otroci pripravimo sanke in smučke, z brega se spustimo, v dolini obstojimo. Nismo videli ptička, nismo slišali revčka, krmilnice nismo naredili, zmc nismo natrosili, da ptička bi rešili. Alenka, ta pesmica mi je pri.šla na misel, ko sem šla v šolo. V gr- movju sem opazila premražene in lačne ptičke. Cvetka Zorko, Podgorci 30 a Cvetka! Razveselila si me. ko s« se po- novno oglasila. Pa še s pesmico! Z njo si potrkala na srca vseh tistih otrok, ki jim prezebli ptifki niso nič mar. Hvala ti, Cvetka! Alenka Tudi lelos Dustni karneval v Ormožu Veliko lanskoletnih obiskoval- cev ormoškega pustnega karne- vala se verjetno še dobro spo- minja, kako enkratno in pove- zano s pristnim humorjem so Ormožani prikazali dogajanja doma in drugod. Ugodno sončno vreme in do- bra organizacija sta pripomogla. da se je v Ormožu zbralo re- kordno število obiskovalcev. Za razliko od Ptuja in drugih mest prirejajo pustni karneval v Or- možu na pustni torek. Vsebina programa je tesno povezana z etnografskimi običaji tega kraja. Ne manjka pa seveda tudi ša- ljivih dovtipov in karikiranih prikazov posameznih dogodkov. DA BI SE SPOMNILI Lansko leto se je pustni kar- neval začel na že omenjeni pust- ni torek nekaj po 14. uri. Ob glavni ulici in na Mestnem trgu se je takrat zbralo rekordno število gledalcev. Presenetljiv je bil velik obisk Ptujčanov, ki so vsaj v Ormožu hoteli nadome- stiti izgubljeno v Ptuju. Na čelu karnevalske povorke je korakal pihalni orkester, ma- skiran v vesele vinogradnike. Za njim se je zvrstilo okoli 20 večjih etnografskih in karne- valskih skupin. Gledalcem bo ostala dolgo v spominu skupina, ki je predstavljala ormoški most. Na kamionu so pripeljali improviziran leseni ormoški most, ki so ga preizkušali peš- ci. Zaradi slabega stanja most ni vzdržal niti teh, zato se je takoj sestala komisija, da bi od- ločila o njegovi nadaljnji uso- di. Po mnenju komisije je bilo treba most minirati. Ko so ga minirali, se je ta vnel in gorel; »gorel je počasi, dan zmage sla- vil in Ormož tri dni krasil!« S smehom na ustih so se Ormo- žani poslavljali od svojega ljub- ljenca. Naslednja skupina, ki je pred- stavljala ormoške probleme, je predstavljala »ormoški b^zeri" CNadaljevanje prihodnjič) ZVEZA KULTURNO PROSVET- NIH ORGANIZACIJ OBČINSKI SVET — PTUJ priredi v sredo, 7. februarja, ob 19.30 v gledališču v počastitev SLOVENSKEGA KULTURNE- GA PRAZNIKA (ob obletnici Prešernove smrti) SLAVNOST- NO AKADEMIJO. Spored: 1. Misli o Prešernu; 2. Avgust Senoa: NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA (dra- matizacija). Sodelujejo člani amaterskega gledališča Ptuj. Vljudno vabljeni! ESPERANTO V ORMOŽU Kakor smo izvedeli, bodo imeli v Ormožu tečaj mednarodnega jezika esperanta. Pričel se bo v začetku prihodnjega meseca v šoli za že prijavljene učence. Poseben tečaj bo še za odras- le, če se jih prijavi zadostno število. Zaradi tega so vabljeni interesenti, da pridejo 8. febru- arja ob 18. uri v šolo. Pojasnila dobite pri ravnate- lju šole tov. Z. Kovačiču ali pri dipl. vet. Jožetu Bešvira. SfniB < TEDIVIK — pefek, 2. februarja 1%8 Stran ^ IZ OPLOTNICE Združena šola po starem tiru...i Oplotnlca je svojo Solo iisgiibi- la med vojno, ko so jo požgali partizami, ker so imeli Nemci v njej svojo postojanko. Tako je bil do leta 1957, ko so dobili v Oplotnici novo šolo, pouk kar v treh zgradbah. S kakšnimi pro- blemi pa se srečuje šola danes, nam govori ravnatelj te šole Rudi ZNIDARIC: Leta 1962 je prišlo do zdru- žitve šol Kebelj, Lukanja, Pri- hova in Oplotnica. Takrat je postala oplotniška Sola matična, ostale pa njene podružnične šole. Moram reči, da je bila no- va šola leta 1957 velika prido- bitev za ves kraj, čeprav je že takrat kazalo, da bodo njene zmogljivosti za takšno število učencev premajhne. Največja hiba pa je ta, da so gradili šolo brez telovadnice. Namen združitve šol v letu 1962 je bil, da bi pocenili in olajšali administrativno poslo- vanje, da bi centralna šola do- bila več strokovnega kadra, ki bi bil v pomoč ostalim šolam. Kljub dobri zamisli pa nismo mogli vsega izpeljati, predvsem tega. da bi se predmetni učitelji vozili na predavanja na podruž- nične šole. Izpolniti pa nismo mogli niti druge zamisli, da bi se učenci višjih razredov vozili v centralno šolo. Vendar upa- mo, da bomo to izpeljali delno že v prihodnjem letu. Precej razredov na pK)družničnih šolah je namreč kombiniranih, kar pa vsekakor močno vpliva na zna- nje učencev. Materialno stanje šol je slabo, predvsem kar se tiče učil, ki jih primanjkuje vsepovsod. Tudi šole, razen centralne, niso takš- ne, kot bi morale biti. Na Keb- Iju bi morali vsekakor preure- diti oziroma nekaj dozidati, če bomo hoteli ugoditi želji star- šev, da obdržijo celotno osem- letko v svojem kraju. Zato pa bo potreben tudi kader, ki bi se nekako že dobil, ni pa zanj do- volj stanovanj, Ža Lukanjo pa je vsekakor potrebno premestiti višje razre- de osemletke v Oplotnico, če- prav bodo otroci izgubili skoraj ves dam za prevoz In bivanje šoli. O oplotniški šoli pa lahko čem le toliko, da je brez ceti tralne kurjave, kar povzro{ precej nepotrebnega dela, učeji ci pa se zadržujejo ves zim&i čas v razredih, ker so hodnii veliki in hladni. Razen tega p smo na šoli spremenili vse kg binete in jedilnico v razrede zg radi pomanjkanja prostora. Ko govorimo o šolskem usp^ hu, ne moremo biti najbolj zj dovoljni. predvsem v zadnji dveh letih. Ta namreč pad; Razlogov zato je več. Ce se pc vrnem.o malo nazaj v čase nižj gimnazije, moram reči, da ie b uspeh kasneje na osemleti mnogo boljši. Saj je že leta I9j dosegal skoraj 90 odstotkov. Na to pa je začel počasi padati. Ko govorimo o teh vzrokih, n moremo mimo dejstev, da so te mu krive premajhne m.ožnosi za nadaljnje šolanje in zaposlo vanje. Starši čutijo, da njiho otrok ne bo mogel iti nikanno naprej in ga močneje pritegnej k domačim opravilom So pa tudi precej krivi tni učni načrti. Ti so verjetno pre natrpani, od učiteljev samih p je odvisno, koliko ur porabij za določeno snov. Krivda pa j tudi na mladih samih, ki jih ča priganja, hočejo v najkrajšec času mnogo doseči, pri tem p: so površni, kar se jim kasneje samo maščuje. Zanimivo je tudi to: kjer s; je močno spremenila struktur; prebivalstva, kot v Prihovi, kje je bilo prej 60 do 70 odstotkom kmetov, sedaj pa samo 27 od: stotkov, je močno padel uspel učencev. To si lahko razlagami lahko le tako, da morajo otrot doma opravljati gosoodarsfc dela, medtem ko so očetje za posleni. Seveda pa tudi naša šola š; zdaleč ni usposobljena, kot 1: morala biti. Ce primerjamo šo lo na vasi in mestu, bomo priši do zelo velikih razlik. Bodo p morali tudi starši povečati svo jo budnost in avtoriteto pri last- nih otrocih za njihov bolji uspeh. Mogoče se bo stanje izboljša- lo, ko bomo pri šoli ustanovil posebno komisijo vidnih družbe nih in gospodarskih delavcev, bo vodila kontrolo nad uspehe: in skušala šibkim učencem p magati z izboljšanjem socialne ga stanja ali kako drugače. Ko sledimo uspehu učencet ne moremo mimo dejstva, d! precej otrok precej daleč pnj haja v šolo. Tako imamo 43 odj stotkov učencev, ki imajo dv kilometra do šole, 37 odstotkp tistih, ki imajo več kot štiri ki lometre do šole, od tega pa ) 17 odstotkov takih, ki imajo ve! kot pet kilometrov do šole. Zat se ne smemo čuditi, da le neki več kot 30 Odstotkov vseh vpi sanih učencev konča z uspeho! osemletno šolanje. Iz naših šol se zelo malo učeč cev odloči za nadaljnje šolanji Predvsem ostanejo doma ali P se zaposlijo kot delavci, če sf veda dobijo zaposlitev. Tisti p ki se šolajo dalje, večinoma v uspejo. -b Rudi Znidarič Lo>fska druži>na Lenart LOVEC MORA VZGAJATI IN DOPOLNJEVATI DELO NARAVE Za bralce Tednika odgovarja predsednik lovske družine Le- nart v Slovenskih goricah Franc Rogan. — V zadnjem času veliko govo- rimo o lovskem turizmu. Povejte, kaj ste na tem področju že dosegli v vaši lovski družini? Naše lovstvo je v povojnih le- tih doseglo ogromen napredek, utrdilo nove organizacijske obli- ke ter hkrati dobilo sodobno družbeno vsebino. Lov.ske dru- žine so pravilno razumele začr- tane smernice in zato že uspeš- no gospodarimo in razvijamo lovski turizem. Pogoj, da sploh lahko govorimo o lovskem tu- rizmu, je dobro urejeno, pred- vsem pa z divjadjo bogato lo- višče. Ce tega nimamo, se o lovskem turizmu sploh ne mo- remo pogovarjati. Konkretno v naši lovski družini smo na tem področju že dosegli lepe uspehe. V kratkem času nam je uspelo združiti oziroma povezati šport- no rekreacijo in lovski turizem, ki tvorita skupaj v našem go- spodarstvu pomembno finančno postavko. — Koliko hektarov lovnih po- vršin obsega vaše lovišče? Skupna površina našega lo- višča zajema 3444 hektarov. Od tega je 3120 hektarjev tako ime- novanih lovnih površin. To so predvsem polja in gozdovi. Za naše lovišče sta pomembni tudi Pesnica in Ščavnica, kjer vsako leto uplenimo veliko število div- jih rac. Z Agrokombinatom KZ Lenart imamo glede lovstva ze- lo dobre odnose in so nam v lanskem letu odstopili šest hekt- arov nerodovitnega zemljišča, na katerem bomo v letošnjem letu uredili remize za pernato divjad. Del tega zemljišča smo že pre- orali in bomo spomladi zasadili različne vrste kultur, ki bodo nudile divjadi potrebno hrano in zavetišče. Z Agrokombinatom Lenart imamo dogovor, da nas opozorijo o vsaki večji uporabi zaščitnih sredstev, ki so za di- vjad škodljiva ali celo smrto- nosna. — Ker je glavna lovna sezona že za nami, povejte, koliko divjadi ste uplenili v lanskem letu? Poudariti moram, da se nam glede na vedno večja vlaganja v lovišče iz leta v leto veča število odstreljene divjadi. Ce to število razdelimo na posa- mezne vrste divjadi, vidimo, da smo v preteklem letu odstrelili 30 glav srnjadi, 450 fazanov, 150 fazank (predvsem zaradi večje- ga vlaganja kebčkov in ureditve gojitvenega razmerja 1:6), 200 zajcev, 50 jerebic in okrog 320 divjih rac. — Kaj pa lovski dom? Ga že imate ali ga nameravate v prihod- nosti zgraditi? Lovskega doma še nimamo. Nameravamo pa že letos kupiti kmečko hišo, ki jo bomo preure- dili v lovski dom. Del gospo- darskega poslopja bomo preure- dili v prezimovališče za jerebice in fazane. V vsaki večji zimi nam roparice napravijo na per- nati divjadi občutno škodo, ki jo bomo s prezimovališčem zmanj- šali. — Na začetku razgovora sva go- vorila o lovskem turizmu. Kako je pri vas s tujimi lovskimi gosti? Ze nekaj let nazaj prihajajo k nam na lov sosednji italijan- ski lovci. Zelo dobrodošli pa so pri nas tudi lovci — koroški Slovenci, s katerimi imamo zelo prisrčne lovske stike. Oboji so z lovom v našem lovišču zelo zadovoljni. — Ker so finančna sredstva ti- sti faktor, ki je v vsaki organiza- ciji in društvu najbolj pereč pro- blem, bi naše bralce zanimalo, kakšno je finančno stanje v vaši lovski družini? Navzlic vsem stroškom, ki smo jih imeli z ureditvijo lovišča in z vlaganjem mladega naraščaja, je naša letna bilanca pokazala pet milijonov starih dinarjev či- stega dobička. S temi sredstvi bomo kupili že omenjeno hišo za lovski dom, uredili lovišče, predvsem pa bomo poskrbeli za osvežitev krvi lovne divjadi. Tudi v lovstvu je tako, da brez vlaganja ne moreš pričakovati želenih uspehov. — Koliko članov je vključenih v vašo lovsko družino in kako je z vzgojo lovskega naraščaja? V našo družino je včlanjenih 37 lovcev — od tega jih je sko- raj polovica iz Maribora. Pred- vsem so to delavci iz različnih mariborskih tovarn. Kot večina družin na podeželju se tudi na- ša resno ukvarja z vprašanjem, kako okrepiti družino z mladim, dobrim naraščajem, ki bi bil vsestransko tvoren in sposoben za nadaljevanje utrjevanja in razvijanja našega lovstva v skladu s sodobno družbeno stvarnostjo. Se posebej je to pomembno pri nas, ker nimamo vpeljane stalne poklicne lovske čuvajne službe in je vsak lovec tudi gojitelj in čuvaj na dolo- čenem lovišču. Trenutno imamo v naši družini pet lovskih pri- pravnikov, ki se že pripravljajo za lovski izpit. Kot v vsaki orga- nizaciji in društvu je potrebno tudi v lovske družine vključiti kar največ mladih. Peljimo mla- dino v gozd, na lov, na lovske sestanke in povsod tja, kjer je priložnost seznanjati se z lov- skim življenjem! Za lovsko vzgojo je polno različnih poti in načinov. Treba se je v stvar sa- mo resno poglobiti in uspehi ne bodo izostali. Ce začnemo vzga- jati dečka že pri 14 letih, bo v 18. letu starosti prav gotovo po- stal dober lovec in tudi pošten član zelene bratovščine. Mlademu lovcu je treba vce- piti ljubezen do narave, ljubezen do divjadi, do vsega, s čimer se lovec v naravi srečuje. Puška, s katero ubija, ni in ne sme biti njegovo edino veselje. Lovec mora tudi vzgajati in s svojim delom bogatiti ter dopolnjevati delo narave. J. S. Franc Rogan Zbornik prvega skyvenskeg€ tabora „Med Dravo in Muro" Ob lOO-letnici I. slov^ii^ega tabora, ki je bil v nedeljo, 9. av- gusta leta 1868 v Ljutomeru, bodo na 1005 straneh izdali zbornik I. slovensikega tabora z naslovom MED MURO IN DRA- VO. Teksti, ki jih bodo napisali pomembni slovenski zgodovin- ski, etnografski, kulturni in zemljepisni strokovnjaki, bodo ponazorjeni s 111 slikami in 12 zemljevidi. V teh dneh so pričeli zbornik tiskati. Svetozar Ilešič je za zbornik prispeval sestavek O geografski individualnosti Prlekije v luči razvoja kmetijskih naselij in njihovega zemljišča; Borut Be- lec je napisal prispevek Družbe- no geografski razvoj Ljutomer- sko-Slovenskih goric in njihovi agrarno kulturni tipi; Ciril Sle- binger — Geološki razvoj Slo- venskih goric; Anton Trstenjak — Karakterološka podoba slo- venj egoriškega človeka; Zmaga Kumer — Štajerska slovesa in njihovo mesto v ljudski poeziji; Vilko Novak — O ljudskem živ- ljenju v prvi polovici 19. sto- letja; Angelos Baš — Hišna no- tranja oprema podložnikov v ljutomerski okolici v prvi polo- vici 19. stoletja; Stanko Pahič — K predslovenski naselitvi Slovenskih goric; Milko Kos — Kolonizacija med Dravo in Rabo pa krajevna imena na -ci; Fra- njo Baš — Uvod v zgodovino stanovanjske hiše na Sloven- skem; Jože Curk — Urbanistič- no-gradbene zasnove trgov in mest v Podravju in Pomurju; Jože Koropec — Slovenske go- rice v luči mariborske mestne knjige; Melita Štele — Topo- grafija Štajerske iz leta 1727; Vlado Valenčič — Prebivalstvo v Slovenskih goricah v pretek- losti in do današnjih dni; Jože Ftičar — Božidar Raič v poli- tičnem življenju; Viktor Vrb- njak — Ljutomerski tabor; Bogo Teply — Politično življenje v Lenartu v Slov. goricah v za- četku 20. stoletja; Eman Pertl — Zdravstvo v Slovenskih goricah; Jože Jenko — Železnice v sever- novzhodni Sloveniji; Rudolf Ko- larič — Prleško narečje; Janko JtzrainCtč — O ka>kav9kam na- rečju; Jakob Rigler — Jezikov- no-ikulturna orientacija Štajer- cev v starejših obdobjih; Janko Glazer — Rokopismo gradivo slovenjegorlškega izvora v Stu- dijski knjižnici v Mariboru; Stanko Kotnik — Trije drobci v narodnem prebujanju sloven- ske vzhodne Štajerske; Anton Slodinjak — Slovstveni poskusi Jakoba Košarja; Marijan Zadni- anamcDLJih; SerjeJ Vrtier — Ba- ročno kiparstvo v Slovanskih goricah. To je kronološki prikaz del 28 avtorjev zbomflce ob lOO-letnici L slovenskega tabora, iz katere- ga se lahko podrobneje seznani- mo 2 vsebino tega pomembnega dela, ki bo z vseh plati osvetlil kulturne, zgodovinske, etnične ter politične odnose v preteklosti sveta med Muro in Dravo — krajev, ki leže ob vznožju Slo- venskih goric ali v njih, krajev, ki imajo zaradi te lege marsikaj skupnega. V tem pa je še večji pomen zbornika. -p MODN! KOTIČEK Čevlji m torbice za pamlad Pred nastopom pomladi je treba misliti tudi na pomladanske čevlje, rokavice in torbice. Nekaj predlogov: 1. Temno modra torbica, čevlji temno modri s podloženimi svetlo modrimi odprtinami. 2. Svetlo rjava torbica, lahko se- miš čokoladno rjava, čevlji v dveh odtenkih rjave barve, seveda ena enaka kot torbica. 3. Kombinacija z zelo modernim Jezikom, barva, ki jo nosimo povsod: črna. 4. Lepa kombinacija s spomladan- skim plaščem, torbica in čevlji ze- leni. Povsod seveda enake rokavi- ce. Čevlji naj imajo debelo peto. Modele kreirala Darja. KOTIČEK ZA KMETOVALCE iN VRTIČKARJE Kakšna sečnja zagotavlja naravno pomlajevanje gozda? Naravno pomlajevanje zagotavlja- jo naslednje oblike izkoriščanja: prebiralna sečnja in oplodna sečnja ter sečnja na golo v malem, na oz- kih pasovih. Pri PREBIRALNI SEČNJI, zdaj tn, zdaj tam izbiramo drevesa ali manj- še skupine (Sope, gnezda). V pravem prebiralnem gozdu je drevje vseh starosti in debelin. Načelno sekamo drevje najdebelejšega razreda, po- sekamo pa tudi drevesa, ki nimajo bodočnosti in jih je treba izločiti. To je bolno, poškodovano, rogovila- sto, suhovrho in zamorjeno drevje. S prebiranjem v gozdu kolobarimo, torej na istem mestu sekamo po presledku več let. Značilno za preblralno sečnjo je, da ostane sestoj vedno sklenjen in tla zastrta. Zaradi odpornosti in va- rovalnega učinka gozda je tak način prebiralnega gospodarjenja nujen na vseh takih mestih, kjer je zemljišče potrebno posebnega varstva, da se ohrani in mora zato biti trajno za- strto z drevjem. Za odkazovanje drevja za posek v prebiralnem goz- du je potrebno torej mnogo znanja in izkušenj. Za kmečke gozdove je prebiralni način gospodarjenja naj- prikladnejši, OPLODNA SEČNJA za male kmečke gozdove je manj primerna kakor prebiralna. Tudi pri oplodni sečnji se gozd pomlajuje s semenom stoječega drevja kakor pri prebi- ralnem gospodarjenju. Drevje za- seje seme in potem še nekaj časa varuje mladi zarod, to je podmladek. Ko naraščaj ne potrebuje več var- stva, postopoma posekamo vse staro drevje: praviloma poznamo tri stopnj sečenj. Oplodna sečnja se Imenuje zato, ker posekamo le del drevja, druga drevesa pa puščamo, da zaplode po sekanju nastale praz- nine. Drevju, ki zaseje in zaplodi praznine, pravimo semenjaki. Se- menjaki torej rode seme, zasejejo tla in podmladek varujejo s svojimi krošnjami. Razlike med prebiralnim gozdom in gozdom, ki ga izkoriščamo v oplodni sečnji: v prebiralnem gozdu so na isti parceli drevesa vseh sta- rosti in debelin, pri oplodnera go- spodarjenju pa imamo, preden zač- nemo s sekanjem, drevje iste staro- sti in pretežno iste debeline. Ob koncu teh sečenj ostane samo še podmladek. Semenjaki so že odstra- njeni. V prebiralnem gozdu lahko vedno sekamo zrelo drevje na isti gozdni površini in se vedno sproti zaseje nov zarod. Gozd ostane po vsej po- vršini poraščen z drevjem vseh starosti in debelinskih stopenj. V gozdu, kjer gospodarimo na oplodni način, je dozorel les v nekaj pre- sledkih posekan In na gozdni po- vršini ostane le naravni podmladek. V takem gozdu ne moremo sekati lesa trajno in neprekinjeno na isti ploskvi kakor pri prebiralnem go- spodarjenju. Ormož skozi stoletja Komenda Velika Nedelja - fevdalno gospostvo v ormoškem kraju Razvoj Velike Nedelje kot nasel- bine zasledujemo od leta 1200, ko so Ptujski gospodje v službi salz- buršklh nadškofov trajno pregnali Ogre od Pesnice tja za Ormož in Središče in podelili okraj okrog se- danje Velike Nedelje bratom nem- škega križarskega reda v Jeruzale- mu, kakor se Je tedaj križniSki red uradno imenoval. Z listino iz leta 1222 Je Friderik Ptujski potrdil nemškemu redu po- sest okrog Velike Nedelje (»in Do- minico«) in polovico dohodkov od desetine v ceiotnem okraju. Nekaj let pozneje so križniki dobili v po- sest tudi cerkev pri Veliki Nedelji in ta je postala središče obsežne pražupnije nemškega reda za ce- lotni ormoški okraj s podružnicami v Ormožu, Središču in pri Miklavžu. Zemljiška posest nemškega reda okrog Velike Nedelje Je bila sprva skromna. Počasi pa se Je večala z raznimi darovi In volili zlasti Ptuj- skih gospodov in drugega plemstva, zlasti gospodov iz Kunšperga in onih od Podsrede, ki so oboji imeli ob- širno fevdno posest na Ptujskem polju in v Slovenskih goricah. V 15. stoletju se je povečanje zem- ljiške posesti prenehalo. V tem času se je izoblikovala obsežna In bogata komenda (fevdalno-redovna posest) Velika Nedelja, izvršila pa se Je tudi načrtna kolonizacija te posesti s Slovenci — vinogradniki. Obseg ko- mende le razviden iz ohranjenega URBAR.JA IZ I,ETA 148G. To je ob- dobje ogrskih vojnih In turških na- padov, ko je bilo mnogo kmetij In celo vasi hudo opustošenih in po- polnoma uničenih. Po podatkih ur- barja je imela komenda podložnike v 13 vaseh, kjer je bilo skupno samo 46 kmetij. 2 polovični kmetiji in 31 domcev (želarskih domačij). V vasi Velika Nedelja (Suntagsdorf) Je bilo samo 6 kmetij in 29 domcev; v, Tr- govišču (Altenmarkt) 10 kmetij; v Cvetkovcih samo 2; v Mihovcih (Tiefenau) tudi 2; v vasi OberRor (verjetno današnje Bratonečice) 6 kmetij; v Sardin ju 4; v vasi Sta- novno 3; V Brebrovniku 2 kmetiji; v Salovcih 9 kmetij. Skoraj v vseh teh vaseh je imelo tudi gospostvo Ormož svoje podložnike. Komenda Velika Nedelja Je po istem urbarju imela lepe dohodke od gornine (vinskega pridelka) od sogornlkov, katerih je bilo v Her- mancih celo 45, v Slančji vasi 5 in v Gornjem Brebrovniku trije. Vin- sko desetino od podložnih vinograd- nikov si je komenda delila z last- nikom gospostva Ormož in Je po podatkih urbarja prejemala vinsko desetino od 881 vinogradnikov v 52 vrhovih (goricah) od Osluševskega vrha na zahodu prek vseh Sloven- skih goric do Kajžarja in Koga. Komenda pa Je prejemala tudi precejšnjo žitno desetino od kmetij v celotnem ormoškem okraju, ven- dar si Je tudi to desetino, kakor vinsko, delila z vsakokratnim last- nikom ormoškega gradu, ki Je bil prvi in najpomembnejši fevdalni zemljiški gospodar ormoškega okra- ja. Komenda je prejemala žitno de- setino v vaseh od Trgovišča, Tomaža In Zerovinec prek Koga, Godeninec in Središča do Obreza in Pušenec pri Ormožu. Skupno je prejemala žitno desetino v 57 vaseh od 409 kmetij. NEKAJ IMEN IZ URBARJA IZ LETA 1486 SREDIŠČE: Tudi Središčani so kot tržani dajali žitno desetino komen- dl Velika Nedelja. Imena: Matija Bokolič, mesar Martin, Jurij Vranš- jak, Pavel Vogrin, Matej Urbanič, BoStjan, Gregor, Luka Merzliak, Benedikt, Valent, Valent Kos, Hor- vat, Dobrota, Koskoneg, Filiplič, Jančec, SundariC, Jurij Pašjak, Mar- tin Krabar, Pileplec, Petrič, Andrej kolar, Krajnec, Veloša, Benedikt, Vitina Udalrikov, Simon Puklavic. OBREZ: Tomaž Dravnik, Vido Majhenovič, Pavel Cocelj, GaSpar Urbanič, Vido Jurič, Ivan Marlak, Jurij Golek, Martin Volkarič, Andrej Poderk, Gašpar Zagorec, Peter Ku- haric, Podgorelec, Meško, Ivan Ju- rič. PUSENCI: Urbar Ima vpisana sa- ma krstna imna brez rodbinskih, ki so v tem času še v končnem raz- voju: Tomaž, Rupert, Pavel, Lenart, Blaž, tkalec, župan Janže. LAHONCI: Krabonja, Mesaric, Jutroša, LepošiC. Martin Homašič, Janže Erhart, Matej Modernjak, Pavel Fucjak, tkalec Martin, Janžo Koren, Martin Vajda, Štefan Lopu- ša, Jakob Brabona, Jakob Mesaric, Petroviča (vdova), OBERROR (Bratonečice): župan Matej, Peter Plohi, Jakob Petek, Mihel JutroSlč, Gregor Kušar, An- drej Valpotič, Janžič kolar, SAVCI: Jurij Lah, Mihel Sok, Ju- rij Bratošič. Matej Opresnek, Jan- žek, Ivan Petrov sin, Matej Fral- čiC. ZG. KLJUCAROVCI: Gregor Ozi- mec, Peter Puconja, župan Gregor, Štefan Fernak, Gregor Corde, Pod- lipnik. Iz liutomerske zgodovine KRATKA ZGODOVINA VASI V OKOLICI KRIZEVEC Med Vcržejem In »Waltersdorfom« Je še nekoč stala vas Poljana, ki je ležala na polju med Vučjo vasjo. Staro novo vasjo in BunCani ter Jo je Mura spodkopala. Pred Ver- žejem se omenja vas Boniczen, kar so Banovci. Torej »VValtersdorf« ne more biti nič drugega kot Bunčani, ki imajo prazgodovinsko ozadje, čeprav ni znano, da bi tu našli kakšne prazgodovinske grobove In druge predmete. Na Južni strani le- vo od ceste proti Veržeju je bil pred nedavnim še sredi polja štiri- koten prostor, obdan z Jarkom, na katerem je nekoč brez dvoma stalo branišče, GRLAVA-BANOVCl. V otokar- skem urbarju »Gyrlaverdorf« — po- meni Grlavo. To Je bila že nekoč vas z desetimi kmetijami. Zupan Je imel dve kmetiji ter se je ena od njih Imenovala »potenhube«; torej za nagrado vasi. Leta 1445 je štela vas že 12 hiš ali pa se Je pisec rieželnoknežjega urbarja zmotil In Je županovi kmetiji prištel med drugih deset. Leta 1443 zasledimo obliko Gerle, že leta 1445 pa se ta vas ime- nuje Girlaw. Gr'lin Je moško ime, ki ga srečamo v 14. stoletju. V tem stoletju se v starem Zagrebu ome- nja žensko ime Grlica. Na slovan- skem jugu imamo več krajev s ta- kim Imenom. V okolici Sarajeva Imamo celo ime Grilca, v Crnl gori Grlic, v Srbiji Grlište itd. Tudi to ime kaže na enotnost naših narodov. Ker se govori »na Grlavt« In ne v Grlavl. Je lahko kraj dobil Ime po kakšnem potoku Deželnoknežjl gra- dič se omenja še leta 1449. P.ANOVn. Ime kraja prihaja od imeoa »ban«, vendar je malo ver- jetno, da bi spominjalo na avarske čase, če Je že res, kot zatrjujejo nekateri zgodovinarji, beseda »ban« avarska. Vas se omenja najprej v obliki »Wanitzen« leta 14G4 v listi- ni, s katero je cesar Friderik III. z dnem 21. februarja istega leta Krištofu Minndorfu podelil v uprav- ljanje vinograd, vinsko desetino in druge dohodke v okolici Benedikta, Hercegovščaku in hišo v Radgoni ter druge dohodke v Banovcih. Le- ta 1598 je v Ljutomeru Andrej Rindt- scheidt, lastnik ljutomerskega gra- du, prodal Ivanu Zidariču kmetijo v Banovcih In z njo vred razne pravice tako da lahko lastnik hiše cepi drva za domače potrebe v gra- ščinskih hostah. 9. julija IGOl je Pe- ter Draškovič potrdil v Ljutomeru, da Je posestvo v Banovcih prodal Ivanu Zidariču Andrej Rindtscheidt. 28. oktobra leta 19G7 je v gornjem ljutomerskem gradu Sigmund Jožef grof RatkaJ potrdil, da je prišel k nJemu Ivan Fejaš (Feyasch) in ga seznanil, da Je svojo kmetijo v Ba- novcih. ki jo Je podedoval po očetu Danijelu in po stricu Jakobu Sivcu, prodal Matjažu KoroScu, njegovi soprogi Heleni In vsem njegovim dedičem. Banovci so tudi neka vas v Slavoniji. ILJASEVCI so v stari Jugoslaviji tvorili samostojno občino. Prvič lah- ko navedeno vas zasledimo leta 1413 z imenom Egelstorff, kasneje se imenuje dobesedno Iglesdorf, samo leta 1432 In 1434 Ilgtsdorf. Ime je ne- dvomno nastalo po osebnem Imenu Ilija ali Ilijaš. Leta 1445 Je vas že Imela 24 hiš. V že večkrat omenje- nem otokarskem urbarju tega ali podobnega imena ni, ker Je najbrž vas prej imela kako drugo Ime, ker niso redki primeri, da se je Ime vasi spremenilo. V urbarju je res nekaj imen, za katera ne morem« določiti lege, zato se verjetno P katerim skriva ime Iljaševci, L< 1441 je cesar Friderik III. pod< med drugim kot v dedno upravi nje vas Iljaševci Ortolfu. nada dve kmetiji v Cezanjevcih, dva d< desetine v Branoslavcih. Vogrlč* cih In Radomerju ter dva dela V* ske desetine na braneškem In ' gričevskem hribu. KLJUCAROVCI-GRABE. v otoW skem urbarju se ta vas Irnefl' »Sluzzlaersdorf« In »Zlu/lausto ter Je imela prvotno 12 kmetij- leta 1445 Je bilo v navedenem kr« samo 12 hiš. medtem ko so Jih ■ sedne, s Klinfarovci v eno ob*' združene Grabe. Imele »edem. ' z enakim Imenom lahko srečamo drugje na Sta.iorskem, Na spi"' Je na jugu Slovenije več kraje*' Imen, ki so izpellane iz besf ključ, ki Je praslovanska Ime K" Carovci pa ne prihaja neposre'' od imena kljoč, marveč <.f! klju^j ja. V staroslovenščini pomeni J dr. Franu Miklošiču) ključar — ' vaja. gospodarja, oskrbnika kaK« stanovališča. V srednjem veku pomenila beseda ključar (latin* claviger) gralKkoKa uslužbenca, l^V zapiral grajska vrata in čuval K'' Ce, Mnogokrat je ključar isto. ' Nemec pravi Pfleger alt SchaffeJ, kar pomeni tudi komornlka " vplivom nemškeca naziva je nas' krajevno Ime Flekušak in ose" Ime FelgerlC. V Imenu Ključar^ pa se kaže velika mof slovensK^ jezika, ki Je za Imenovano 2''"''', službo rabil svolo prastaro doif.i besedo in po njej dolofil txidi ' vasi. ki mora hiti zelo stara k^ nI bila germanlzaclla orfino^ Vendar je kljub temu nastala j pod vplivom fevdalnega J kar je v prefeklo«tl Ur>7f>'^ razP" ditev hiš in število kmetij. i strnil 7 TEDNIK — petek, 2. febmarfii 1%« Strun 7 ŠPORT Kot vsako leto ]e tudi v letu 1967/S8 obCuiska zveza za telesno kulturo Ptuj orgaiulztrala zimsko ko- šarkarsko ligo, v kateri sodeluje osem ekip: 1. ekipa srednje ekonomske iole Ptuj. 2. ekipa gimnazije I. Ptuj. 3. ekipa gimnazije II, Ptuj, 4. ekipa Breg I, Ptuj, 5. ekipa Breg II, Ptuj, 6. ekipa strokovnih šol Ptuj, 7. ekipa TVD Partizana Rogoznlca, 8. ekipa košarkarskega kluba »Dra- va« Ptuj. V prvem kolu, ki Je bilo odigrano 21. januarja, »o bili doseženi nasled- nji rezultati: Srednja ekonomska šola — Breg 11 50:32, KK Drava — Gimnazija 11 43:13, Breg I — Gimnazija I 39:19, TVD Rogoznica — Strokovna Sola 48:10. V drugem kolu je odigrana le ena tekma, In sicer med KK Drava In TVD Partizanom Rogoznica, rezul- tat pa Je 59:31. Ostale tekme v tem kolu so Iz- ostale zaradi šolskih počitnic in se bo tekmovanje nadaljevalo 11. febru- arja, ker v času šolskih počitnic v telovadnicah ne kurijo. Takšna oblika tekmovanja v ob- činskem merilu je zelo kvalitetna, množična In zelo koristna za mla- dino. Posebno Je treba pohvaliti ekipo Rogoznice kot najbolj disciplinirano in kvalitetno, ki se poteguje za prvo mesto na tem prvenstvu. Tudi osta- le ekipe so to tekmovanje vzele zelo resno, tako da bo doseglo svoj na- men. za prleškega Lujzeka; TU pa tan sen čUja ene Udi, da so me zaradi jezika Smfali. Res je, da sen bija preveč domači. Kaj čete, rosa sen v šumi, za zajterk sen dobja šalico jabočnice, za obid šalico vina, za večerjo pa pol litra klintona. Tak so me pač duma re- dili. OblUbim pa van, da se bon pobolša. V toten tjedni nisen pre- več lita okoli, btja sen precig zde- lani — pa še poleg tega betežen, montrala me je kulika. Pa naši Udje.,. V ORMOŽI... Pri Veki Nedeli sen bija na ko- linah pri storen znonci Gusteki, te pa mi je po veselen deli začeja razlagati. — Pred por dnevi je eden mojih znoncev ša naročit ci- ment v vekonedelsko zadrugo. Za- to ka so mo ga obečali, je eno iz zadruge povoba v najbližjo ošta- rijo na dvo deci, ki je košta 1,80 N din. Te pa še je prišla driiga iz zadruge, ki ji je glih tak naroča dvo deci vina. Či glih je bija toti dvo deci iz iste korpflaše, je košta 5,00 N din. Že pri ten je precig veka razlika. V toti »novi oštariji« mojo re- formo v malen prsti. V nedelo na »Tri krole« (6. januarja), je oštar- još priredja »interno veselico«. Bilo je puno vsega od muzike do prleških špecijalnosti pa do skre- gane matematike. Eden od »udele- žencev« veselice je pa bija en tje- den dužen devet špricarov te pa še eden liter vina, čiprav nije niti kaple vinskih dobrot kilšo. Na ve- selici pa nastopi vsakšo nedelo »avbiks folklora«, da ne bi pozabili na store običaje, kdo so te negda s koli čokali v vesi, či si ša zeron dumu od diklme. Na občinski skupščini v Ormoži pa so skoro 3 viire hondlali za ormoško totenkomro, tak ka se mi je zdelo, da so Ijidje iz vesi fošni, či je kdo na ormošken brli- tifi pokopani. V LOTMERKI... Okrog Store ceste in Desjaka si Udje v temi nemrejo nič poma- gati. Elektrika je v hišah slaba, tak ka je Lujzek iz Desjaka na- mesto k ženi ali v postelo, odiša že por krot spot k kravan. Za no- beno silo nije moga najti postele. V Lotmerki sen skoro štiri viire iska bucike, pa jih nisan moga nigi najti. Te pa sen doba v štacUni za t obok na Ormolkt cesti inozem- ske bucike. V nedelo pa so opet oplačkali dvo lotmerška Uacujm: mesarijo, ki je edina v Lotmerki in pa StacUn, v keren sen v soboto kiipja bucike. Vsa sreča ka sen se naje o soboto spotja, vačig bi bija brez jih — meso pa tak ali tak nisen moga kupiti. Tak pa sen lehko vsaj bucike žveka. V PTUJI... Sa sen v novi bife na Breg. Vse mojo lepo zrihtano, samo šekre- tov nimajo. Tak ka sen moga pre- cig cajta bižati po mosti, da sen priša do sanitarij kavarne. Na avtobusni postaji sen vida, da je nova pošta prav prišla za tiste, ki se vozijo s jovnimi šklopotali. Tudi jaz, či bi bija bolj pri po- meti, bi lehko ša v pošto čakat na avtobus. Tak pa sen viini sta. se prehlodja ter zbeteža. Ves poklum- pani sen čaka v domoči posteli na sodni den. Sejalo se mi je, da so me pokopali na ormoškem briitifi, ki je bija zrihtan kak si lehko sa- mo v sejah zamisliš. Kdo sen se zbiidja, pa sen bija včasig bojši. Pa ne zamerte. P iste mi na na- slov: Uredništvo TEDNIKA. Ptuj. Lackova 2. Samo vaš Lujzek televizijski PROGRAM od 4. do 10. febr. 1968 NEDELJA, 4. FEBRUARJA 9.10 Madžarski TV oregled. 9.25 Poročila. 9.30 Narodno zabavna glas- ba. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Mo- kedajeva matineja. 14.00 Zagreb — Reka (nogomet). 15.45 Mladost — Partizan (odbojka). 17.15 TV kažipot. 17.35 Dileme, danski film. 19.10 Bo- nanza. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Čik- cak. 20.50 TV magazin, 21.50 Športni pregled. 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 5. FEBRUARJA 16.45 Madžarski TV pregled. 17.00 Poročila. 17.05 Mali svet. 17.30 Arhi- tektura Leningrada. 18.00 TV obzor- nik. 18.30 Portreti. 18.50 Reportaža. 19.20 Sampinjoni. 19.45 Vokalno in- strumentalni solisti. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 Cikcak. 20.35 TV drama. 21.35 Teme z varijacijami. 22.05 TV dnevnik- TOREK, G, FEBRUARJA 15.00 Grenoble: Otvoritev zimskih olimpijskih iger. 18.05 Poročila. 18.10 Lutkovni film. 18.25 Slovenski po- govorni jezik. 18.50 Svet na zaslonu. 19.30 TV obzornik. 20.00 Cikcak. 20.10 Zakon je zakon. 21.40 Neiztrohnjeno srce. 22.10 Poročila. SREDA, 7. FEBRUARJA 16.05 Tek na 30 km iz Grenobla. 17.05 Madžarski TV pregled. 17.20 Poročila. 17.25 Kljukčeve dogodiv- ščine. 17.45 Kje je, kaj je. 18.00 TV obzornik. 18.20 Ne črno, ne belo. 19.05 Podelitev Prešernovih nagrad. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.20 Iz Grenobla. 20.35 Razvalina življe- nja. 21.35 Cirkus v hiši. 22.05 Po- ročila. ČETRTEK, 8. FEBRUARJA 15.40 Poročila. 15.45 Smuk za mo- ške. 17.15 Tiktak. 17.30 Oddaja za otroke. 18 00 TV obzornik 18.20 Na- rodna glasba. 18.45 Reportaža — Ti- tograd. 19.05 Pravdarii. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik 20.20 Tz Grenobla. 20.35 Cikcak. 20.40 Aktualni razgo- vori. 21.45 TV drama. 22.40 Tekmo- vanja v bobu. 23.40 Poročila. PETEK, 9. FEBRUARJA 14.55 Poročila. 15.00 Flicka. 15.30 Hitrostno drsanje. 16.30 Grenoble: hokej SZ — ZDA. 19.00 Glasbeni ma- gazin. 19.30 Oguljeno mesto. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.20 Gre- noble. 20.35 Cikcak. 20.40 Mož s ti- soč obrazi. 22.40 Poročila. SOBOT.^V, 10. FEBRU.-VRJA 11.45 Grenoble. 13.15 Tek na 15 km. 16.35 TV kažipot. 17.00 Mojca In ži- vali. 18.00 TV obzornik. 18,20 Poklici. 19.20 S kamero po svetu. 19.45 Cik- cak. 20.00 TV dnevnik. 20.20 Greno- ble. 20.35 Cikcak. 20.40 Grenoble. 23.00 Poročila. NEDELJA. 11. FEBRUARJA 9.10 Madžarski TV pregled. 9.25 Poročila. 9.30 Henčkov ansambel. 10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Film- ska matineja. 11.45 Grenoble. 13.00 Grenoble. 16.05 TV kažipot. 16.30 Grenoble. 19.10 Bonanza. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Cikcak. 20.50 Zabav- na glasba. 21.50 TV dnevnik. PROMETNE NESREČE 24. Januarja ob 11.20 se Je pripetila nianjša prometna nesreča na parkir- nem prostoru na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ptuju, kjer je voznik avtomobila zastava 750, reg. št. MB 202-73, Branko Maksimovlč iz Maribora zadel pri obračanju avto- mobila v osebni avto zastava 730 MB 177-88, kateri pa se nI oglasil, niti nI prišel po vozilo do 14. ure. Nastala je manjša materialna škoda. * 24. Januarja ob okrog 17.45 se Je pripetila prometna nesreča v vasi Spuhlja med vprežnlm vozom In osebnim avtomobilom zastava 750 ter opel rekordom reške registracije. Voznik vprege je zaradi te.ga, ker mu konji niso mogli potegniti, ob- stal na sredini ceste In nI Imel osvetljenega voza. Za nJim Je pripe- ljal voznik osebnega avtomobila Franc Mlinaric iz Nove vasi pri Markcvcih ter trčil v vprežni voz .Jožeta Clmermana iz Markovec. Ker je voznik osebnega avtomobila MB 249-33 Mlinaric pustil avtomobil ne- osvetljen prav tako na sredini ce- ste, je pripeljal v tem času nasproti iz druge smeri voznik opel rekorda reg. št. RI Novo MuratovlC in se zaletel v osebni avto flat 750. Na- stala je Skoda na obeh vozilih za okrog 500 novih dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. ^ 24. januarja lf)G8 ob 19.15 se Je pripetila prometna nesreča v vasi Spuhlja v zadnjem ovinku proti Go- rlšnlcl vozniku Bogdanu Korparju z osebnim avtomobilom fiat 750 MB 188-73, ki Je pripeljal Iz Gorlšnlce In ga Je zaradi neprimerne hitrosti za- čelo v ovinku zanašati, kar je imelo za posledico, da je zadel s prednjim delom avtomobila v obcestni smer- nik. Voznika Je vrglo iz avtomobila, vozilo pa se je še obrnilo In na- zadnje zdrsnilo v obcestni Jarek. * 25. Januarja oh 7.55 se Je pripetila hujša prometna nesreča v vasi Spuhlja v križišču ceste Spuhlja— Bori—Ormož pri gostilni Kolarlč v Spuhljl med voznikom osebnega avtomobila MB 234-58, VW. ki ga je vozila voznica B kategorije Vera Cafuta Iz Ptuja. In osebnim avtomo- bilom ZG .399-79. ki ga Je vozli voz- nik Vladimir BoIčevlC Iz Zagreba. Pri trčenju sta podrla dve ženski, ki sta čakali na avtoh»is v Spuhljl. Pri trčenju sta bili ženski huje te- lesno poškodovani In prepeljani na zdravljenje v ptujsko bolnišnico. Na vozilih pa Je nastala materialna ško- da za okrog 70OO N din. * NAJDENA UTOPLJENKA 28. Januarja Je Drava naplavila v Ptuju pri kopališču utopljenko Ma- rijo Kmetec, staro 72 let. iz Ptuja, Selška cesta 3, ki Je napravila sa- momor dne 25. Januarja. FILMSKI IN TV MOZAIK Dve deklici se trgata za en«ga najbolj znanih italijanskih film- skih igralcev FRANCA NERA. Vanessa Redgrave je z njim za- ročena, druga, ki se imenuje CHARLOTTE RAMBLING, pa je V njega zaljubljena. Vanessa je s Francom igrala v holly- woodskem filmu »Lancelot«, Charllota pa je s Francom igra- la v filmu »Človeški plen«, iz katerega je tudi naš posnetek. FRANCO NERO, ki je sedaj eden najuspešnejših evropskih igralcev v Hollywoodu, igra v filmu Veljka Bulajiča »Bitka na Neretvi« italijanskega kapetana Riva. Kot je znano, film snema- jo V tem času v Gornjem Va- kufu — V zgodovinskih prede- lih Bosne. Franco in Charlotta Franco in Scharlotta SLOVENSKA BISTRICA: V sredo, 31. januarja, je bilo V Slovenski Bistrici poučno pre- davanje za žene. Predavala sta dr. SAKS o raku in dr. BORKO o kontracepciji. Predavanje je organizirala komisija za ženska vprašanja pri ODS v tovarni Impol. Na predavanje pa so bile povabljene vse žene iz vseh ko- lektivov v Slovenski Bistrici in druge. fi> NAŠE ZDRAVJE Sedat je čcrs ozeblin Mcistno lasišče Ozebline se pojavljajo v mrz- lem letnem času. Najprej so modrordeče nabrekline in so podobne pordelim vozlom. Oze- blino obkroža vneta, rdečemo- dra koža. Pojavijo se najčešče na nogah in rokah, cesto pa tudi na nosu, licih in ušesih. Močne ozebline se tudi odpro. To po- vzroča bolečine in se težko zdra- vi. Ozebline zelo srbijo, bolijo in pečejo. Tipično je, da se poja- vijo v mrzlem vremenu in izgi- nejo same, ko se bliža toplejši letni čas. Ozebline dobijo večinoma ljudje, ki imajo mnogo opraviti zunaj na mrazu in na vlagi. Ozeblinam pa so ljudje tudi podvrženi. Nekdo še toliko lahko brodi po mrzli vodi in jih ne bo dobil. Človek pa, ki reagira na vlažno ohladitev, jih ima hitro. Posebno ženske so občutljive. , Dobro hranjeni ljudje so tudi odpornejši kot podhranjeni. Ce smo podvrženi ozeblinam, se moramo čuvati pred vlago. Težko jih je tudi pozdraviti. Posebno pa imamo težave, če se odpro. Nevarne so odprte ozeb- line zaradi infekcij in gnojenja. V takem primeru moramo k zdravniku. S toploto jih ne mo- remo zdraviti. Ta še pospešuje srbenje. Temperatura nad 30 stopinj povzroča še hujše teža- ve. Zdravnik nam bo predpisal mazilo, ki bo pomagalo. Važnejše kot zdravilo pa je, da se jih že vnaprej obvaruje.mo. še preden nastopi vlažen , in mrzel letni čas, se moramo do- bro obuti in obleči rokavice. '■i"akoi ko je temperatura padla pod 1.5 stopinj, moramo postati pazljivi. Lasišče izloča kožno mast, ki masti lase. Seveda, če je te ma- sti preveč, so lasje premastni in nobena pričeska ne drži. Da lasje ne bodo preveč mast- ni, moramo najprej poskušati omejiti izločanje masti v lasišču, medte.Ti pa odstranjevati odveč- no mast. Mast izločajo kožne žleze loj- nice. Mnogokrat žleze lojnice, predvsem v puberteti, premočno izločajo. Koža je predvsem po obrazu, hrbtu in prsih izredno mastna in pojavijo se mozolji. Prva naloga je, da omejimo dotok maščob. Torej se moramo izogibati mastni, zabeljeni hra- ni. Predvsem svinjska mast je škodljiva. Tudi olja, maslo in rastlinske masti so maščobe, zato se bomo o.Tiejili tudi pri tem. Čokoladi se bomo odpove- dali, prav tako ne bomo segali prepogosto po slaščicah. Jejmo čim več sadja in zelenjave. Maščobo bomo skušali odstra- niti tudi s pudri. Uporabljamo kozmetične pudre za lase ali tudi otroške pudre. Lasišče na- pudramo, pustimo da puder učinkuje vsaj pet minut, nato lasišče dobro prečešemo. Kadar umivamo glavo, si pri- pravimo mnogo tople vode in šampon v prahu. Jajčni šamponi so za .nastne lase premastni. Nujno je, da umivamo mastne lase vedno v deževnici ali v vo- di, v katero smo dodali žličko boraksa. Beljenje las in trajna posušita lase. Tupirana pričeska mastne lase nekako prezrači. Tudi sonce in veter mastnim lasem zelo dobro deneta.