TA TEDEN / TA TEDEN Zima se na pragu pomladi prav počasi poslavlja, tako niti narava ne ustvarja lepšega počutja in tajanstvenega upanja ob rojevanju novega življenja, ki ga prinaša pomlad. V času tega pisanja slovenski zdravniki vztrajajo pri svojih zahte- vah v zvezi z ureditvijo svojega socialnega in družbenega položaja, zahteve zaostrujejo, vlada s svojimi pristojnimi ministrstvi v dogo- varjanjih samo malo popušča, potrošniki (uporabniki zdravstvenih storitev) pa čakajo: eni bentijo, drugi zgolj komentirajo (eni navijajo za zdravnike, drugi proti), bolj ali manj pa redno plačujejo zdravstveno zavarovanje in hipotetično razmišljajo, koliko jih dnevno stane zdravstveno zavarovanje in kako bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti uporabe svojih plačanih storitev zahtevali ustrezno zmanjšanje. Razmišljajo res zgolj hipotetično, saj vedo, da bodo na koncu kakorkoli to vse plačali - ali v obliki davkov ali v zmanjšanem zdravstvenem standardu. Težko verjamejo, da bi skušala država prihraniti kje drugje. Pa tudi kako naj prihrani, ko pa je toliko držav na svetu, kjer še nimamo svojih predstavnikov, ki tkejo naše politične in gospodarske mreže, da nam ni potrebno plačevati dragih provizij pri plasmaju našega blaga; ko imamo za- radi nesklepčnosti (profesionalnih) poslancev več sej državnega zbo- ra; ko stranke potrebujejo denar, saj se vendar bližajo volitve; ko smo upokojili toliko sorazmerno mladih ljudi. Pa nove občine je potrebno financirati, mnoge še sploh niso zaposlile ustreznega števila ljudi, pa nimajo še svojih glasil, da o voznem parku sploh ne govorimo. Na- vsezadnje pa se nam mulijo še prepotrebni in sposobni menežerji, ko jim za strokovno in uspešno delo ne plačajo borih petdeset tisoč mark, uboge investicijske družbe pa tarnajo, da za njihove težko zbrane certifikate ni dovolj družbenega kapitala. Treba je pač potrpeti, saj smo vendar v tranziciji in gremo v svetlo prihodnost. In bo prišla pomlad in bo posijali sonce in vse bo vzbrstelo in bomo imeli nove poslance in novo vlado ...in bo vse dobro. Franc Lačen PTUJ / NAPOVED DOHODNINE '95 ^ W lOiMfO 6t /Hmetlellek E>o vključno 25. marca so v ptujski izpostavi republiške upra- ve za javne prihodke prevzeli 16.740 dohodninskih napovedi. Samo v soboto, ko so delali v Ptuju in v vseh krajevnih skup- nosti, so jih prevzeli 2715 oziroma manj kot v prejšnjem letu na ta dan, ko jih je bilo čez tri tisoč. Do izteka roka, kije letos izjemoma še prvega aprila, pričakujejo še okrog 24 tisoč na- povedi. Število napovedi je letos večje, ker se je država odločila obdavčiti tudi krpe zemlje okoli mestnih hiš. Medtem ko je bilo lani obvestil o katastrskem do- hodku 23 tisoč, se jih je letos povečalo za 31 tisoč oziroma za sedem tisoč, za toliko pa se povečuje tudi število do- hodninskih napovedi za prejšnje leto. Vodja ptujske izpostave re- Rent-a car kombi in osebna vozila Dostava na dom I ptul, lel: 082/796-040 non stop publiške uprave za javne prihod- ke Marijan Furek je povedal, da letos pričakujejo okrog 40 tisoč napovedi. Sprejemali jih bodo tudi v soboto, 30. marca, od 8. do 12. ure na sedežu izpostave v Ptuju. Dohodninsko napoved se splača oddati v roku, saj je na- jmanjša zagrožena kazen za ne- napoved 50 tisoč tolarjev. Lani se je zaradi tega pri sodniku za prekrške znašlo kar 489 davčnih zavezancev. V napoved je potrebno vpisati vse obdavčljive dohodke; če tega ne storimo, nas lahko doleti kazen, ki je izredno visoka - 400 tisoč tolarjev. MG Na prvi pomladni dan so Zeleni Slovenije po različnih krajih delili sadike goznih dreves in marsikak minnoidoči si je v sončnem dnevu utrgal minutko in mislil zeleno. Tatiana Mohorko PTUJ / SPREJEM OB PRAZNIKU Jiove naloge €ivilne zttšiite v letu 1995 se je z reorganizacijo državne uprave in uveljavljanjem lokalne samouprave pričela tudi nova organiziranost na področju zaščite in reševanja. Skup- no delo pri tem na območju Uprave za obrambo Ptuj sta predstavila nekaterim županom novih občin in povel- jnikom štabov civilne zaščite ob dnevu civilne zaščite di- rektor uprave in svetovalec ministra Stanko Meglič ter poveljnik civilne zaščite za Podravje Drago Klobučar. Stanko Meglič je predsta- vil pristojnosti novih občin na področju zaščite in reševanja in povedal, da so ponekod že intenzivno pričeli izdelovati ocene ogroženosti in možnosti ozi- roma načine zaščite ter reševanja ob posameznih na- ravnih in drugih nesrečah. Zaradi vsega tega bodo v letošnjem letu največ pozor- nosti namenili zlasti us- posabljanju štabov in enot ci- vilne zaščite za dobro vodenje reševalnih in zaščitnih ukre- pov. Pri tem so na dobri poti, saj so v izobraževalnem cen- tru na Igu pri Ljubljani že v tem mesecu potekala us- posabljanja regijskega štaba, štaba CZ občin Ormož in Ptuj v popopolni sestavi ter posameznih specialnih dolžnosti v civilni zaščiti. Po- leg tega bodo skrbeli tudi za intenzivno usposabljanje, kadrovsko izpopolnitev in opremljanje v že obstoječih in usposobljenih organizaci- jah na področju gasilstva, rdečega križa, potapljaštva, kinologije, taborništva in po- dobno. Na slovesnosti ob dnevu ci- vilne zaščite so zaslužnim posameznikom, organom in društvom podelili priznanja civilne zaščite Slovenije. Bro- nasti znak sta prejela gasilska častnika Franc Vogrinc in Anton Valentin iz Gasilskeg zveze Ptuj, srebrni znak Po- tapljaško društvo Ptuj, ki že 15 let aktivno deluje, občina Zavrč, ki je izstopala pri preoblikovanju CZ, in gasils- ki častnik Janez Liponik, po- veljnik gasilskega poveljstva mestne občine Ptuj. Zlati znak civilne zaščite Slovenije pa so prejeli Gasilsko društvo Biš, ki letos praznuje 120-letnico, ter aktivista ci- vilne zaščite Vincenc Planec iz Majšperka in Franc Krajnc, referent za civilno zaščito v mestni občini Ptuj. -OM ORMOŽ / RAZMERE V CARRERI SE UMIRJAJO l^lcičall MmMumlm pifiiit Zdi se da se razmere v Carrera Optic počasi pomirjajo: v ponedeljek so pričeli delo v profitnih centrih smučarska očala, poliamid in celotno vzdrževanje, v sredo pa naj bi pričeli tudi v centru litje. Vodilni v podjetju so dejali, da se stanje v preteklem tednu ni bistveno spremenilo, kljub temu pa je opaziti premike, ki naj bi vodili k pozitivnemu reševanju nastalih zastojev. Pomememben premik na boljše je tudi novica, da bodo jutri po 13. uri zaposlenim izp- lačali februarske plače. Ocen- jujejo, da bodo imeli motene denarne tokove še vse do kon- ca aprila, dokler ne bodo v kon- cemu vzpostavljeni novi lastniški odnosi. V tem času bodo poskušali zagotavljati kontinuirano proizvodnjo, ven- dar pričakujejo, da^^ zmernin> motnjam ali krajšim prekinit- vam dela in prerazporeditvi za- poslenih med posameznimi profitnimi centri ne bodo mogli izogniti. V Carreri so prepričani, da spremembe, ki jih preživljajo, ne bodo vplivale na poslabšanje položaja njihovega podjetja. Upajo celo, da po končani kon- solidaciji koncema Ormož čaka- jo nove možnosti razvoja. vk 2 četrtek, 28. marca 1996 - tednik DCfi/Uk IM POJnfEFff PTUJ / JUTRI 1 6. SEJA MESTNEGA SVETA Delitvena bilanta, mosi za pešce iez Dnvo Pred jutrišnjo 16. sejo sveta mestne občine Ptuj so gradivo s sedmimi vsebinsko pomembnimi točkami, med katerimi so še posebej pomembne predlog kriterijev delitve premoženja občine Ptuj, predlog odloka o volilnih enotah za prve volitve v krajevne svete ter števila članov svetov v četrtih mestne občine ter potrditev dopolnjenega programa in flnančnega načrta sklada stavbnih zemljišč v tem letu (ta predvideva tudi 80 milijonov tolarjev za gradnjo prvega od treh načrto- vanih novih mostov čez Dravo v Ptuju) pregledali tudi v posa- meznih odborih sveta, statutarno-pravna komisija pa se bo sestala danes popoldan. Predlog odloka o določitvi vo- lilnih enot za prve volitve v kra- jevne svete ter števila članov kra- jevnih svetov mestnih in pri- mestnih četrti v mestni občini Ptuj naj bi sprejeli po hitrem postopku, da bi lahko volitve čim prej izpeljali. Pri določitvi volilnih enot so uporabili enotne kriterije. Vsaka četrt se razdeli na več volilnih enot, da bi se za- gotovila zastopanost prebivalcev iz vseh naselij ali delov posamez- ne četrti. V četrtih z naselji obse- ga volilna enota posamezno na- selje, le pri majhnih oziroma na- seljih z izredno majhnim števi- lom prebivalcev se je le-te ob upoštevanju skupnih interesov združilo v volilno enoto z dru- gim manjšim in v naravi sosednjim naseljem. V mestnih načrtih brez naselij in kjer četrt obsega le številne ulice, so volil- ne enote ulice, ki so sestavljale bivše krajevne skupnosti, ob upoštevanju smiselne delitve v naravi. Številčnost svetov posa- meznih četrti je posledica uskla- jevanja enakomerne zastopanos- ti in skupnih interesov posamez- nih delov četrti, zato se tudi šte- vilčnost-svetov razlikuje od četr- ti do četrti. Stroške za izvedbo lokalnih volitev po zakonu o lo- kalnih volitvah krije občina; mestni proračun jih vključuje. OD ŠEST DO DESET ČLANOV SVETA v mestni četrti Center se bodo po predlogu odloka oblikovale tri volilne enote, v katerih se bo volilo sedem članov krajevnega sveta. V mestni četrti Ljudski vrt se bodo oblikovale štiri volil- ne enote in se bo volilo deset čla- nov krajevnega sveta. V mestni četrti Panorama so predvidene tri volilne enote, volilo pa naj bi se šest ^članov sveta. V mestni četrti Jezero so prav tako predvidene tri volilne enote, čla- nov sveta pa naj bi bilo osem. V mestni četrti Breg se oblikujejo tri volilne enote, voli pa sedem članov krajevnega sveta. V pri- mestni četrti Markovci bodo oblikovali osem volilnih enot in volili deset članov krajevnega sveta, v primestni četrti Grajena bodo oblikovali štiri volilne eno- te in volili šest članov krajevne- ga sveta. Sedem volilnih enot bodo oblikovali v primestni četrti Rogoznica, volili pa bodo deset članov krajevnega sveta. V primestni četrti Hajdina bo se- dem volilnih enot, v njih pa bodo volili osem članov kra- jevnega sveta. Do kriterijev za delitev pre- moženja občine Ptuj je prišlo v sorazmerno kratkem času. 28. decembra lani je mestni svet obravnaval osnutek določitve kriterijev delitve premoženja in ga sprejel v predloženi obliki, 23. februarja pa so predsedniki občinskih svetov in županov občin, ki so nastale na območju bivše občine Ptuj, kriterije uskladili. Na novo je bilo določeno osnovno delitveno raz- merje pri premoženju, ki se ne bo delilo "po legi" in "namenu" ali drugem kriteriju. Realizacija programa in fi- nančnega načrta sklada stavbnih zemljišč v letu 1995 kaže pozi- tivno razliko med prihodki in odhodki v znesku 255.767.000 tolarjev. Za pokritje podpisanih in še nerealiziranih pogodb iz leta 1995 se nameni 132.631.000 toalrjev, 123.136.000 nerazpore- jenih sredstev pa naj bi porabili za dodatni program sklada v letu 1996. Sklad stavbnih zemljišč predlaga, da se jih nameni za gradnjo mostu za pešce čez Dra- vo v znesku 80 milijonov tolar- jev, za ureditev kanalizacije Tur- nišče 20 milijonov, za javno raz- setljavo v Borovcih, Prvencih, na Zgornji Hajdini, v Hajdošah in Gerečji vasi ter Rajšpovi in Hlupičevi ulici v Ptuju 18 mili- jonov tolarjev, preostanek pa za nakup zemljišč. MG LENART / PRED SPOMLADANSKIM ČIŠČENJEM SIrrfr za okolic vse leto KAKO MAČEHOVSKI JE ODNOS DO OKOLJA V OSREDNJIH SLOVENSKIH GORICAH POTRJUJEJO TUDI OCENE O NOVIH DIVJIH ODLAGALIŠČIH, KI RASTEJO KOT GOBE PO DEŽJU IN JIH LAHKO OPAZIMO CELO NA ROBU MESTA, V ČRETI IN OB SKLADIŠČU BLAGOVNIH REZERV # VSAKDO NAJ BI RESNIČNO POMETEL PRED SVOJIM PRAGOM # ČE BO VREME DOPUŠČALO, SE BO LETOŠNJA AKCIJA ZAČELA 19. APRILA IN BO TRAJALA DO 10. MAJA • ZBIRALI BODO TUDI NEVARNE IN POSEBNE ODPADKE # LO. VCI IN RIBIČI ŽE ZAVIHALI ROKAVE Približno takšna bi lahko bila iztočnica zadnjega delovnega posvetovanja, ki ga je v okviru priprav na letošnje čiščenje okolja pripravil urad lenarške občinske uprave. Nanj so po- vabili predstavnike KS, turističnih društev, šol, vrtca, RD Pesnica, lenarškega lovsko-gojitvenega bazena in še koga. Obisk je bil dober in je potrdil dosedanje prepričanje, da je ekološka osveščenost le nekoliko večja in da najodgovor- nejšim ni vseeno, kaj se dogaja z okoljem. Tako pa bi moralo biti tudi pri vsakodnevnem ravnanju, a je žal precej drugačno. Zato so na pos- vetovanju namenili posebno po- zornost preučitvi možnosti za uveljavljanje določil nedavno sprejetega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Lenart. Rdeča nit posvetovanja, na ka- terem je bil tudi vrh lenarške občine na čelu z županom Slavkom Krambergerjem, je bila potreba po večji ekološki osveščenosti, pa tudi nuja, da s smetmi in odpadki ravnamo od- govorneje vse leto. Kampanjska akcija čiščenja samo spomladi ni dobra, tudi zato ne, ker po eni strani smeti pospravimo, po dru- gi pa nastanejo nova odlagališča. Ta so tudi odsev mlačnega ravnanja inšpekcijskih in drugih služb, ki bi morale kršilce udari- ti po žepu. Na posvetovanju so povedali, da so tudi letos že pozvali vse v občini Lenart, predvsem turis- tična društva, lovske družine, ribiče, šole in krajevne skupnos- ti, da se vključijo v akcijo in po- magajo^ pri razbremenjevanju okolja. Žal pa so pozabili na gos- tince in trgovce, ki bi morali de- javneje sodelovati tudi v celolet- nih prizadevanjih za čisto okolje tako v Lenartu kot v drugih kra- jevnih središčih. Letošnja akcija se bo predvi- doma začela 19. aprila in bo končana 10. maja. Če bodo vre- menske razmere slabe, jo bodo podaljšali. Letos bodo v vsaki krajevni skupnosti določili dan, ko bo javno komunalno podjetje Letnik-Saubermacher organizi- ralo odvoz kosovnih odpadkov. Zbirali jih bodo na običajnih mestih, kjer tudi sicer zbirajo odpadke oziroma od koder odvažajo smeti. Odprli bodo tudi deponijo v Hrastovcu, ka- mor bo mogoče ob običajnih de- lovnih dnevih brezplačno pri- peljati kosovne odpadke. Tudi nevarne in posebne odpadke bodo zbirali po krajevnih skup- nostih, kjer bodo določili po dve odvzemni mesti. Lanska praksa, ko so ostanke škropiv in drugih nevarnih snovi vozili kar ne de- ponijo Hrastovec, se namreč ni obnesla. O vsem tem bodo pisno obvestili vsa gospodinjstva. V okviru letošnje akcije, na katero se dobro pripravljajo, bodo KS poskrbele še za dodatno nepos- redno čiščenje okolja, računajo pa tudi na velik prispevek ribičev in lovcev. Ribiči bodo čistili obrežja 13. aprila, lovci pa so marsikje že začeli pospravljati divja odlagališča po gozdovih. Velika bo v tem času vloga šol, ki lahko pomembno prispevajo k ekološki osveščenosti mladih. Pri vsem pa bo najvažnejše, če bo akcija imela dolgoročni učinek in če bodo v občini začeli uresničevati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. Prava škoda bi namreč bila, če bi vse skupaj spet ostalo na papirju. Takšnih rešitev kar mrgoli, tako kot odpadkov, ki kazijo okolje in suhe struge celo ob vstopu v Le- nart iz radgonske smeri. Primer pa še zdaleč ni osamljen in zato ne bi bilo slabo, če bi kakšen uradnik kdaj pa kdaj pogledal, kaj se dogaja na terenu. Ali pa vsaj resno vzel opozorila tistih, ki se aktivno ukvarjajo z varstvom okolja in narave. M. Toš SVETA ANA / VINOGRADNIKI SO ZBOROVALI NA LETNEM ZBORU VINOGRADNIŠKEGA DRUŠTVA lENART V SLOVENSKIH GORICAH SO ZA PREDSEDNIKA IZVOLILI FRANCA KOVAČIČA, ZA PODPREDSEDNIKA PA MILA- NA EDRA Letošnji letni zbor Vinogradniškega društva Lenart, ki je bil pri Sveti Ani, tam, kjer je društvo tudi pognalo prve korenine, je minil v znamenju številnih pobud in predlogov, da bi vino- gradnike iz občine Lenart še tesneje povezali. Nekateri so namreč postregli s podatki, da želijo ustanoviti nova društva pri Benediktu, v Voličini in Jurovskem Dolu. To bi pomenilo drobljenje tudi sicer skromnih moči, so menili in dodali, da naj ima društvo v vseh teh krajih svoje odbore ali pa vsaj v upravnem odboru ljudi, ki bodo zastopali interese vseh vino- gradnikov. Tako so na volitvah tudi storili, saj so v vodstvo iz- volili enajst članov namesto prvotno predlaganih sedem. Funkcijo predsednika bo pri- hodnji dve leti opravljal Franc Kovačič, podpredsednik pa bo Milan Eder. Sprejeli so obsežni delovni program in v njem med drugim zapisali veliko strokov- nih predavanj, izobraževanj in ekskurzij. Že prihodnji mesec nameravajo obiskati Verono in tamkajšnji vinski sejem, odšli bodo tudi na strokovna potovan- ja po Avstriji in še kam. V okvi- ru strokovnega izobraževanja bodo pripravili več predavanj o kletarjenju. Pomagali bodo orga- nizirati lenarško martinovanje, ki je lani prvič lepo uspelo in s katerim so se vinogradniki vključili v popestritev turistične ponudbe. Izdati nameravajo tudi društveni bilten in članske iz- kaznice. Društvo šteje 80 članov, imajo pa nekaj manj kot 100 ha vino- gradov. To je malo, so poudarili in postregli s podatki o vinogra- dih na začetku tega stoletja, ko je bilo nasadov veliko več. Letos naj bi obnovili 35 ha novih nasa- dov, skupaj s kmetijsko sveto- valno službo pa bodo nasploh podpirali razvoj vinogradništva. Udeležence letnega zboravino- gradnikov pri Sveti Ani je pozdravil tudi Miroslav Bau- man, predsednik odbora za kmetijstvo pri lenarškem OS. Poudaril je pomen uveljavljanja znanja v kmetijstvu in pozitivno vlogo društva pri promoviranju Lenarta. M. Toš TEDNIK j0 naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADfO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgovornega urednika in lektor), Jože B/ad/4 Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Martin Ozmec, Marija Siodnjak In Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK, celostna podoba, grafika in prelom: . Slavko Ribarič, PROPAGANDA: Oliver Težak, ® 776-207 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Ra/čeva 6, 22S0 Ptuj; a (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. Celotna naročnina 5.720 tolarjev, za tujino 11.440 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. GORNJA RADGONA / LETOS TRI SEJEMSKE PRIREDITVE Cmdbenišlvo, embalaže, kmetijstvo Organizatorji sejemskih prireditev v Gornji Radgoni imajo v tem času polne roke dela. Si- cer tečejo pripave za vsako sejemsko priredi- tev že od dne, ko prejšnja zapre vrata, trenut- no pa je v ospredju organizacijskih naporov 9. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov, ki bo v mestu ob Muri od 16. do 20. aprila. Od 4. do 7. junija bo mednarodni sejem embalaže, transporta in tehnike paki- ranja Inpak, zadnji teden avgusta pa 34. mednarodni kmetijsko-živiiski sejem. Na sejmu Megra '96 se bodo aprila na 9.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predsta- vila domača in tuja podjetja z gradbenim mate- rialom, gradbeno mehanizacijo in orodjem za gradbeništvo, pa tudi s storitvami v gradbe- ništvu. Kot vselej bo tudi tokrat sejemsko doga- janje spremljal program strokovnih posveto- vanj. Gradbincem bodo zanimiva predavanja o razvoju investicijskega trga v Sloveniji. Letošnje leto naj bi bilo namreč zaradi velikih javnih naročil leto začetka intenzivne prenove gradbeništva. Druga tema bo o asfaltih in hidroizolacijah pri gradnji cest, zelo aktualna tema zaradi pospešene gradnje slovenskih avtocest. Udeleženci posveta bodo ob tem usta- novili tudi društvo asfalterjev. Naslednje stro- kovne teme bodo še: Znaki kakovosti v funkciji poslovne uspešnosti. Zakonodaja in pravno-sis- temska regulativa na področju gradbeništva v Evropski uniji ter Lokalna samouprava in varstvo okolja. Slednja bo namenjena novim občinam, ki se ubadajo s financiranjem lokal- nih javnih služb ter s problemi odvažanja in sortiranja odpadkov. Pozornost letošnjega se- jma bo veljala tudi gradbenemu šolstvu, saj se bodo s svojimi programi predstavile slovenske poklicne in srednje šole ter fakultete. JB LENART / CVETIJO TUDI LOKALNE IN KRAJEVNE CESTE Poročali smo že o hudih prometnih zagatah, ki so nastale zaradi močnih zimskih poškodb magistralne ceste na odseku od mosta na Globovnici pred vstopom v Lenart in v mestu samem. Delavci CP Maribor luknje sproti krpajo, vendar so zaradi gostega prome- ta iz dneva v dan večje in že resno ovirajo prevoznost. Tem težavam so se pridružile še nove na klancu pri spomeniku "Črni križ". Tam je cestišče do- besedno dvignilo, prikazala se je celo ilovnata podlaga, razmere pa so bile tako resne, da so delavci cestnega podjetja uničeno asfaltno prevleko odstranili in jo nadomes- tili z gramozom. Nasploh je na tem klancu pred Lenartom (ali pa tudi za njim v smeri proti Mariboru, kakor hočete) veliko poškodb, zima je očitno opravila svoje z že tako načetim cestiščem, ki ne bo več dolgo vzdržalo. Obnova torej kliče in hvala bogu, da so že lani v jeseni začeli delati. V teh dneh so se stroji vrnili in začeli so prve posege, ki pomenijo nadaljevanje lani začetih del od Črnega lesa do mosta na Globovni- ci. Dela sodijo v okvir obnove ma- gistralne ceste Počehova - Lenda- va na odseku Črni les - Lenart. Prekiniti so jih morali zaradi zime in bi jih že nadaljevali, če bi bile vremenske razmere ugodnejše. Zdaj urejajo predvideno križišče proti Voličini, pripravljajo pa se tudi na druga opravila. Zaradi izjemno močnih poškodb magist- ralke v samem mestu najbrž ne bodo zavlačevali z ureditvijo celot- nega odseka. Vsa dela bi morala biti končana do jeseni letos, ko naj bi bile središču Slovenskih goric prireditve v počastitev 800. obletnice prve omembe Lenarta. Bodo zmogli za- logaj, se sprašujejo dobro obveščeni in dodajajo, da so zaradi hude zime zacvetele tudi številne krajevne ceste (velika je luknja v Zg. Porčiču in še kje). Trkanja na vrata občinske blagajne bo torej tudi pri Lenartu več kot preveč. Žal upravičenega. M. To5 tednik - četrtek, 28. marca 1996 3 m POROimO, KOMENTtRAMO Izvedeli smo A. ČOKL - NOVi ČLAN UPRAVE TAMA i Novi član uprave mariborskega Tarna je postal Ptujčan ' Anton Čoki, uspešni sanator podjetja Agis. Za člana « uprave ga je predlagal Sklad z razvoj Republike Slovenije. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ ==========^=== I: Pri pripravljalcih sedme razstave Dobrote slovenskih ! kmetij, ki bo v Ptuju od 1 2. do 1 5. aprila, smo izvedeli, da se bo z izdelki predstavilo več kot 450 kmetic in kmetov j iz cele Slovenije, ni pa še znano, kaj bo z udeleženci iz tu- jine. Razstavljalci so prijavili 320 krušnih, 76 mlečnih in i 84 mesnih izdelkov. I RAZSTAVA O 19. STOLETJU V začetku prejšnjega tedna so v šolski knjižnici v j Srednješolskem centru v Ptuju odprli razstavo, s katero . predstavljajo projektno delo gimnazijcev na temo 1 9. sto- ' I letje - stoletje meščanstva. Projekt so zastavili interdiscipli- ■ narno. Sedemdeset dijakov 3. letnika gimnazije in sedem- ; najst profesorjev - njihovih mentorjev je raziskovalo poli- i tične, gospodarske in življenjske razmere meščanstva v Ev- j ropi. Poseben sklop so namenili Ptuju in Ptujčanom v tem i obdobju. Pri delu so jim pomagali Zgodovinski arhiv Ptuj, , Pokrajinski muzej. Zveza kulturnih organizacij, Srednja || tekstilna šola Maribor in knjižnica dr. Ivana Potrča. | i OBNOVA PETICE Skladno z lanskoletnim dogovorom med ministrstvom za šolstvo in šport oziroma Srednješolskim centrom Ptuj in Perutnino se je prejšnji teden pričela obnova in posobitev j Petice, ki bo predvidoma trajala do začetka maja. Obno- | vili bodo skoraj 100 m obstoječega lokala in zgradili 1 120 m novih prostorov. V novi restavraciji bodo ob : bistveno kvalitetnejši ponudbi izboljšali tudi raven strežbe. ; Na voljo bo več toplih jedi, bogata pa bo tudi izbira sadja, | solat, mlečnih in drugih izdelkov. Od 18. marca pa so v ; avli Srednješolskega centra nameščeni tudi avtomati za : tople napitke. ■ KURENTI V mmu v fRANCIJi ^ I ¥Metzu v Franciji je bil prejšnji konec tedna velik i mednarodni karnevalski festival, ki se ga je udeležila | i tudi skupina kurentov in kopjašev iz Spuhlje. Sodelovalo je i j več kot dvesto folklornih skupin iz več kot 30 držav Evrope ; I in sveta. TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI Na sporedu je glasbena oddaja Brend;/n ma///coren/o/c;'. Pripravila: MG i GOMILA/OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA I^M Elmtl |:::'Mmmimmmaix,. :• -. JURŠINCI # Mati - tvoja in moja prva pesem! -immi . ,fj II r ■Iiiiimi------ Slovenski krščanski demokrati v Juršincih so letošnje prazno- vanje materinskega praznika pripravili na poseben način, v duhu tradicije in domačnosti tega kraja. Pesem je bila vodilo skozi nedeljsko slovesnost. Predstavile so se mame s svojimi otroki, zapeli so Juršinski fantje in tamkajšnji osnovnošolci, zai- grala in zapela je skupina Bodi pripravljen, mama in hčerka Heričko pa sta ob citrah zapeli nekaj ljudskih. Letošnje prazno- vanje materinskega dne so v Juršincih pripravili že petič, združili pa so ga z razstavo slik ter modno revijo kmečkih in meščanskih oblačil od nekdaj do danes. To so pripravile gostje - članice aktiva kmečkih žensk iz Slovenskih Konjic. ^ETALE ii Peli O mamah Organizatorica proslave ob materinskem prazniku je bila tudi letos osnovna šola Žetale. "Na proslavo ob materinskem prazniku skoraj ne bi smeli po- zabiti," je poudarila ravnateljica Marija Krušič, "kajti ta je pri nas že večletna tradicija." Pova- bili so vse krajanke in se ob praz- niku nanje spomnili v spletu kratkih prizorov, pesmic in igranja na inštrumente. VIDEM # Materam ob prazniku Letošnjo proslavo v videmski občini so v prosvetni dvorani na Selih pripravili osnovnošolci s Sel, člani folklornega društva iz Lancove vasi, najmlajši iz fol- klorne skupine Rožmarin in domačini prosvetnega društva. Med nastopajočimi so bili tudi člani zelene bratovšine - sekstet lovskih pevcev iz LD Leskovec, vsem mamam v občini Videm pa je ob tej priložnosti izrekel iskre- ne čestitke še župan Franc Kir- biš. T. Mohorko GORIŠNICA,CIRKULANE # Šopki za mame z naj- več otroki Gorišničani in Cirkulančani so v nedeljo popoldan pripravili kar dve proslavi za matere. Nas- topili so otroci obeh šol, malčki iz vrtcev, tamburaši, člani pev- skih zborov, sekstet Feguš iz Podlehnika, v Cirkulanah pa so praznični dan združili še s spredstavitvijo prve pesniške zbirke Hrepenenje Dragice Vo- glar z Mej, ki sta jo predstavila dramski igralec Bojan Maroševič in ptujski režiser Bo- jan Čebulj. Pomladanske šopke in dobre želje ob prazniku so še posebej namenili materam, ki so rodile tudi do 13 otrok in živijo v krajih gorišniške občine. Za pripravo proslave v Gorišnici je poskrbel občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov, v Cirkulanah pa poleg krajevnega odbora SKD še tamkajšnja OŠ. Mamam za praz- nik so peli in igrali malčki iz gorišniškega in cirkulanskega vrtca, osnovnošolci, tamburaška orkestra, ljudski pevci iz Cirku- lan, pevski zbor iz Cirkulan, otroški zbor ter zbor mladih iz Cirkulan in še nekateri člani obeh Prosvetnih društev. Mama z največ otroki na območju Gorišnice je Ivana Vilčnik iz Muretincev z deveti- mi otroki, ima pa poleg tega da- nes že kar 25 vnukov. V Cirkula- nah je mater z veliko otroki ne- koliko več. Posebna priložnost- na darila so dobile Elizabeta Emeršič iz Medribnika, Jožefa Kelc iz Paradiža, Ana Majhen iz Dolan, Marija Visinski iz Malega Okiča ter Marija Kelc iz Paradiža. Marijo Kokol iz Dolan, Veroniko Kolednik, Marijo Kolednik in Marijo Vi- dovič, vse iz Paradiža, pa je v teh dneh obiskalo nekaj članov SKD, ker jih na proslavo ni bilo. Obe kulturni prireditvi sta bili dobro obiskani, predvsem je po- men takšnih priložnostnih srečanj ob praznikih poudaril tudi župan Slavko Visenjak, po- leg tega pa voščil vsem mamam ob meterinskem prazniku. T.Mohorko JURŠINCI # Srečanje pevcev in godcev sosedov Ob koncu minulega tedna je bila juršinska kulturna dvorana skoraj pretesna za vse, ki so prišli na dve večji krajevni prire- ditvi: sobotna je bila v znamenju ljudskega petja in igranja na ljudske inštrumente, v nedeljo pa materinskega praznika. Sekcija ljudskih pevcev, ki dela v domačem prosvetnem društvu dr. Antona Slodnjaka, je organi- zirala sobotno srečanje ljudskih pevcev in godcev sosedov. Nas- topili so pevci in godci iz Male Nedelje^ od Sv. Tomaža, Sv. Ju- rija ob Sčavnici ter iz Juršincev. Juršinski fantje so znova pokaza- li, da je v teh krajih bogato izročilo ljudskega petja, priredi- tev med sosedi pa naj bi v pri- hodnjih letih postala tradicio- nalna. TM PfSTRNIK / DRUGI LETNI ZBOR SKD V OBČIN lojie Peterle med Destrniimi "Delamo za občino in naše ljudi, vse pa v duhu prizade- vanja za napredek našega kraja," je na drugem letnem zboru Slovenskih krščanskih demokratov na Destmiku poudaril predsednik tamkajšnjega občinskega odbora Ivan Lovrec. Delavni sestanek so združili s praznovanjem materinskega praznika v občini, posebna gosta na Destr- niku pa sta bila predsednik SKD Lojze Peterle ter državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Ivan Lovrec je med drugim povedal, da v občini Destrnik - Trnovska vas sedaj delajo trije občinski odbori, v zadnjem letu pa so v stranki pridobili precej novih članov. Po njihovem pred- logu se je namreč KS Vitomarci lani preimenovala v KS Sv. An- draž v Slovenskih goricah. Ure- sničevanje ideje o izgradnji ben- cinske črpalke v Trnovski vasi še ni pri koncu, vendar je g. Lovrec poudaril, da pri tej nalogi še zmeraj ostajajo. Člani SKD si želijo, da bi občina zaživela, ne oziraje se na težave in občinski sedež. Želijo več vključevanja v urejanje infrastrukture, dati mnogo več pozornosti kmetijski panogi ter vzpodbujanju turiz- ma. Predlagajo ureditev vinskih in sadjarskih cest, predvsem pa več aktivnega dela po vaških in krajevnih odborih v občini. V nov program dela so zapisali, da bodo letos po večletnih prizade- vanjih podarili gasilcem od Sv. Andraža gasilski avto. Poleg te naloge so opozorili na slabe cest- ne povezave med kraji v občini, ob tem tudi na slabe avtobusne linije, manjkajo številna avtobu- sna postajališča ter ustrezni prostori za normalno delo strank v občini. Predlagal je, da bi v pri- hodnje razmišljali o postavitvi obeležja za številne povojne po- boje, še pred tem pa naj bi anali- zirali in popisali vse poboje na območju očine. V kratkem kulturnem progra- mu so poleg pevskega zbora Iva- na Gomilška nastopili še osnov- nošolci. Pri SKD so se tudi letos spomnili na mame z največ otro- ki v občini Destrnik - Trnovska vas. Letos je ta čast bila pri Te- reziji Polanec iz Trnovske vasi, Antoniji Fridl z Destrnika in Angeli Ilešič od Sv. Andraža. Na petkovem precej dolgem srečanju so predstavili še vse kandidate za nove volitve v svete treh KS, župan Franc Pukšič pa je z državnim sekretarjem Pe- trom Vesenjak in svetniki občine opravil tudi priložnostni delovni sestanek. Lojze Peterle, ki se je v zadnjih dneh mudil na štajer- skem koncu, je poudaril, da so v stranki SKD veseli ljudi vseh slojev, kajti želijo postati prva stranka "slovenskega poletja". Menil je, da si na občinskih vo- litvah obetajo zmago, predvsem pa še zmeraj delajo za ohranjanje slovenske tradicije. Tatjana Mohorko Prejeli smo PRIJAZEN SPREJEM V PTUJSKI BOLNIŠNICI Pred časom sem bil na zdravljenju v ptujski bolnišnici. Ker je moje zdravje bilo tako šibko, sem moral dalj časa ostati na od- delku za intenzivno nego in bil dvakrat operiran. Nisem več mlad, saj jih štejem že krepko čez osemdeset. V bolnišnici sem bil zelo toplo sprejet. Hudo mi je, ko slišim toliko negativnih pripomb čez zdravnike, medicinske sestre in drugo osebje v naši ptujski bolnišnici. Moram povedati, da sem v praksi doživel ne- kaj povsem drugega. Ob vsaki uri je bilo zame poskrbljeno, se- stre in zdravniki so se z menoj veliko pogovarjali ter mi pojasni- li, zakaj so potrebni operacijski posegi in drugo. Z njihovo pomočjo sem tudi zelo hitro in uspešno okreval. Ob tej pri- ložnosti bi se rad javno zahvalil dr. Mariji Krajnc in dr. Ljubu Tošu starejšemu ter vsem drugim, ki so me prijazno in skrbno negovali. Iskrena hvala. Jakob Pivko, Dornava 12 - NAŠI KRATI IN UUD.TE 28. MAREC 1996 - TEDNIK PTUJ / OBNOVILI MOTORNI VLAK PomenAen uspeh železnUarjev Ptujski železničarji, ki po reor- ganizaciji sodijo pod Proizvodni center Maribor, so v začetku marca uspešno končali skoraj desetmesečno delo pri general- nem popravilu kompletnega die- selskega motornega vlaka (mo- tornega in vlečnega dela) v dolžini 44 metrov. Pred tem so že uspešno obnovili prikolico die- selskega motornega vlaka. V generalno popravilo vlaka je vloženih petnajst tisoč delovnih ur in za petnajst milijonov tolar- jev različnega materiala. Vred- nost celotnega opravljenega dela znaša 35 milijonov tolarjev. Za ptujske železničarje je to po- memben delovni dosežek in preizkus sposobnosti opraviti zahtevnejša dela, je povedal šef Proizvodnje Ptuj Janez Čuček. Še do nedavnega so v glavnem popravljali tovorne vagone, se- daj pa tri četrtine realizacije opravijo s popravili štiriosnih potniških voz. MG Motorni dieselski vlak po obnovi. Foto: Kosi ipMldpiiiigfe^^ v petek je bilo v ptujskem gledališču medobčinsko srečanje mladinskih in odraslih gledaliških skupin, ki ga je organizirala Zveza kulturnih organizacij Ptuj. Najprej se je predstavila gle- dališka skupina Stopinje DPD Svoboda - Gledališča Ptuj z igro Leopolda Suhadolčana Srečna hiša doberdan v režiji Branke Bezeljak Glazer. Gle- dališka skupina iz Stoprc je predstavila igro neznanega av- torja Davek na samce, pravo l)udsko igro, ki je nastala v režiji celotne dramska skupi- ne. Dramo Lojzeta Štandeker- ja Prevara je zaigrala dramska skupina Prosvetnega društva Frančka Kozela iz Cirkulan. Igro je režiral še vedno zelo ak- tiven režiser Lojze Matjašič. Srečanje so končali Vito- marčani z režijsko dobro pos- tavljeno in prikupno odigrano komedijo Raya Cooneyja Zbeži od žene. Srečanje je kot selektor spremljal Bojan Marušič iz Maribora in zelo pohvalil delo ljubiteljskih gledaliških sku- pin. Vitomarško predstavo je priporočal za območno srečanje, mladinsko predstavo mladih Ptujčanov pa si bo og- ledal pozneje, saj ni uspel pra- vočasno priti na njihov nastop na srečanju. FL REORGANIZACIJA POLICIJSKIH ENOT / POLICIJA SE PRILAGAJA Diimdumom pm^^ s 1. aprilom bo uradno stekel projekt Policija na lokalni rav- ni, ki prinaša v policijske enote vrsto organizacijskih, vsebin- skih in drugih asprememb. V bistvu gre za kompleksno in obsežno preobrazbo slovenske policije na vseh ravneh, od lo- kalne, prek regijske do državne ravni. S tem projektom želijo med drugim izpeljati tiste spremembe v slovenski policiji, ki jih v sodobnem času narekuje potreba po večji učinkovitosti in operativni sposobnosti policijskih enot. Minister za notranje zadeve Andrej Šter ob tem poudarja, da mora policija prebivalcem Slo- venije nuditi kakovostne var- nostne storitve in da mora pri iskanju najuspešnejše in najučinkovitejše poti oblikovati "državljanom prijazno policijo". Projekt je zrasel predvsem iz po- trebe, da policija svoje naloge, ki jih je vedno več, opravi čim bolj kakovostno, pri tem pa mora upoštevati dejstvo, da so kadrov- ski in gmotni viri družbe omeje- ni. Žal policijske sile nikjer na svetu ne rastejo tako hitro, kot se veča obseg njihovega dela, zato so potrebni razni ukrepi, ki or- ganizacijo racionalizirajo. Šef urada načelnika UNZ Ma- ribor Marjan Ferk je povedal, da bodo na območju UNZ Maribor s 1. aprilom zmanjšali sistem or- ganiziranosti za dvanajst enot. Do sedaj je bilo na območju UNZ Maribor sedem policijskih postaj s splošnim delovnim po- dročjem, sedem s posebnim de- lovnim področjem, poleg tega pa dvanajst policijskih oddelkov s splošnim delovnim področjem in dva s posebnim področjem, skupaj torej 28 policijskih enot. Od 1. aprila pa bo na območju UNZ Maribor osem policijskih postaj s splošnim delovnim po- dročjem, šest s posebnim delov- nim področjem in le dva oddel- ka policije s splošnim delovnim področjem, skupaj le 16 policij- skih enot. In kakšna bo nova organizira- nost na območju UNZ Maribor? Policijska postaja Maribor se je združila z ukinjeno PMP Mari- bor. V Postajo mejne policije Šentilj sta združena dosedanja oddelka mejne policije Jurij in Trate. Postaja mejne policije Gruškovje s sedežem v Zg. Gruškovju nadzira prehajanja prek državnih meja na majnih prehodih Gruškovje in Lesko- vec. Policijski oddelek Podleh- nik bo organizacijska enota PP Ptuj, teritorialno pa bo pokrivala območje občin Videm in Majšperk, kjer bo policijska pi- sarna. Postaja mejne policije Središče ob Dravi nadzira pre- hajanje prek državnih meja na cestnem in železniškem mejnem prehodu v Središču ob Dravi. V Postajo mejne policije Zavrč sta združeni OMP Zavrč in poli- cijski oddelek Gorišnica, opera- tivno pa pokriva splošno proble- matiko na območju Gorišnice in Zavrča ter nadzira prehajanja prek državne meje v Zavrču. Po- licijska postaja Ormož, h kateri je priključen mejni prehod Ormož, teritorialno pokriva splošno problematiko v občini Ormož, nadzira pa tudi preha- janja prek državne meje na mej- nem prehodu Ormož. Policijska postaja Slovenska Bistrica, v kateri sta združena oba ukinjena oddelka Poljčane in Pragersko, teritorialno pokriva območje občine Slovenska Bistrica s poli- cijskima pisarnama v Poljčanah in na Pragerskem. V Policijsko postajo Šentilj, do sedaj PP Pe- snica, sta združena oba ukinjena oddelka v Kungoti in Velki, ima pa policijski pisarni v Kungoti in na Sladkem Vrhu. K Policij- ski postaji Ruše je priključen mejni prehod Sv. Duh na Ostrem Vrhu, ki je do sedaj sodil pod PMP Maribor. Policijska postaja Lenart pokriva celotno problematiko na območju občine Lenart. Policijska posta- ja vodnikov službenih psov Maribor teritorialno pokriva ce- lotno območje UNZ Maribor, vanjo pa so vključeni tudi vodni- ki službenih psov iz Ptuja in Ormoža. Policijska postaja Ptuj po novi organiziranosti pokriva območje mestne občine Ptuj ter občin Kidričevo, Destrnik - Trnovska vas, Juršinci in Dorna- va. Kot je povedal Silvester Skok, komandir Policijske pos- taje Ptuj, bodo na sedežih ukin- jenih oddelkov policije v Majšperku in Kidričevem usta- novljene policijske pisarne, ki so po novi organizaciji opredel- jene kot metode policijskega dela. V njih bo vodja policijske- ga okoliša izvajal neinterventne policijske naloge, kot so pogovo- ri z občani, svetovanje, zbiranje obvestil in informacij ipd. Tudi na območju občine Destmik - Trnovska vas bo delovala poli- cijska pisarna, sedež pa bo imela v prostorih bivše KS Destrnik. M. Ozmec VIDEM / 15. SEJA OBCINSKJEGA SVETA Volitev še nekaj iasa ne fro čeprav je bila organiziranost občine Videm že nekajkrat na dnevnem redu sej občinskega sveta in čeprav je o tem pred kratkim na županovo pobudo tekla razprava za okroglo mizo, so se teme na torkovi seji sveta občine znova lotili osnov- nošolsko. Medtem ko bi morale biti leto po sprejetju statuta občine razpisane volitve v organe krajevnih skupnosti in vaških odborov, so po dobri dve uri trajajoči razpravi sklenili začeti postopek za spremembo statuta. V razvitejših delih občine, predvsem v večjih strnjenih na- seljih, je na zadnjih zborih občanov prišla pobuda, da kra- jevnih skupnosti kot vmesne oblike organiziranosti med vaškimi odbori in občino več ne bi bilo. Na drugi strani si majhni haloški zaselki še kako želijo ohranitve krejevnih skupnosti, saj so sami za učinkovito dogo- varjanje z občino kadrovsko in materialno prešibki. Statut občine je ohranil krajevne skup- nosti in njihovo pravno oseb- nost, in medtem ko si je vodstvo občine očitno prizadevalo za zmanjšanje ali ukinitev vloge KS, je na drugi strani opazna težnja po ustanavljanju novih krajevnih skupnosti. Po enolet- nem mencanju na mestu je torej pred občino Videm začetek pos- topka za spremembo statuta in verjetno nove javne razprave, katerih cilj je opredelitev vloge vaških odborov in krajevnih skupnosti. Sicer pa je tudi zadnja seja svetnikov občine Videm pokaza- la njihovo precejšnjo neenotnost in nesposobnost realnega raz- pravljanja in sprejemanja opti- malnih odločitev. Ne gre za vse- binsko, torej konstruktivno, temveč regionalno razcepljenost sveta. Tako svetniki iz ene kra jevne skupnosti nezaupljiv, sprejemajo pobude in stališ^ svetnikov z drugega območjj dvomijo o realnosti dela odh rov, ki delijo sredstva za delo, vanje športnih in kulturnii; društev, ciljajo na pristransko^ pri načrtovanju gradnje šolskuj prostorov itd. Občinska upravJ ki bi morala zadeve pripraviti iti jih na seji stokovno učinkovii( zagovarjati, pa v glavnem molči Tako utrujenim svetnikom p( skoraj sedemurni razpravi "uide' odločitev o podpori osnutki; sprememb prostorskega plana, katerem ima pomembno mesto magistralna cesta Hajdina. Ormož (natančneje: Lancovavas - Pobrežje - Ormož). Bilo je sicet nekaj besed o tem, da je potreb no gradnjo ceste dobro "vnovčiti", pozabili pa so m odločni sklep predzadnje seje, da gradnja ceste na območju občine ne pride v poštev. J. Bračit KS TRNOVSKA VAS / ZADNJA SEJA SVETA Ustavni spor za obilno v četrtek, 21. marca, so se člani sveta krajev- ne skupšnosti Trnovska vas sestali na zadnji seji pred volitvami v svete krajevnih skupnosti, ki bodo 31. marca. Najprej so poslušali poročilo s sestanka na ministrstvu za lokalno samoupravo, ki ga je zahtevala KS Trnovska vas in kjer so govorili o problemih občine in šolstva v občini. Sestanka so se udeležili predstavniki krajevne skupnosti vas in župan Franc Pukšič ter predsednik občinskega sveta Venčeslav Kramberger. Obrazloženo je bilo, da bodo spremembe občin možne pred novimi lokalnimi volitvami ter da župan ni kršil zakona. Nato so ocenili svoje delo v preteklem mandatu, ko so asfaltirali približno 9 km cest, gradnja zdravstvenega doma še pote- ka, uredili so pokopališče in sofinancirali gradnjo kapele, izvedli telefonsko akcijo, končuje pa se tudi gradnja vodovodnega omrežja Trnovska vas - Strmec, ki ga gradijo skupaj s KS Destrnik. Dogovorili so se, da bodo 1,5 milijona sredstev namenili za gramoziranje krajevnih cest. Predsednik sveta KS Kari Vurcer in pod- predsednik Janko Muršec sta sprejela nalogo, da v tem tednu uresničita sklep zbora krajanov 29. januarja 1995, da KS Trnovska vas vloži us- tavni spor, da bi postala samostojna občina. Člani sveta so tudi odobrili dotacijo v višini 150.000 SIT domačemu pesniku Marjanu Potrču kot pomoč pri izdaji pesniške zbirke venskim goricam v pozdrav. Z. Šalamun ORMOŽ / ALTER KULTURNI VEČER Veier v Unterhundu V soboto je v ormoškem Unterhundu Kulturno alternativni center KAC organiziral dogodek prav posebne sorte. Zdelo se je, da je celo dobra stara grajska klet dobila ta večer ne- kakšen pridih svečanosti. Najbrž zaradi povabljenih gostov, saj smo v Unterhundu srečali obraze, ki jih poznamo iz pov- sem drugih filmov, kar se je tudi videlo po njihovem rahlo zmedenem obnašanju. Nekateri gostje pa so se prav lepo vživeli v podzemno sceno in uživali v drugačnosti. Najprej so nam predstavili knjigi dveh mladih ormoških ustvarjalk. Delo Petre Kol- mančič že poznamo, saj je tokrat predstavljala že svojo drugo pe- sniško zbirko z naslovom Šus v glavo. Učenka ljutomerske gim- nazije Marjana Korotaj pa je iz- dala svojo prvo zbirko V senci sonca. Ocenjevanje obeh del je seveda potrebno prepustiti kriti- kom, res pa je, da sta obe očarali z neposrednostjo - prva svojo prvinsko, surovo in nepredelano seksualno energijo, druga pa s svojim prezirljivim pogledom na malomeščansko človeško eksis- tenco. Kulturnega večera se je kot gost udeležil tudi župan Vili Ti-ofenik. Dejal je, da je ustvar- jalnost potrebno vedno podpira- ti, pa čeprav do tovrstne ustvar- jalnosti sam ne more imeti od- nosa, saj je generacijska razlika prevelika in dojemanje umet- nosti povsem različno. Ormoški alter sceni je priznal pozitivno mesto, seveda pa ni mogel mimo prostora, ki ga uporabljajo. Po njegovem mnenju bi ga bilo po- trebno izkoristiti za različne vse- bine in ne le za tako specifično publiko. Poudaril je, da ne govo- ri o odvzemu prostora sedanjim uporabnikom, ampak da bi pros- tor moral služiti mladim za čim več dejavnosti. Zaželel je dobro delovanje z mislijo, da naj bo čim manj tistega, kar ima za naša puritanska merila negativni prizvok, in naj prevlada poziti- va. Ogledali smo si tudi prvi vi- deospot Pridigarjev Veliki brat, ki je bil posnet prav v Unterhun- du. Vzbudil je pritajeno hahljan- ja, buren aplavz in iskrene čestit- ke. Večer se je nadaljeval s kon- certom skupin Eden, Noise or- der, Wasserdicht in Pridigarji. vfc PTUJ, ORMOŽ, MAJŠPERK/ SPOMLADANSKO ČIŠČENJE Ribiči za čisto okolje v spomladansko čiščenje obrežij vodoto- koy in ribnikov se tudi letos vključujejo ribiči iz ribiških družin Ptuj, Ormož In Majšperk. V okviru Zveze ribiških družin bo akcija potekala to soboto, 30. marca. Za vse ribiče in ljubitelje čiste narave bo zbor- no mesto ob 7.30, in sicer v Središču ob Dravi pri Grablanski buri, pri ormoškem ribniku, v Veliki Nedelji na mostu čez Pe- snico, V Savcih pri Ribniku, v Ptuju pri Ter- mah, V Staršah pri ribiškem domu, v jami Tržeč in v Majšperku ob mostu čez Dravin- jo. Sodelovali bodo tudi lovci in drugi ljubi- telji čistih voda. iPCDNIK - 28. MAREC 1996 OD TOD IN TAM - 13 JURŠINCI / ODSLEJ TUDI RIBIŠKO DRUŠTVO Hibnik v turistiini ponudbi 2e v letu 1977 so v Juršincih ustanovili pododbor ptujske ribiške družine in ta je delal do letošnjega leta, ko je bilo v Juršincih ustanovljeno sa- mostojno društvo ribičev. Tamkajšnji manjši ribnik je v fazi dokončne ureditve; v prihodnje naj bi ga vključili v sklop turistično-rekreacijske ponudbe, ribiči ^n bodo tudi letos pripravili več ribiških tekmovanj. Več kot 30 ribičev je v Juršincih le imelo strokovni izpit iz znanja o ribištvu in za pridobitev slednjega si bodo v društvu prizadevali tudi letos. Sicer pa bodo izobraževanju namenili še več časa in pripravili predavanja o vodah, živalskem prostoru v vodi, biologiji in ribo- gojništvu. Kot je povedal Franc Itrucl, sedanji predsednik juršin- slie ribiškega društva, so želeli us- tanoviti samostojno društvo že pred 18 leti. Prva večja možnost se jim je ponudila v lanskem letu, ko je v Ribiški družini Ptuj prišlo do reorganizacije in pododbori niso več delovali, kot bi morali. "Ribiči smo se dobili sredi tega meseca na prvem občnem zboru društva, sprejeli nekatere nujne sklepe ter imenovali komisijo za kvalitetno in strokovno delo našega društva. Razpravljali smo predvsem o novi vsebini organizi- ranosti in mnogi med nami so se strinjali, da je bistvo naših podgle- dov v odnosu do narave in ribiškega šponna prav v dobrih odnosih med ribiči in v usklajenih interesih. Resnično je naš nekdan- ji pododbor vsa leta dobro delal, saj smo uspeli letno pripraviti več ribiških tekmovanj, največ svojega časa pa smo namenjali izgradnji ribnika v domačem kraju. Na zbo- ru smo se med drugim dogovorili, da bomo posvečali več pozornosti varstvu voda in okolja, kajti meni- mo, da naše pristojne službe na tem področju postorijo premalo. Ribiči smo prepričani, da brez do- bre in kvalitetne vode ni zdravega življenja, ne bogate proizvodnje, pa tudi ne bogatega turizma. Po- mislili smo tudi na otroke in zdra- vo hrano, želimo pa biti skupaj s tistimi, ki si prizadevajo za ohran- janje naših voda," je med drugim dejal Franc Štrucl. Juršinsko društvo ribičev šteje danes 26 članov. V kraju so nalete- li na dober odziv, kajti njihovo pri- zadevanje je pozdravil tudi juršin- ski župan Alojz Kaučič. Obljubil jim je nekaj pomoči tudi iz občin- skih sredstev, sicer pa si ribiči v prihodnje obetajo več povezovanja z drugimi ribiškimi društvi ter občinskimi organi. Letos bodo v Juršincih pripravili vsaj tri ribiška tekmovanja, kajti želijo privabiti ribiče iz okoliških društev, predvsem pa si bodo prizadevali, da bo ribnik resnično postal del turistične ponudbe v občini. T. Mohorko TRNOVSKA VAS # Ustanovili društvo kmetic v ponedeljek, 18. marca, se je okrog 30 trnovskovaških gospo- dinj zbralo na ustanovnem občnem zboru na kmetiji Štebih v Sovjaku in ustanovilo društvo kmetic. Za znak društva so si določile košaro s sadjem. Namen delovanja društva je po- vezovanje in izobraževanje kmečkih žensk, prenos koristnih informacij in izkušenj, družabne in kulturne aktivnosti, prizade- vanje za ustrezno mesto kmetice v družbi in delovanje za dvig kvali- tete življenja na vasi. Za predsed- nico društva so izvolile Marijo Štebih iz Sovjaka, podpredsednica je postala Nada Tašner iz Ločiča, blagajniške posle pa bo opravljala Marta Benko iz Ločiča. Tudi kmečke gospodinje v občini Destrnik - Trnovska vas niso našle skupnega jezika za usta- novitev enotnega občinskega društva kmetic, ampak bodo usta- novljena tri društva - v vsaki kra- jevni skupnosti po eno. Z. Šalamun letos opora in ograja Pred tremi leti so na dvorišču ptujskega gradu zasadili vinsko trto, potomko najstarejše trte na svetu - mari- borske žametne črnine, in s tem simbolično končali večstoletno vinsko vojno med Ptujem in Mariborom. Ta dogodek je bolj ali manj zbral vse vinske in druge ime- nitneže iz Maribora, Ptuja in tudi od drugod. V tem in naslednjem mesecu bodo trsoma izdelali oporo (spelja- li ju bodo na brajde). Opora bo iz kostanjevega lesa, zanjo pa bodo poskrbeli v Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze. Ograjo iz kovane- ga železa bodo financirali v mestni občini. Glavni za vzgojo vinske tne na gradu je vinogradniški ve- teran Ivan Skočir, ki je bil dolga leta zaposlen v Vinarstvu Sloven- ske gorice. Njegov pomočnik je Albert Gonc, tehnični direktor Vinarstva Slovenske gorice - Halo- ze. Trti bodo kmalu tudi obrezali, njuni cepiči pa letos zaradi mla- dosti še niso zanimivi, a bo že dru- go leto drugače. Trsa bosta letos prvič rodila. Po pričakovanjih naj bi vsak dal po kilogram in pol pri- delka. Kdo ga bo pojedel, še ni znano. O tem bo bojda odločil župan mestne občine dr. Miroslav Luci, znan tudi kot ljubiteljski vi- nogradnik. Na grajskem hribu "rasteta" torej dva projekta, povezana z vinsko trto. Upamo, da ju bomo znali iz- rabiti tudi v turističnem pogledu. MG CERKVENJAK / REGIJSKO TEKMOVANJE MLADI IN KMETIJSTVO Pokazali veliko znanja Potem ko so pred kratkim minila medobčinska tekmo- vanja Mladi in kmetijstvo, so se zmagovalne ekipe v soboto pomerile še na regijskem v v Cerkvenjaku. Or- ganizirala sta ga Kmetijska svetovalna služba iz Len- arta in lenarško Društvo podeželske mladine. V kul- turnem programu so sodelovali tamkajšnji osnov- nošolci, Završki fantje ter člani domačega Društva podeželske mladine. Ekipe so se pomerile v znanju v treh težavnostnih stopnjah. Pred polno dvorano občinstva so se po- merile v znanju s področja organi- ziranosti in dela zveze slovenske podeželske mladine ter o razvoju podeželja in trženju na kmetiji, o tradicionalni slovenski kulturi - ajdi in s področja prašičereje. Tekmovalci so bili dobro pri- pravljeni in so pokazali veliko znanja. V prvem delu so dosegli člani ekip iz Lenana, Ptuja in Srednje kmetijske šole iz Maribora enako število točk, zato so morali nadaljevati z dodatnimi vprašanji. Po drugem krogu vprašanj je iz- padla ekipa iz Lenarta. Da so dobi- li končnega zmagovalca, je bilo po- trebno šest sklopov vprašanj. Naj- več znanja so pokazali mladi iz mariborske srednje kmetijske šole. Ta ekipa bo tudi zastopala podrav- sko regijo na petem državnem tek- movanju, ki bo to soboto v Slovenj Gradcu, ko se bo pomerilo sedem ekip iz cele Slovenije. MS Zašiita jesenskih posevkov pred pleveli Jesenski posevki pšenice in ječmena so letos v precej slabem stanju, zaradi dolgotrajne zime pa tudi zamu- jajo z razraščanjem, ki bo glede na prejšnja leta kasni- lo vsaj štirinajst dni. Obstaja tudi velika nevarnost, da bodo posevke prerasli pleveli. Nekoliko kasnejša zaščita po- sevkov pred pleveli je vprašljiva, zato je dobrodošel nasvet dipl. inženirja Damjana Finšgarja, predstavnika mednarodne firme BASF za Slovenijo. V široki pale- ti sredstev za varstvo rastlin ima omenjena firma sredstva za zaščito sladkorne pese, pšenice, koruze, sadnega drevja in vinske trte proti boleznim, škodljivcem in plevelom. Ker torej vegetacija zamuja, bo zamujala tudi zaščita posevkov pred plevelom. Tako bo prišla zaščita v poštev v prvi polovici aprila, plaveli pa bodo imeli zaradi slabega stanja posevkov večjo možnost razraščanja. Za kasnejšo uporabo je namenjeno sredstvo basagran DPP, ki ga je mogoče uporabiti tudi še po fazi raz- raščanja posevkov, letos torej še do konca aprila. Sredstvo je zelo učin- kovito za zatiranje slaka in osata v pšenici in ječmenu. Drugo pripo- ročljivo sredstvo je duplosan DP, ki ga lahko uporabljamo do konca razraščanja posevkov, letos torej približno do sredine aprila. Oba učinkovito zatirata tudi smolenec, ki je eden prevladujočih plevelov in ki povzroča precej škode. Nobe- den od omenjenih dveh priprav- kov pa ne zatira travnih plevelov. Če so torej problem ti pleveli, je potrebno uporabiti še enega od graminicidov (dicuran, tigrex ...). Pripravka basagran in duplosan sta na voljo v vseh kmetijskih pro- dajalnah in sta tudi občutno ce- nejša od prej znanih sredstev s po- dobno učinkovitostjo. JB 14 - OD TOD IN TAM 28, MAREC 1996 - TEDNIll' PLANINSKI KOTIČEK / PLANINSKI KVIZ IN OBČNI ZBOR Mlade Podlehniianke navdušile z znanjem Prvi dan letošnjega marca so člani mladinskega odseka pri Planinskem društvu Ptuj uspešno izvedli planinski kviz V kraljestvu zlatoroga. Kot smo v Tedniku že poročali, so se mladi planinci iz petih osnovnih šol preizkusili v poznavanju zaen- krat našega edinega narodnega parka. Znanje o Triglavskem narodnem parku so pridobivali iz posebej pri- pravljenega gradiva, ki je zajemalo tako delovanje človeka na območju parka kot seveda tudi značilnosti in posebnosti naravnega okolja. Za marljivejše in dodatnega znanja željne učence pa je bila na razpola- go še cela vrsta različnih brošur, knjig, zemljevidov in drugih edicij s to tematiko. Medtem ko so se mladi planinci pripravljali in pri- dobivali nova znanja, je posebna komisija sestavila zanimiva vprašanja, ki so zajela vse segmen- te tematike kviza. Številni gledalci, katerih število se je iz minute v minuto povečeva- lo, so bili deležni več kot dve uri trajajoče mladostno obarvane pri- reditve. Sklope vprašanj, na katera so odgovarjali tekmovalci iz posa- meznih šol, je dopolnjeval kultur- ni oziroma razvedrilni program v izvedbi OŠ Podlehnik in Ljudski vrt. Po petih krogih vprašanj sta bili na prvem mestu izenačeni osnovni šoli Podlehnik in Grajena in šele v šestem finalnem krogu vprašanj smo dobili zmagovalca- planinke iz Podlehnika pod vodstvom men- torice Jožice Feguš, drugo mesto so zasedli učenci iz OŠ Grajena, tretje OŠ Hajdina, četrto OŠ Ljud- ski vrt in peto OŠ Breg. Nav- dušenje med planinci, ki so ga s svojim poznavanjem Triglavskega narodnega parka vzbudili učenci iz Podlehnika, nam kaže podatek, da so osvojili kar 25 točk od 30 možnih! Sorazmerno z vloženim trudom in s tem povezanim znan- jem ter doseženo uvrstitvijo so bile bogate tudi nagrade. Medtem ko bodo tretjeuvrščeni planinci s Haj- dine odšli na enodnevni izlet v gore, bodo preživeli člani drugo- uvrščene ekipe v hribih dva prijet- na dneva, prvouvrščena ekipa iz Podlehnika pa bo odšla najvišje - kar na "streho" Slovenije, kot radi porečemo očaku Triglavu (2864m). Po Triglavskem pogorju bodo "rajžali" kar tri dni, na strmih in izpostavljenih skalnih poteh pa jih bodo varovale vponke in pomožne vrvice, ki so jih prav tako dobili za nagrado. Po končani pri- reditvi so bili mladi planinci in gostje deležni pogostitve, ob kateri je bilo slišati razne planinske pri- povedi, ki so nastale na gorskih poteh, hkrati pa so se spletla števil- na nova gorniška prijateljstva. Med številnimi gledalci in gosti se je prireditve udeležil tudi Ro- man Ponebšek, načelnik mladin- ske komisije pri Planinski zvezi Slovenije. Kot je dejal, z zado- voljstvom pozdravlja takšne prire- ditve, saj seznanjajo mlade z lepo- tami naših gora, še posebej z gor- sko naravo, hkrati pa jih navajajo oziroma usmerjajo k pravilnemu odnosu do ekološko zelo občutlji- ve gorske pokrajine. Kvizu V kraljestvu zlatoroga je sle- dil letni občni zbor PD Ptuj. Poleg domačih planincev so mu prisost- vovali predstavniki planinskih društev iz Podravja, podžupan mestne občine Ptuj Ivan Jurkovič, vodja oddelka za družbene dejav- nosti Kristina Samperl Purg ter Roman Ponebšek, načelnik MK PZS. Iz poročil o delu društva v preteklem letu, ki so jih ob pred- sedniku Janezu Vertiču podali načelniki posameznih odborov, je bilo razvidno uspešno in pestro delo društva. Poudarek je na delu z mladimi planinci, ki redno obi- skujejo številne izlete, hkrati pa večina med njimi opravi tudi pla- ninsko šolo kot obliko osnovnega planinskega izobraževanja. Izletov in pohodov v organizaciji planin- skega društva se udeležujejo tudi mnogi odrasli člani. Po besedah Nade Jurkovič, dosedanje načel- nice odbora za informiranje in propagando, se lahko člani in dru- gi ljubitelji gora z vsemi razpisani- mi akcijami društva seznanijo bo- disi v oglasnem okencu v Krempl- jevi ulici (nasproti policije), v let- nem programu akcij ali v Tedniku, kjer sta bili objavljeni tudi repor- taži odprave v Pireneje in na Mat- terhorn. Občni zbor je med dru- gim ugotovil ugodno finančno stanje, hkrati pa potrdil finančni plan za tekoče leto. Ker je bil zbor tokrat volilen, je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo društva. Za no- vega predsednika je bil izvoljen dosedanji predsednik Janez Ver- tič, do manjših sprememb pa je prišlo tudi v vodenju posameznih odborov. Pred izvolitvijo novega vodstva so podelili priznanja in nagrade posameznim prizadevnim članom. Za uspešno delo v PD Ptuj v minu- lem letu so tako prejeli nagrade Alenka Zorko, Mira Zuraj, Mari- ca Pralija in za 10 let prizadevnega vodniškega dela Franc Kodela. Za uspešno delo v mladinskem odse- ku so prejeli priznanja Mojca Muršič, Marta Toplak, Silva To- plak, Hermina Šilak in prizadev- na mentorica z OŠ Podlehnik Jožica Feguš. Po končanem delu zbora je bilo prijetno planinsko srečanje in og- led diapozitivov z izletov in od- prav planinskega društva v minu- lem letu. UrošVidovič DIRKALIŠČE OSEK/4.IN5.MAJASPETZIVAHNO Dirka z motorii250 ccm PROGO SO ŽE ZAČELI UREJATI • PRIJAVLJENA REPRE- ZENTANCA BELGIJE, DO 15. APRILA PA PRIČAKUJEJO PRI- JAVE VSEH NAJBOLJŠIH EVROPSKIH REPREZENTANC • PRVOVRSTEN ŠPORTNI DOGODEK IN PRILOŽNOST ZA PROMOCIJO SLOVENIJE AMD Mototurist iz Lenarta in urad tamkajšnjega župana Slavka Krambergerja sta pripravila tiskovno konferenco, na kateri so predstavili priprave na tretjo dirko za evropsko prvenstvo v motokrosu v razredu 250 ccm. Dirka, ki bo prvovrstni špormi dogodek v občini Lenart in Sloveni- ji nasploh, bo 4. in 5. maja na dirkališču v Oseku pri Sveti Trojici. Tam so že začeli prva ureditvena dela na progi, ki naj bi bila nared do 8. aprila, ko bo v Oseku državno prvenstvo. To bo hkrati najboljša preizkušnja zmogljivosti dirkališča, ki se je že potrdilo z velikimi prireditvami, na- zadnje pred dvema letoma z evropskim prvenstvom za motorje 125 ccm. Na tiskovni konferenci so predstavili delo odborov in služb organi- zacijskega in pripravljalnega odbora dirke. Imenovali so tudi častni odbor, ki mu predseduje lenarški župan Slavko Kramberger, vanj pa so vključili tudi predstavnika KS Sv. Trojica. Direktor dirke bo tudi tokrat izkušeni Stanko Vindiš st., ki je postregel z nekaterimi zani- mivimi podatki o dosedanjih pripravah. Povedal je, da je dirka izjem- no pomembna za ves slovenski motokros in da jo bo prenašalo več TV postaj. Poleg športnega ima tudi promocijski pomen, kar bo tre- ba s pridom izrabiti. Po dosedanjih izračunih bo dirka veljala nekaj manj kot 78 tisoč mark in nekaj denarja bo kot pokrovitelj primakni- la občina Lenart. Na tiskovni konferenci so še povedali, da je reprezentanca Belgije že prijavljena, do 15. aprila pa bodo znana imena vseh sodelujočih. Poleg dirke, na kateri pričakujejo več tisoč gledalcev, bodo pripravili več spremljevalnih prireditev, predvsem kulturnih, za katere bo poskrbela ZKO Lenart. V Oseku bodo nastopili tudi slovenski favo- riti Kragelj, Sitar in Kampuš, ki od letos spet brani barve Mototuris- ta iz Lenarta. M. Toš NAPOVEDNIKOLED^ ZA APRIL PD Ptuj prireja v aprilu: # 8. do 14.4. - zimski tabor - vodi-S. Kelnerič # 13. 4. - Ptuj - Vurberg - vodit Hedl # 13. 4. - Štampetov most - voc B. Hedl # 20. 4. - Nanos - Vipava - vot; B. Kolednik # 27. 4. - izlet v neznano - vm V. Fridl # 27. in 28. 4. - Raduha - vodij Hedl # Slavnik - Ankaran - vodi f Korpar ZIMSKI TABOR RUTE - ^ hodništvo in smučanje od 8. do ^ aprila Pod Martuljško skupino je L;, povčeva koča ali Maretov don Tukaj se sneg obdrži še pozno i pomlad in turna smuka je možn; še aprila. Zato smo sklenili, da i. drugo leto organiziramo zimski ta. bor, ki bo prilagojen udeleženceit Organizirali bomo pohode ^ lažjih, težjih in zahtevnih terenih možno pa bo tudi turno smučanji ali smučanje na bližnjih smučišči^ v Kranjski Gori. Prehrana bo organizirana v kofi Prijave sprejemamo v pisara društva na Minoritskem trgu J Akontacija ob prijavi znaša lO.OOf. tolarjev ah 1.400 tolarjev na dan t polni penzion. O podrobnostih st bomo pogovorili na sestanku, fc bo v sredo, 3. aprila, ob 19. uri vpj. sarni društva. Vodstvo tabora: Sandi Kelnerič Franc Korpar, Janez Vrtič. ••• Planinsko društvo Ptuj pros: člane, da čimprej poravnajo člana- rino za tekoče leto. Članarin! znaša za 1. 1996: A član - 3000 to larjev, B član - 1000 tolarjev, C član - 350 tolarjev. Društvena pi- sarna na Minoritskem trgu 5 je odprta vsak torek od 17 . 18. ure, v petek pa od 16. do 18. ure. Odbor za infformiranfe in propagando PD Ptu| fEDNIK ■ 28. MAREC 1996 ZANIMIVOSTI-15 BARBARIN MODNI KOTIČEK tnodif - milanski sefem mode fia začetku marca je potekal že tradicionalni sejem ft\ode, na katerem so bile prikazane novosti za pri- l^c]jajočo sezono jesen-zima 96/97. Za nekaj dni je lV\ilano postal glavno središče svetovnega modnega dogajanja, saj se je tam zbrala vsa smetana, ki v 5vetu mode kaj pomeni. V tem času so potekale razne modne revije, kjer so znani krea- torji predstavili svoje kolekcije, na razstavišču pa so rastavljali novosti, ki so namenjene predvsem široki potrošnji. Kot vedno je bila največja gneča pred vrati dvoran, v katerih so bile modne revije. Vstop so imeli le povabljeni, z nekoliko vztrajnos- ti in prebrisanosti pa je uspelo videti modno revijo v živo tudi kakšnemu nepovabljenemu gos- tu. Če bi na kratko povzeli novos- ti, bi lahko rekli, da revolucio- narnih sprememb ni, kajti obli- kovalci in tekstilna industrija se vse bolj zavedajo, da pri velikih spremembah ljudje rabijo veliko več časa, da jih osvojijo. Tukaj gre za velike vsote denarja in tudi zanje je tako najbolje, da modo spreminjajo počasi in pos- topoma. Najopaznejše so bile tri nove barve, ki so jih začeli uvaja- ti že v spomladanskih kolekci- jah, da bi jih v jeseni že dodobra osvojili. To so čista oranžna kot pomaranča, rumena kot limona in zelena kot kislo jabolko. Pas- teli se umikajo in dajejo prostor veliko intenzivnejšim barvam. Linije oblačil so zelo enostavne, kroji so brez odvečnih rezov in prešivov. Velikokrat so plašči in jakne prepasani. Žepi so všiti v venikalnih linijah ali pa so našiti. Čeprav še ostajajo dolgi plašči, jih že iz- podrivajo tisti do kolen, ozki v pasu in rahlo raširjeni navzven. Kosti- mi so visoko zaprti, krila pa se spuščajo skoraj do kolen. In kaj nam mesto Milano ponuja za pom- lad? Ulice krasijo skrbno aranžira- ne izložbe s pra- vo hramonijo barv. Ponujajajo nam prefinjen dizajn in manj kvalitete. Seveda to zadnje ne velja za butike znanih modnih kreator- jev. Za informa- cijo: v butiku Armani boste za spomladanski kostimček odštele od 2.500 do 3.500 DEM. V to ceno so všteti svetovanje, popra- vilo in tudi kvaliteta. Kot sem že omenila, prevladu- jejo tudi za pomlad in poletje predvsem žive barve in umetni materiali, mešani z naravnimi. Po enih dobi izdelek dobre funkcionalne lastnosti, po dru- gih pa dober občutek na koži. Neverjetno veliko pa je kombi- nacij črno-belo na vse možne načine, od tankih obrob do veli- kih in majhnih vzorcev. Tudi kombinacija belo-rdeče in že klasično modro-belo je veliko. Izbira je velika! Barbara Plaveč Izložbeno okno modnih kreatorjev Dol- ceja in Gabbana Vmo sen Po vsem svetu cenjeno vino seri (angelsko sherry) je bilo cenjeno že v srednjem veku, danes pa je Ime, ki je strogo zaščiteno. Njegovo pridelovanje je omeje- no na špansko Andaluzijo, provinco Cadiz. ŠerI so odkrili Angleži že pred več kot štiristo leti in pripo- mogli k njegovemu uspehu po vsem svetu. Naj- važnejši pogoji zanj so z apnencem bogata tla, ne- katere grozdne vrste, kot so palmino, pedro xime- nez. In topla sončna klima. Vina šeri so svetle in zlato ru- mene barve in jih pridobivajo iz Srozdja, ki ga pred tem posušijo na zraku. Po stiskanju mošt dajo v sode, da temeljito prevre. Po končanem vranju ga v sode več ne dolivajo, temveč pustijo, da se ne površini vina razvije posebna prevleka kvasovk, ki preprečuje- jo oksidacijo vina in mu dajo značilen šerijev buket. Ta posto- pek se imenuje šerizacija. Vina nato v hrastovih sodih starajo ^eČ let. Naravna vina šeri so suha in imajo okoli 15 odstotko alkohola, znana pa so tudi slad- ka, ki vsebujejo okoli 17-20 od- stotkov alkohola. Pri šeriju ne poznamo nobenih letnikov, saj se njegova kakovost obdrži z re- zanjem različnih vrst šerija iz različnih vinogradniških leg in različnih letnikov. Rezanje pote- ka tako, da iz spodnje vrste so- odvzamejo določeno količino (približno pol soda) do- zorelega šerija in ga dodajo v sode nad vrste, iz katere so ga ^zeli. Ta posotek se ponavlja vse o Zadnjih sodov v najvišji vrsti. ^ nietoda se imenuje solera in traja od 10 do 12 let, preden je šeri tako dodelan, da dobi svojo pravo aromo, značilen" buket in popolno kakovost. Šeriju daje buket posebna glivica, ki ustvar- ja aromatične spojine. Po okusu in količini sladkorja razlikujemo naslednje tipe: fino, ki je zelo suh (extra dry), amontillado, ki je pol- suh, mamanila, ki je lahko pitno vino, oloroso, ki je polsladek, ter cream šeri, ki je zelo sladek in ga postrežemo kot degistiv. Po trdnem pravilu 'čim bolj suh, toliko bolj mrzel', je šeri pri- meren za vse priložnosti in upo- raben za mešanje vseh vrst pijač. Za tiste, ki imate šeri na voljo, sem pripravil recepturo z osnovo vina šeri, za tiste, ki pa ste ljubi- telji brezalkoholnih tropskih mešanic, pa sem pripravil Fresh tonic. Želim vam dober mix in na zdravje! Goran Čebulf ANDALUSIA COOLER Za eno pijačo potrebujemo: 5 d vina šeri 2 cl cherry brandy 5 cl pomarančnega soka 1 cl limoninega soka dolijemo bitter lemon Pripravljamo v ročnem mešal- niku. Vse sestavine (razen toni- ca) dobro prestresemo ter preli- jemo v kozarce z ledom in dolije- mo tonic. Dekoriramo z rezino poma- ranče. FRESH TONIC v (Goran Cebulj) Za eno pijačo potrebujemo: 6 cl pomarančnega soka 3 cl ananasovega soka 2 cl limoninega soka 2 cl mango sirupa dolijemo tonic water Pripravljamo v ročnem mešal- niku. Vse sestavine (razen toni- ca) dobro pretresemo in prelije- mo v kozarec z ledom. Tonic do- damo na koncu. Dekoriramo z rezino limone in listi ananasa. KIDRIČEVO / MERCATORJEV PLES Z MODNO REVIJO Bogata Mercafor/era ponudba v restavraciji Pan v Kidričevem je bil v soboto, 16. marca, tradicionalni Mercatorjev ples z modno revi- jo in nastopom popularne glasbene skupine Čuki ter plesnih parov plesne šole Tango. Mercatorjev ples je srečanje kupcev, trgovcev in proizvajal- cev oziroma dobaviteljev, ki so tudi sponzorji prireditve. Na modni reviji so znane maribor- ske manekenke prikazale oblačila za pomlad in poletje priznanih slovenskih konfekcio- narjev - Laboda, Mure, Almire, Vezenin, Lisce, Tia, Elkroja in drugih. Generalni direktor družbe Mercator SVS, d.d., Stanko Brodnjak se je v soboto posebej zahvalili sponzorjem in sospon- zorjem, ki so omogočili izvedbo prireditve. Predsednik uprave družbe Mercator, d.d., Kazimir Živko Pregl je povedal, da je letošnje srečanje zanimivo tudi zaradi tega, ker ga je organiziralo novo veliko podjetje, ki ga vodi podjetniško učinkovito in spo- sobno vodstvo. Iz prejšnjih petih trgovskih podjetij je nastalo močno trgovsko podjetje, v kate- rem deluje tudi sedem profitnih centrov, da bi se lahko čim bolj prilagodilo lokalnim oko- liščinam v zadovoljevanju njiho- vih potreb. MG V Mercatorjevih trgovinah so se bogato založili z oblačili za pomlad In poletje. Del ponudbe so predstavili tudi na sobotni modni reviji. Foto: Langerholc PTUJ / MODNA REVIJA MLADIH Modna revija mladih modnih oblikovalk Slovenije v roman- skem palaciju ptujskega gradu v petek, 15. marca, ki sta se je udeležili tudi dve mladi korej- ski oblikovalki, je navdušila več sto obiskovalcev. Pokazalo se je, da Slovenija razpolaga s kvalitetnim oblikovalskim naraščajem, ki bo znanje iz šole lahko koristno uporabil pri svojem bodočem delu bodisi v posameznih butikih, v tekstil- nih tovarnah ali v drugih okolj- ih, kjer tb znanje potrebujejo. Na ogled so bile tudi modne skice. Poleg uporabnih oziroma nosljivih oblačil so mlade mod- ne oblikovalke pokazale tudi ekstravagantna oblačila, pri ka- terih je njihova izvirnost prišla še bolj do izraza. Bolj ali manj si pohvalo zaslužijo vsi udeleženci. Publiko so še posebej navdušile kreacije Elene Fajt, Nataše Grčar, Aleksandre Šaronjič in Stanislave Vauda. MG Kreacije Nataše Grčar. Foto: Kosi Gozd je v davnini pokrival celotno površino naše dežele razen najvišjih gora In vodnih površin in je najvišja razvojna oblika sožitja živih organizmov. Je značilna rastlinska združba, sestavljena Iz dre- vesne In grmovne lesnate rastlinske vrste, ki raste v večjih skupinah. V njem živi veliko zanj značilnih rastlinskih In živalskih vrst, ki jih v drugih združbah ne najdemo. Gozd - drevo daje zelo klavrno podobo, če v sestoj posežemo ne- strokovno z mehanskim preobli- kovanjem debla, kot so obglavl- jeni bori (Pinus) na sliki. Na raz- rast oz. razvejitev, ki omogoča smotrno zapolnitev zračnega prostora in s tem oblikovanje za- dostne fotosintezne (listne) površine vpliva rast terminalne- ga popka. Naslednjo vegetacij- sko obdobje se iz njega razvije vodilni poganjek, stranski po- ganjki so podrejeni glavnemu, deblo je jasno oblikovano in značilno za iglavce. V primeru, da odžagrmo del debla (vrh), prevzame logo glavnega po- ganjka stranski poganjek, rastli- na pa nadaljuje z upočasnjenim podaljšanjem rastlinske osi. Poškodba oziroma ranitev debla pa je idealno mesto za okužbo s pionirskimi bakterjami in/ali primarnimi insekti, ki zmanjšajo vitalnost rastline ter v končnem stadiju povzročijo njen propad. Hkrati smo z neodstran- jenim odžaganim vejevjem omo- gočili mesta za razvoj insektov. POMEN GOZDA Gozdnatost Slovenije je okrog 55 odstotkov, kar pomeni, da je to velik naravni zaklad (gozd kot pljuča sveta). Pripisujemo mu velik pomen predvsem zaradi njegove varovalne lastnosti, zra- ven tega nam daje les in bioma- so. Nič manj pomembno ni dejstvo, da ima 115-letna bukev 200.000 listov (1200 m^) in v sončnem dnevu asimilira 9,4 m^ CO2, odda 9,4 O2 ter obnovi 45 m^ zraka. To delo pa opravi samo zdravo in vitalno drevo. Zastrašujoč je podatek, da je v Sloveniji več kot polovico goz- dov v fazi umiranja. dipl. ing. Ivan Božičko, prof. Obglavljeni bori ob renaturirani gramoznici Tržeč. Foto: I, Božičko. 16 - ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 28. MAREC 1996- TEDNIl PIŠE: Mirko Kosfanjevec / ZAKON O NOTARIATU IN NOTARSKA TARIFA KoUko stoneio notarske storitve Nadaljevanje iz prejšnje šte- vilke Po prej citirani tarifni številki znaša najvišja odvetniška nagra- da 133.000 tolarjev, najvišja no- tarska pa 199.500 tolarjev. Na prvi pogled, ko sploh ne po- mislimo, za kakšno vrsto po- godb oz. listin gre, vidimo iz pri- kaza, objavljenega v prejšnjem Tedniku, da so notarske nagrade višje kot pa odvetniške. Pri primerjanju višine nagrad pa moramo vedeti tudi tole: 1. Pogodbe, ki jih napravi no- tar, imajo značaj javnih listin, te pa so po pravnem učinku ize- načene z drugimi javnimi listi- nami, kot so n. pr. sodne odločbe, sodne poravnave in odločbe upravnih organov. Vse pogodbe, ki jih sestavi advokat, pa imajo značaj zasebnih listin. 2. Na osnovi nekaterih pogodb, ki jih sestavi notar, kot n.pr. po- sojilnih, najemnih itd., lahko pogodbena stranka v primeru, ko druga pogodbena stranka noče izpolniti svoje obveze, n. pr. vrniti posojila, neposredno v izvršilnem postopku zahteva sodno izvršbo in se na ta način izogne dolgotrajnemu in drage- mu pravdanju na sodišču. Na podlagi pri odvetniku sestavlje- nih in po notarju nepotrjenih pogodb pa se ne more neposred- no zahtevati sodne izvršbe. 3. Nekatere pogodbe, kot so: a) pogodbe o urejanju pre- moženjskih razmerij med za- koncema, b) pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je 'odvzeta poslovna sposobnost, c) pogodba o izročitvi in razde- litvi premoženja, pogodbe o dosmrtnem preživljanju in spo- razumi o odpovedi neuvedene- mu dedovanju, č) darilne obljube in darilne pogodbe za primer smrti, d) kupne pogodbe s pridržkom lastninske pravice, e) druge pravne posle, za katere zakon določa, da morajo biti sklenjeni v obliki notarskega za- pisa, mora skleniti notar ali pa jih, če jih sestavi odvetnik, mora no- tar potrditi, sicer so neveljavne. V takih primerih mora stranka najprej plačati odvetniku nagra- do za sestavo pogodbe, nato pa še notarju za potrditev iste pogod- be, ki dobi s potrditvijo značaj javne listine. Za takšno potrdi- tev bo notar zaračunal pol nagra- de, ki jo določa ustrezna tar. št. za sestavo takšne pogodbe; 4. Pogodbe, s katerimi se pre- naša lastninska in druga stvarna pravica na nepremičninah, vpi- sanih v zemljiški knjigi, lahko sestavi notar ali pa odvetnik, vendar mora podpis stranke overiti le notar, kajti odvetnik za overovitev podpisa ni poob- laščen. 5. Nekatere listine, n. pr. opo- roke, ki vsebujejo sestavine, kot jih določa zakon o dedovanju, pa imajo enake učinke in vrednost, bodisi da jih sestavi notar ali pa odvetnik. Višina plačila za sesta- vo pa bo različna. Primer: če bo zapisal enostavno oporoko od- vetnik, bo pa tar. št. 28, točka 7 a, znašala njegova nagrada 6650 to- larjev, če pa jo bo zapisal notar, bo njegova nagrada znašala po tar. št. 4 25 % od pristojbine po zgoraj prikazani tar. št. 1, vendar ne manj kot 6650 tolarjev. V pri- meru, če bo vrednost v oporoki označene zapuščine znašala 2.327.500 tolarjev, bo odvet- niška nagrada znašala 6650 to- larjev, notarska pa 25 % od 49.875, kar znaša 12.468 tolar- jev. # Znižanje odvetniške oz. notarske nagrade Točka 42 generalne klavzule kodeksa odvetniške poklicne eti- ke se glasi: "Socialno šibki stran- ki naj (odvetnik) pri računu po- pusti ali ji nagrade za delo sploh ne zaračuna." Prvi odstavek 13. čl. notarske tarife pa se glasi: "Notar sme na prošnjo fizične ossebe, ki je v hudi premoženjski stiski, znižati pristojbino, ki bi mu šla po tej tarifi, izjemoma po celo odpusti- ti plačilo pristojbine, vendar samo v primeru, če pri poslu, ^ katerega se nanaša notarska sto ritev, ni udeležena druga oseb: ki je plačila zmožna." Glede na vse navedeno svetu, jem tistim, ki bodo uporablja odvetniške oz. notarske storit, ve, da razmislijo o pravoj) učinkih javnih in zasebnih li{ tin in se pred napotitvijo v od vetniško ali notarsko pisarni informirajo o cenah odv^ niških in notarskih storitev. Mirko Kostaniev«( : PTUJ - ZDRAVO MESTO / LOKALNA AKCIJSKA j SKUPINAZA PREPREČEVANJE ODVISNOSTI j Tudi na Ptuju vemo, da si ne moremo domišljati, da živimo zdravo življenje v zdravem mestu, če na stotine mladih poh^kuje, kadi cigarete in travo, pye alko- ; holne pyače, poseda v nedogled pred televizorji ipd. Zato smo se leta 1994 odločili, ? da ustanovimo lokalno akcijosko skupino (LAS), in ko se je Ptuj vključil med = zdrava mesta, je tudi delovanje LAS postalo del organiziranih dejavnosti za zdra- vr» "jtivHami«* Ptiiin S programom, ki ga predstavljamo, želimo po- vezovalno zajeti vsa področja, ki predvsem mla- dim omogočajo možnost, izbrati in živeti zdrav način življenja, brez odvisnosti. Na prvem mestu v našem programu je izo- braževanje poklicnih in prostovoljnih kadrov, saj le z njihovo pomočjo zmoremo prosvetljeva- ti veliko število otrok, mladostnikov, staršev in drugih odraslih. Da lahko LAS posega pri svojem delu med dokaj številčno populacijo, je na drugem mestu nabava, izdelava in distribucija zloženk, brošur, plakatov, letakov, videokaset in podob- nega materiala. Kot tretjo nalogo smo si zadali spodbujanje vseh aktivnosti, ki so povezane z zdravim načinom življenja in že potekajo v naši občini. To so ustvarjalne interesne dejavnosti, tabor- ništvo in skavtstvo, planinstvo, množična re- kreacija, kulturne in športne dejavnosti, društvo nekadilcev, klub zdravljenih alkoholi- kov, RK, Karitas ipd. Po lokalnem radiu in časopisu tedensko pred- stavljamo vrednote predvsem zdravega duševnega življenja ter se tudi vključujemo v različne kontaktne oddaje, povezane s proble- matiko odvisnosti. V vzgojnovarstvenih usta- novah in šolah izvajamo predavanja in tudi okrogle mize tako z učenci in dijaki kot tudi starši in učitelji. Ustanoviti hočemo tudi posvetovalnico, ka- mor bi se lahko zatekali tisti, ki so v stiski in na poti v odvisnost, pa želijo ostati anonimni in se zato izogibajo institucionalnih oblik pomoči. Živimo v mestu, kjer je mnogo ljudi odvisnih od alkohola in nikotina, mnogo mladih tava- jočih in iščočih rešitev svojih stisk v skupinah, ki jim je razpoznavni znak kajenja cigaret, pitje alkoholnih pijač in tudi, žal, kajenje marihua- ne. Vse to potegne za sabo nujnost krepitve vseh dejavnosti, ki nudijo možnost za drugačen stil življenja. Zato smo tudi podpirali aktivnost RK, da je na Ptuju odpn lokal, kjer kajenje ni dovoljeno in tudi z alkoholnimi pijačami ne postrežejo. To je dober začetek, saj bo kmalu odpn še drugi takšen lokal. Toda brez spodbu- janja mladih in vzora odraslih bodo takšni loka- li prazni. Tudi zato je trenutno poudarek na izobraževanje mentorjev v OŠ, ki bodo delali z otroki in jim bodo pomagali pri izgraditvi do- bre samopodobe in samozaupanja. Otroci naj ne bi bili plašni in se ne bi podcenjevali, naj bi bili samozavestni in bi imeli dobro mnenje o sebi, toda ne bi mislili, da so boljši od drugih. Težimo k temu, da bi otroci imeli raznovrstne interese in bi znali sodelovati z drugimi. Zato ne bomo gradili samo na jačanju samo- zaupanja in dobre samopodobe otrok, temveč tudi z vplivanjem na stališča in ravnanje staršev s pomočjo okroglih miz, ki bodo potekale sočasno. Poseben poudarek bo na seznanitvi staršev z drogo ter njihovem ravnanju, če opazi- jo, da otrok postaja poudarjeno drugačen v svo- jem vedenju. Dotikali se bomo tudi družine in njenih vplivov na psihosocialno odraščanje otrok in mladostnikov. Pri svojem programu nikakor ne pozabljamo šole kot enega najpomembnejših dejavnikov vpliva na mlade. Te mentorje na šolah bomo sčasoma usposobili tudi za prosvetljevanje in usposabljanje vseh pedagoških delavcev za izva- janje preprečevalnih programov glede droge tako z učenci kot starši. Nadalje je naš program usmerjen k učinkovi- tejšemu povezovanju na tem pomembnem aspektu zdravja tudi sodstva in policije v naši občini ter Centra za socialno delo, kakor tudi pritegnitvi lokalnih medijev, da bi propagirali zgolj vse, kar je povezano z zdravim načinom življenja. Ptuj je mesto, ki je lahko zdravo, če se ljudje odločimo za to in če bomo poskrbeli za vse meščane in goste, ki nas obiščejo, ne le s čudovito ponudbo preteklega, ohranjenega in zanimivega, temveč tudi s skrbjo za naravo in čist zrak, ki bo posledica naše odločitve: "Naj bo v mestu cigareta redka, pitje alkohola nekaj neobičajnega in odtujenost med ljudmi nekaj tujega!" mag. Bofan Sinko, spec.klinične psihologije Sivesfer Vonrinee / MOJSTRI MODROST Thomas š/larthmuis Marthinus, eden največjih mojstrov modrosti našega časa, je napisal obsežno delov 50 knjigah, znano kot TRETJA ZAVEZA. Gre za kozmične analize, v katerih na avten- tičen in prepričljiv način razlaga ustroj vesolja in zakonitosti življenja. Številni poz- navalci so prepričani, da bo njegovo delo vodilna filozofija tretjega tisočletja. Največji srednjeveški jasnovidec Nostradamus gaje napovedal kot "svetlobo s severa." ŽIVLJENJEPIS Marthinus se je rodil 1.1890 v majhni danski va- sici. Njegovi starši so bili preprosti ljudje, ki so se preživljali s kmetovanjem. Osnovno šolo je obi- skoval v rodnem kraju. Pouk je tedaj potekal dvakrat na teden po tri ure, pozimi pa nekoliko pogosteje. Ker mu starši niso mogli omogočiti nadaljnjega šolanja, je ostal prikrajšan celo za srednješolsko izobrazbo. Ven- dar pa visoka izobrazba ni noben pogoj ali pred- nost za doživetje "mistične" izkušnje večne realnos- ti. Nasprotno, včasih je lahko celo ovira. Tako je Gabrielli iz Wurzburga 1. 1975 njen "notranji učitelj Emanuel" pojasnil, zakaj je bila izbrana za preroško službo kljub nizki izobrazbi. Dejal ji je: "Spomni se na Jezusa iz Nazareta. Kaj je bil po vi- dezu? Navaden človek iz preprostega okolja. Človeško notranje bitje se mora pogosto roditi v najbolj ničevi lupini, da bi lahko ostalo ponižno pri izpolnitvi svoje naloge." Leta 1920 je pri tridesetih začel doživljati tisto, kar je med mistiki znano kot "prosvetljenje" ali "ra- zodetje", sam pa ga je imenoval "veliko rojstvo", ker se je znova prerodil v duhu. Kasneje je povedal, da je to nadfizični oz. duhovni proces, ki se pojavi v zavesti vsakega posameznika, ko zavest doseže nivo, prikladen za manifestacijo ljubezni, inteligen- ce in intuicije. S tem dobi individuum ustrezen du- hovni oz. kozmični horizont razumevanja, v kate- rem je možno doživeti lastno nesmrtnost, smisel živl- jenja in živega Boga. Ko je Marthinus večkrat šel skozi krst močne bele in zlate svetlobe, je opazil, da je razvil pov- sem nove sposobnosti. Tako je npr. lahko gledal skozi samo večnost. Videl je, da je nesmrtno bitje in da so vsa druga bitja večrui ter da imajo za seboj niz zemeljskih inkamacij. Videl je, da je vesolje živo bitje, prežeto z ljubeznijo in modrostjo. Videl je svet- le in bleščeče svetove z neslutenimi civilizacijami, človeštva z idealno moralo. Toda videl je tudi nižje in mračne svetove, v katerih morajo bitja ubijati, da preživijo. Tamkajšnje življenjske razme- re predstavljajo najtežje oblike kršenja kozmičnih zakonitosti, zato na takšnih svetovih vladajo bo- lezni, obup, trpljenje - to je kategorija planetov, od katerih se Zemlja v razvojni lestvici še ni dosti oddaljila. Kamorkoli je Marthinus uperil svoj pogled v "temo", je nastala svetloba. Postal je lasten izvor svetlobe. Skrivnost obstoja zanj ni bila več skrivnost. Marthinus zatrjuje, da gre skozi takšen duhovni proces vsak posameznik, ko se skozi števil- ne inkarnacije dovolj očisti, da lahko sprejema močnejšo svetlobo resnice. Po "velikem rojstvu" je Marthinus pričel opisovati to, kar je videl, in s pomočjo simbolov razkrival kozmične analize obstoja. Ko je prvič nastopil v javnosti, je naletel na močan odpor Cerkve in znanstvenih inštitucij. Leta 1965 je bil v Koben- havnu ustanovljen Marthinusov inštitut. Za časa življenja Marthinus ni dovolil, da bi se njegova dela prevajala v tuje jezike, ker je zagotavljal, da so kozmične analize namenjene generaciji 21. sto- letja. Njegova zemeljska pot se je iztekla 1. 1981. Naštejmo nekaj knjig iz Manhinusovega opusa, ki tvorijo "Tretjo zavezo": "Livets bok", "Logika", "Slika sveta", "Skozi vrata smrti", "Evolucija človeštva", "Idealna prehrana" idr. NAUK Ko je Marthinus prvič zapisal trditev: "Lažejo vam, smrt ne obstaja," je dvignil veliko prahu. Toda vsakdo, ki je slišal njegove argumente, si je moral priznati, da so tehtni. Ker človek verjame, da je smrt izraz absolutnega mirovanja, negibljivosti in nespremenljivosti, je lahko gibanje (osnova dia- lektičnega nauka) samo odsev življenja. Ker nobe- na nam vidna materija ni večna, ampak se vse spreminja, obnavlja in razpada, ne more obstajati materija, ki ni odsev gibanja, kar je spet najvero- dostojnejši znak življenja. Kje so potemtakem do- kazi za absolutno smrt in mirovanje? Ves kozmos prekipeva od gibanja, kroženja nebesnih teles, to- rej od življenja. Samo zato, ker mi ne vidimo člo- vekove duše po njegovi smrti, to še ni zadosten dokaz, da se je razblinila v nič. Nikjer v kozrnosu ni "nekaj" nastalo iz "nič' ali se vanj povrnilo. Živl- jenje, torej gibanje, nikoli ne more nastati iz mi- rovanja in smrti. Marthinus zatrjuje, da se vsa živa bitja razvijajo iz nižjih oblik obstoja v višja. Pri tem prehajajo iz ene dimenzije stvarnosti v drugo, iz tega sveta v onostranstvo. V resnici samo zamenjamo telo ene dimenzije (fizično telo / zgoščeni materialni svet) s telesom druge dimenzije (subtilnejše telo / sub- tilni materialni svet energij). Proces se nadaljuje do zadnje dimenzije stvarnosti. Pri tem duša nosi s seboj karmo ali "plodove" svojega delovanja, ki jih še najlažje ponazorimo z rekom: "Kakor je kdo se- jal, tako bo tudi žel." Življenje na Zemlji je šola, ki poteka preko kontrastov, kot so: sreča - nesreča, zdravje - bolezen, radost - trpljenje ipd.Zaradi reinkamacije (ponovno utelešenje) pa se rojevamo kot bogati - revni, moški - ženska, belci - črnci ipd. Ker znotraj reinkamacije deluje princip evo- lucije, se vsa živa bitja vzpenjajo na razvojni skali od primitivnih obhk obstoja do najbolj čistih in dovršenih oblik. Pri tem ni izgubljen niti en sam posameznik, zato tudi ne obstaja "večno prekletst- vo." Ko Marthinus razlaga Boga, pravi, da je bog ve- soljna inteligenca, živo bitje in ves kozmos, v "katerem živimo, smo in se gibamo." Zunaj Boga ni ničesar, ker zanj ne veljajo časovne in prostorske omejitve. Marthinus prav tako razlaga pojem kozmične troj- rwsti. Bog (Oče) s pomočjo "božjih ustvarjalnih prin- cipov" oz. kozmične energije (sv. Duh) ustvarja Sina (vidni in nevidni del vesolja). Vse ustvarjene reči, od rudnin do planetov in galaksij, so živa bit- ja, skozi katera se pretaka "božja energija", ki je najvišji odsev ljubezni. Po Marthinusovih zagotovilih smo dandanes pod močnim sevanjem "novega svetlobnega impul- za". Trenutno gredo skozi Zemljo trije kozmiČni valovi energije. Prvi, ki zapušča naš planet, je vplival na nastanek politeističnih religij pri pri- mitivnih ljudstvih. Drugi, prevladujoči ali "stari svetovni impulz", je povzročil nastanek krščanstva, budizma in islama. Tretji, novi impulz, pa pri- naša mistično izkušnjo resnice ali "veliko rojstvo"- V novem obdobju bodo znanje, kozmične analize in prosvetljenje zamenjali "religiozne dogme mate- rialističnega in idealističnega sveta." f EDNIK ■ 28. MAREC 1996 NASVETI -17 Kuharski nmveli listnata zelenjava K listnati zelenjavi spada špinača, o kateri smo v naših prispevkih že pisali, manj znane vrste pa so: divji kapus, listnati ohrovt, regrat, kislica ... Listnata zelenjava ima zelo velik razpon okusov - od bla- gega pesnega listja do skoraj limonasto ostrega okusa kisli- ce. Večino listne zelenjave lahko pripravljamo in upo- rabljamo enako. Veliko mlade in nežne zelenjave ima prije- ten oster okus. Za perje poletne repe z ostrim okusom bi lahko rekli, da je neke vrste gorčica v nasprotju s perjem rdeče pese. Perje poletne repe moramo pobrati, preden se gomolji docela razvijajo, saj ima v tem času najboljši okus in vonj. Ker ima zelo oster okus, ga lahko z blanširanjem oblažimo. Perje poletne repe najpogosteje uporabljamo za pečene jedi ali različne zelenjavne nadeve. V nekaterih deželah ga pripravlja- jo tudi kot enolončnico. Za naše kraje je značilnejši re- grat in sedaj je pravi čas, da ga nabiramo. Danes ga nekateri vrtnarji tudi gojijo, lahko pa na- biramo divje rastočega. Ce ga nabiramo v naravi, nabiramo samo mlade, nežne poganjke pred cvetenjem, užitni pa so tudi žareče rumeni cvetovi. Na- biramo celo rastlino, tako da jo odrežemo tesno nad korenino pod listno rozeto in ostanejo listi v šopu. Najpogosteje ga jemo kot okusno solato, ki je lahko tudi samostojna jed. Najbolj nam te- kne in najboljši okus regrata do- bimo, če ga pripravljamo s to- plim krompirjem in z vročimi, na kocke narezanimi in pre- praženimi mesninami, kot so slanina, prekajeno meso, suho meso. Zabelimo ga lahko tudi s toplo prepraženo zaseko. Takoj ko topli pripravek vlijemo na re- grat, se ta nekoliko sesede. Zabe- limo ga lahko tudi s kislo smeta- no, ki jo prav tako lahko pogre- jemo in ji dodamo žlico do dve skute. Ce regratu dodajamo naštete sestavine, je prav zagoto- vo primeren kot samostojni obrok, če ga pa uživate kot sola- to, ga zabelite s krompirjem, ol- jem, soljo in kisom. Ne pozabite na par kapljic bučnega olja. Surove regratove liste lahko v manjših količinah dodajamo različnim drugim mešanim sola- tam, na primer motovilcu, endi- viji, radiču in podobnim sola- tam. Najboljši okus mešane so- late z regratom bi dobili, če jo začinite s kremasto gorčično omako. In še besedo, dve o tislici. To je zel z najizrazitejšim kiselkas- tim okusom. Povrzoča ga oksal- na kislina v dolgih puščičastih listih, podobnim špinači. V Ameriki uporabljajo kislico v manjših količinah predvsem kot začimbnico solat ali drugih jedi, nasprotno pa je v Evropi njena uporaba veliko bolj razširjena. Najpogosteje jo kuhamo in upo- rabljamo kot osnovo za pireje, juhe, nadeve in omake. Liste lahko brez tekočine razgrejemo in hitro razpadejo v kašo, to pa lahko začinimo s surovim mas- lom in smetano ter jo ponudimo kot prilogo k mesnim jeden ali kot samostojno jed. Kislico lahko mešate tudi s špinačo, iz nje pa pripravljate enake jedi kot iz špinače. Nada Pignar, učiteljica kuharstva Sd&iuKkmje sanadje po snegu poskodovmuh gaidw Po uredbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdo- ve iz sredstev proračuna Repu- blike Slovenije (Uradni list Re- publike Slovenije št. 58/94) se sofinancirajo tudi nekatera dela, ki so potrebna zaradi sana- cije po snegu poškodovanih gozdov. Ko Zavod za gozdove Sloveni- je načrtuje naravno ali umetno obnovo poškodovanega gozda, se lastniku gozda sofinancira 50% povečanih stroškov poseka lesa, to je posek in izdelava drevja v primerjavi z redno sečnjo. Pri umetni obnovi se sadike oziroma seme financirajo v ce- loti, sofinancira pa se še 20-40% stroškov sadnje ali setve seme- na v odvisnosti od poudarjenos- ti funkcij gozda. Kadar obnova po naravni ujmi poškodovanega gozda ni potrebna, lastnik gozda pa le zlaga polomljene vrhove in veje iglavcev ter druge lesne dele iglavcev, ki so primerni za nase- litev podlubnikov, v kupe ali jih odstranjuje iz gozda, se mu sofinancira 30-50% stroškov "vzpostavljanja gozdne higie- ne". Po normativih se prizna za vzpostavitev gozdne higiene za lahke razmere 12 ur/ha, za srednje razmere 20 ur/ha in težke razmere 32 ur/ha. Osnova za obračun del je ustrezno izdana odločba, ki jo Zavod za gozdove Slovenije izda lastniku gozda oziroma njegovemu pooblaščencu v skladu s projektom obnove in sanacije poškodovanega gozda. Če so dela opravljena v skladu s pogoji, navedenimi v odločbi, to je upoštevanje časovnih ro- kov in pogojev za kvaliteto opravljenih del. Zavod za goz- dove Slovenije dela prevzame in obračuna. Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije na Ptuju PRIPRAVUA MAG. BOJAN ŠINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / DUŠEVO ZDRAVJE OTROK IN MLADOSTNIKOV Kako poveiati otrokovo ustvarialnost Zelo redki so ustvarjalni ljudje, kot je bil npr. Einstein, saj večino med njimi okolje zaduši, ob tem pa je zelo redka kombinacija dednosti in ugodnih okoliščin. Ni nujno, da bi bila ustvarjalna oseba velikan človeštva, pač pa se lahko odlikuje po večjih ali manjših, vendar originalnih dosežkih na področju znanosti, tehnike, umetnosti ali filozofije. Ko so ocenjevali osebnostne lastnosti teh ljudi, so ugotovili: bili so samostojni v svojih sod- l^ah, odprti za nove izkušnje, kritični, osebnostno in miselno okretni, imeli so široke interese, bili so čustveno zreli, vztrajni, samoiniciativni, imeli so pri- nierno samospoštovanje ipd. Za- nimivo je, da med ustvarjalnost- jo in inteligentnostjo ni direkt- ne zveze, res pa je, da so intelek- tualno podpovprečno inteligent- ni ljudje le redko ustvarjalni, niedtem ko najdemo med inte- lektualno nadpovprečnimi Ijud- nii ustvarjalne ljudi nekoliko Pogosteje. Ustvarjalnost ni toHko stvar dednosti kot osebnosti. Za ust- varjalnost je celo škodljivo, če '"^zum dotekajoče misli prestro- go ocenjuje. Neka misel je lahko. gledana povsem izolirano, nepo- membna ali celo pustolovska, mogoče pa bo z mislijo, ki ji sle- di, postala pomembna: morda da pravo sliko v določeni pove- zavi z drugimi mislimi, ki so na prvi pogled nepomembne. Torej mora v ustvarjalni glavi razum dovoliti vstop vsem mislim in jih šele nato pregledati in oceni- ti. Ustvarjalnost je tesno poveza- na z notranjo svobodo osebnosti, saj človek, ki se boji ubrati last- no pot in raje sledi vzorom in običajnemu, ne zmore igrive domišljije, originalnosti in pra- ve produktivnosti. Dokazano je, da nekonvencionalna vzgoja mnogo prispeva h kasnejši ust- varjalnosti. Poleg tega je izred- nega pomena, da starši že zgodaj nudijo otroku vse možnosti, da pokaže in razvije svoje sposob- nosti. Kaj to pomeni, vidimo iz običajev plemena Mundugumor na Novi Gvineji, ki je znano po zelo lepih umetniških stvarit- vah. Pri njih vlada običaj, da otroka, ki se rodi z zavito pop- kovnico okoli vratu, izšolajo v plemenskega slikarja in rezbar- ja. Ker zavita popkovnica in sposobnost umetniškega ustvar- janja nista v nikakršni medse- bojni zvezi, je blizu zaključek, da pričakovanje in podpora okolja igrata celo pri razvoju zelo specifičnih oblik nadarje- nosti pomembno vlogo. Za razvoj ustvarjalnega mišljenja in ustvarjalnih spo- sobnosti je važna tudi otrokovna igralna dejavnost. Seveda vsaka igrača in vsaka igra nista enako vredni. Izbor mora torej biti tudi pri tem zelo skrben. Samo na videz nas preseneti, da je ustvarjalnost odvisna tudi od stopnje spolne identitete. Vzemimo, da so na obeh koncih premice take osebnostne poteze, ki jih naša kultura razume kot izrazito moške oz. ženske, ter da je med obema skrajnostima tekoč prehod. Ko so skrbno ana- lizirali tisoč petsto študentov, so ugotovili: 50 % je kazalo svoje- mu spolu "primerno" vedenje in doživljanje, 15 % vedenje in doživljanje nasprotnega spola in 35 % nekje vmes. Hkrati s tem so ugotovili: 9 % izrazitih moških, 36 % izrazitih žensk in kar 64 % vmesnih tipov je kazalo življenjsko igrivost. Očitno je, da sta skrajna moškosst in ženskost povezani s strahom in negotovostjo. Zato so najustvarjalnejši tisti ljudje, katerih spolna identifikacija ni preveč toga. Pri teh igrivih vme- snih tipih so opazili tudi naj- večji intelektualni razvoj in čustveno odzivnost. Že zdavnaj je tudi že ovržena trditev, da so moški bolj ustvar- jalni od žensk. Res je, da najde- mo na nekaterih področjih umetnosti le malo žensk, toda to nima nič opraviti s spolom, tem- več z zapostavljanjem žensk vse doslej. Po vsem tem je jasno, da ust- varjalnost ni le osebnostna pote- za, temveč je lahko tudi cilj vzgoje. Naslednjič bo govor o hospita- lizmu - negativnih telesnih in duševnih posledicah, ki se poja- vijo pri otrocih, ki zlasti v zgodnjem otroštvu daljši ali krajši čas preživljajo po raznih domovih in bolnišnicah. mag.Boian Šinko KRVODAJALCI 12. MARCA: Mira Toplak, Spuhlja 43, Ruj; Jože Zelenko, Tržeč 37/B | Videm pri Ptuju; Andrej Čuš, Kicar 11 šfA-, Ciril Predikaka, Majšperk 51; Alojz Petrovič, Pacinje 20, Dornava; Milan Železnik, Čermožiše 80/A; Boštjan Zajšek, Skorba 71; Žarko Jovanovič, Kvedrova 1, Ptuj; Franc , Rižnar, Polenšak 41; Srečko Veit, Štuki 32/A, Ptuj. ' 14. MARCA: Boris Vukan, Dr.Kovačiča 4, Ormož; Stanislav Torič, Frankovci 38, Ormož; Franc Cigula, Dornava 141; Neža Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Slavica Jelen, Kraig- herjeva 22, Ruj; Feliks Hvaleč, Gabrnik 48, Juršinci; Marjan Feguš, Stanošina 17, Podlehnik; Marjan Ti- I kvič. Mestni Vrh 121, Ruj; Janez Pe- tek, Cvetkovci 107; Branko Majerič, i Sagadinova 13, Ptuj; Franjo Vido- vič, Soviče 23, Videm pri Ruju; Jel- ka Kirbiš, Podgorci 17; Franc Ciglar, Arbajterjeva 8, Ptuj; Slavko Mar, ; Strelci 13/A, Markovci; Miran Mari- nič, Pobrežje 51, Videm; Andrej Pla- ' ninšek, Apače 298, Lovrenc na . Dravskem polju; Franc Šegula, Po- lenšak 17; Janez Bedenik, Kočice 25, Žetale; Ivan Karo, Vintarovci 19, Destrnik; Branko Rojko, Grajenščak 28, Ruj; Irena Kukec, Mala vas 27, Gorišnica; Bogdan Gajser, Bukovci 173, Markovci; Nevenka Maruh, Žni- daričevo nabrežje; Kristina Kojc, Čermožiše 35, Žetale; Majda Rime- ■ le, Dravska 25, Ruj; Dragica Škri- pač, GomilšAkova 12, Ptuj; Stojan ■ Mlakar, Kočice 37, Žetale; Srečko Bezjak, Ločič 27, Trnovska vas; Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ruj; Venčes- lav Trafela, Videm pri Ptuju 5/A; Mira ;; Steiner, Sela 25, Lovrenc na Drav- ' skem polju; Sergej Rimele, Štrafelo- ■ va 34, Ptuj; Srečko Čuš, Doiič 35. ^ Destrnik; Miran Jagarinec, Spuhlja ; 108, Ruj; Branko Kos, Praprotniko- i va 12, Ptuj; Zdravko Sok, Formin 1/A, Gorišnica; Albin Brlek, Severo- : va 3, Ptuj; Marjana Rozman, Po- brežje 47, Videm pri Ptuju; Anica ; Stopinšek, Zg. Hajdlna 11/A, Ptuj; ; Renata Širec, Slape 14, Ptujska ^ Gora; Stane Cafuta, Prešernova 17, Ptuj; Elizabeta Petrovič, Moškanjci 53/A, Gorišnica; Zvonko Medved, Cvetkovci 79/A, Podgorci; Janez Mere, Gromova 2, Ptuj; Marjana Ko- ^ kol. Nova vas 17/A, Markovci; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ruj; Ivanka Justin, Panonska 2, Ptuj; Franc Lah, | Mihovci 100, Velika Nedelja; Roman i Plajnšek, Gorca 58/A, Podlehnik; Stanislav Ivančič, Hrastovec 73(A, , Zavrč; Elizabeta Roškar, Strmec 13, Polenšak; Jože Hentak, Dornava ' 119; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh ^ 21/C; Darko Volkner, Žgečeva 4, Ruj; Stanislav Molnar, Krčevina 83, i Ptuj; Janez Žumer, Hajdoše 66; An- I drej Vidovič, Mezgovci 2/B, Dorna- va; Dušan Lozinšek, Bolečka vas ; 3/A; Robert Lovec, Partizanska 21, j Poljčane; Leon Čelan, Prežihova 11, ^ Pragersko; Drago Dobnik, Kungota 38, Kidričevo; Stanko Libman, Ser- cerjeve brigade 5, Maribor; Dušan ; Kores, Medvedce 14, Majšperk; Jo- i sip Kokot, Apače 39, Lovrenc na Dravskem polju; Damjan Kmetec, Slovenja vas 22; Duško Brvar, Pla- i ninčevih 17, Miklavž; Roman Koci- per, Videm pri Ptuju 13; Jasna Dob- | nik, Regentova 4, Maribor; Ivan Sa- gadin, Brunšvik 68, Rače; Branko Ivančič, Hrastovec 73, Zavrč. Sadno drevje, vinsko tno in druge drevnine gnojimo in prehranjujemo drugače kot poljščine, vrtnine in okrasne rastline. Drevnine so trajnice, ki na istem mestu vegetirajo , tudi več desetletij, to pa ima za posledico, da so tla bolj eno- stransko izrabljena, kot pa je to pri enoletnih rastlinah, pri katerih lahko glede na njihov različno globok koreninski sistem in različno rabo talnih rastlinskih hranil bolje in lažje ohranjamo rodovitnost tal s pomočjo kolobarjenja. Kako in kdaj gnojimo in prehranjujemo sadno drevje? Ob obnovi sadovnjaka oziro- ma sajenju sadnega drevesa tla izdatno pognojimo z organ- skimi in rudninskimi gnojili na zalogo. Med rastjo in rod- nostjo pa sproti nadomeščamo rastlinska hranila, ki jih je ; rastlina porabila za svojo rast, in tista, ki so se odplavila ali drugače izgubila v tleh. Ker je obstojnost rastlinskih hranil v * tleh zelo različna, rastline med letom redno prehranjujemo v treh obdobjih: I - v jeseni po končani vegeta- ciji opravimo osnovno gno- jenje z rudninskimi gnojili, ki se močno vežejo za delce tal in se le počasi izpirajo v globino h koreninam. V jeseni upora- bimo za drevnine mešana gno- jila nitrofoskale, ki vsebujejo večji odstotek kalija in fosforja ter mikroelemente, vezane za kalcijevo osnovo, ter manjšo količino dušika; - v spomladanskem času pred začetkom vegetacije gno- jimo z dušičnimi gnojili. Dušik je element, ki ga rastli- na potrebuje za rast, z usvajan- jem organske snovi pa se vgra- juje v vse rastlinske organe. V tleh dušik ni obstojen in se zlahka izpira v globlje sloje tal ali izhlapi v ozračje, zato rast- lino z njim prehranjujemo med tem, ko ga uporablja. Z ^ dušičnimi gnojili ne gnojimo na zalogo, porabimo ga le toli- ko, kot ga posamezna sadna vrsta glede na velikost oziro- ma starost drevesa in pričako- vani pridelek potrebuje; - drugo dognojevanje pa opravimo še v maju z lahko topnimi mešanimi gnojili ni- trofoskali. Dušik, vsebovan v gnojilu, je maja v obdobju naj- bujnejše vegetacije sadni rqastlini potreben za njeno rast in razvoj plodov, s fosfor- jem in kalijem pa pospešimo formiranje cvetnega nastavka za rodovitnost v naslednjem letu, pravočasno zaključevanje vegetacije v jeseni in dobro dozorevanje lesa. Samo z enkratnim gnojen- jem z mešanimi gnojili v spomladanskem roku na količino pridelka v tekočem letu ne moremo več vplivati, ker se je cvetni nastavek že formiral v prejšnji vegetaciji. S spomladanskim gnojenjem vplivamo le na kakovost letošnjega pridelka in nekoli- ko na oblikovanje cvetnega nastavka za rodovitnost v nas- lednjem letu. Gnojila, s kateri- mi prehranjujemo sadne rast- line, pa naj bodo organska ali rudninska, v zemljo plitvo vkopljemo, če pa sadno drevje gojimo v ledini, trosimo kom- postovko in rudninska gnojila po površini ter z železnimi grabljami po površini pre- grabljamo. S kolikšnimi odmerki gnojil gnojimo sadnemu drevju? Gnojenje in prehranjevanje rastlin temelji na kemičnih analizah tal in listja, iz katerih je natančno razvidno, ko- likšna je založenost tal z bioge- nimi elementi, kolikšna je poraba in koliko jih je šb v izgubo. Ker s takšnimi analizami vrtičkarji ne razpolagamo, uporabljamo običajne okvirne izkustvene normative in na njihovi pod- lagi sestavljamo odmerke rud- ninskih gnojil. Za osnovo gnojenje v jeseni porabimo 0,80 do 1 kg nitrofo- skala z vsebnostjo dušika, fos- forja in kalija v razmerju 7:20:30 in dodanimi mikroe- lementi. Ob prvem dognojevanju spomladi konec marca porabi- mo 15 do 30 dag na drevo uree s 46 odstotki dušika, če ima- mo sadovnjak na apnenih tleh, ali 20 do 30 dag KAN-a s 27 odstotki dušika na kislih tleh, sploh pa v nasadih, kjer se je pričel pojavljati mah. Drugo dognojevanje pa opravimo najkasneje v maju, ponovno z mešanim sadjar- skim nitrofoskalom 30 do 50 dag na drevo, le da naj ta vse- buje več dušika, torej v raz- merju 18:9:9. V ZELENJAVNEM VRTU za osnovno gnojenje upo- rabljamo organska gnojila hlevski gnoj in kompostovko. Organska gnojila so osnovni pogoj, da se iz organske snovi ; ustvarja v tleh humus, na ka- terem živijo drobnoživke, ki ; presnavljajo in pomagajo pri pretvorbi hranilnih snovi v tleh v rastlini dostopno in sprejemljivo obliko. Ker je hlevski gnoj kot or- gansko gnojilo vse manj do- segljiv, smo v zadnjih letih do- bili izvrsten nadomestek BIO- GRENO. Z biogreno imamo doslej že toliko izkušenj, da jo . lahko priporočamo za upor- abo povsod tam, kjer ni do- < segljivo drugo organsko gnoji- lo. Biogrena je naravno gnojilo, izdelano iz klavniških ostan- kov živalske krme, ki je ob klanju ostala v prebavnem traktu, kosti in rogovja. V to- varniških obratih za izdelavo a organskih gnojil te ostanke zmeljejo in termično obdelajo, da odstranijo nevarnost šir- jenja patogenih organizmov. Ko se v tej masi namnožijo drobnoživke na 22 milijard v gramu, biogreno briketirajo, osušijo in spakirajo. V primer- javi z biopostom, ki vsebuje okoli 2 milijardi drobnoživk v gramu mase, in hlevskim gno- jem z 800.000 drobnoživkami je biogrena najaktivnejše or- gansko gnojilo. V zelenjavnem, okrasnem in sadnem vnu je potrosimo 20 kg na 100 kvadratnih metrov, od tega polovico v jeseni in os- tanek sedaj spomladi, ter vkopljemo v zemljo. Z biogreno pognojena zemljišča obogatimo s trajnim humusom, zbita zemlja bo postala zračnejša, rahla in : peščena pa bo sposobna vezati nase več vode. Gnojenje z bio- greno je priporočljivo opraviti vsaj dva tedna pred setvijo ali sajenjem, da imajo rastline, ko prično rasti, že takoj na razpo- lago potrebna hranila. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi Usta, od 28. do 30. marca, zara- di plodov 30. in 31. marca ter ;; 1. aprila, zaradi korenike 25. in 26. marca ter 2. in 3. aprila ter zaradi cveta in vrtna zelišča od 26. do 28. marca. Miran Glušič, ing. agr. 18- ŠPORT 28. MAREC 1996- TEDNI|( SPORTME NOVICE STRELSTVO • Ekipno zlato, Porok in Peteršičeva srebro Na četrtem državnem turnir- ju za ml^še mladince in mla- dinke v Crešnjevcu z zračnim standardnim orožjem so si ptujski strelci priborili kar tri medalje. S pištolo je ekipa v sestavi Sašo Porok, Pavel Fa- brici in Matjaž Gole s 103S krogi zasedla prvo mesto, posa- mezno je bil Sašo Porok s 362 krogi drugi, Pavel Fabrici četrti, Matjaž Gole sedmi in David Valič s krogom manj osmi. Mlajša mladinka Alenka Peteršič je prav tako streljala odlično in si s 350 krogi pribo- rila srebro. Z zračno standardno puško so mlajši mladinci v sestavi Robert Šimenko, Marjan Gril in Mitja Potočnik v zelo močni konkurenci zasedli zlato sredino. S. Iva novic STRELSTVO • Regijsko prvenstvo za iniajše miadince SD Ptuj je organizirala zelo uspešno regijsko prvenstvo za mlajše mladince in mladinke z zračnim standardnim orožjem. Tekmovanje je bilo v teh kate- gorijah prvič, zmagovalci pa so si obenem priborili naslov re- korderja. S puško je ekipno zmagala ekipa Pohorski bataljon I iz Ruš (1032 kr.), drugi so bili SD Ptuj (939 kr. / ekipa: Mitja Potočnik, Marjan Gril in Ro- bert Šimenko/. Posamezno je zmagal Samo Kropin iz Ruš, Robert Šimenko je bil s 335 kr. četrti, Marjan Gril šesti in Ma- tija Potočnik sedmi. Pri mladinkah je ekipno zmagala ekipa iz Hotinje vasi s 1022 kr., posamezno pa Lidija Jurkos s 352 kr. /Hotinja vas/. S pištolo je zmagala Ptujčanka Alenka Peteršič z 323 kr. Pri mlajših mladincih je ekipno zmagala ekipa L pohor- ski bataljon z 852 kr. Posamez- no je zmagal Ptujčan Matjaž Gole s 321 kr., tretji je bil Da- vid Valič z 287 kr. S. Ivanovih STRELSTVO • Občinsko prvenstvo z zračnim orožjem Na občinskem prvenstvu z zračno standardno pištolo je med članicami zmagala Majda Raušl s 373 kr. Pri mladinkah je bila najboljša Alenka Pe- teršič s 340 kr. Najboljši član je Milan Stražišar s 547 kr. pred Izidorjem Pulkom (539). Pri mladincih pa je letošnji zmago- valec Sašo Porok (554) pred Markom Korenom (527). Sašo Porok je tudi najboljši mladi- nec z zračno standardno puško (512 krogov). S. Ivanovic JUDO • Ptujčani ponovno v vrhu Judo klub Golovec je v sobo- to, 23. marca, v Ljubljani že 10. gostil svetovni vrh juda na 10. mednarodnem pokalu Golo- vec. Tekmovanja se je ude- ležilo kar 170 tekmovalk in tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Ptujski judoisti, ki vsekakor sodijo v sam vrh, so se tega po- membnega tekmovanja ude- ležili v okrnjenem številu, ven- darle pa so dosegli izjemen uspeh. Med st. dečki je Sašo Brmež v kat. do 50 kg prema- gal vse nasprotnike in osvojil medaljo, Sašo Koletnik je v kat. do 65 kg izgubil dvoboj šele v finalu, prav tako odličen je bil znova Miha Prime z doseženim 3. mestom v abso- lutni kat. V kadetski kat. pa je Nikola Seničič ponovno dose- gel velik uspeh z uvrstitvijo v finale in osvojitvijo drugega mesta. Takšnega rezultata ptujskih judoistov se lahko nadejamo tudi na mednarodnem turnirju v Murski Soboti to nedeljo. Judo klub Drava Ptuj razpisuje začetni tečaj juda in sa- moobrambe za vse sta- rostne kate- gorije. Vse potrebne in- formacije lahko dobite vsak dan od 17. do 21. ure v novem Judo centru Drava, Čučkova 8 (ŠD Mladika) ali na telefon 771-135. S. Staržeic MOTOKROS • Dober nastop Dobrine Na nedeljski dirki v Brežicah so doživeli ognjeni krst trije tekmovalci motokros kluba Dobrina, ki si prizadeva vzgo- jiti čim več mladih tekmoval- cev. Nad 2000 gledalcev je spremljalo drzne vožnje v treh razredih. V 80 ccm je nastopilo 27 tekmovalcev; zmagal je S. Germa iz Lemberga, na 12. mesto se je uvrstil G. Šmigoc, na 17. M. Kekec in na 18. J. Habjanič - vsi člani motokros kluba Dobrina. V 250 ccm (27 tekmovalcev) je zmagal J. Sitar iz Ljubljane, na odlično 4. mesto pa se je uvrstil B. Gajser, lanskoletni državni prvak, ki je letos prestopil v "domači" klub Dobrina. Naslednja dirka bo 8. aprila v Oseku pri Lenartu. -anc ROKOlVIET • Drava - Gorenje 26:35 (17:17) DRAVA: Valenko, Potočnjak, Zajšek 3, Pšajd 2, Pučko, Kotar, Belšak 4, Vrtarič 1, Kolednik, Pi- sar, Žuran, Hmjadovič 9, Mar- gušič 1, Kramberger 2, Mlakar. V prijateljskem rokometnem srečanju so rokometaši ptujske Drave dobro zaigrali proti prvoligašem iz Velenja, predvsem v prvem polčasu. Na začetku so povedli gostje, nato pa so jih domači ujeli in poved- li. V drugem polčasu pa so že na začetku gostje povedli in prednost povečevali iz v minu- to v minuto. Domači rokome- taši so nekoliko popustili v igri, kar je verjetno posledica igranja dveh tekem v dveh dnevih, saj so dan pred srečan- jem igrali v Varaždinu z domačim ligašem in ga prema- gali z 28:26. Danilo Kla|nšek KICK BOXING / ZAČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA Priietekprvenstva vsemi kontaktu v nedeljo, 17. marca, je v Zagorju ob Savi potekal prvi turnir državnega prvenstva v kick boxingu v disciplini semi kontakt za vse kategorije. Sodelovalo je 198 tek- movalcev iz 10 slovenskih klubov. Ptujski klub je sodeloval s 45 tekmovalci in dosegel ekipno najboljši rezultat. Dečki so dose- gli takšne rezultate: do 32 kilo- gramov je Uroš Prelog zasedel prvo, Dorotej Kline pa drugo, do 40 kilogramov Damjan Go- lob tretje, do 48 kilogramov Uroš Brlek drugo, do 63 kilo- gramov Kristjan Siodnjak dru- go in Davorin Petrušič tretje, v kategoriji nad 63 kilogramov pa je Žan Kovačič dosegel prvo mesto. Med deklicami so v raz- ličnih kategorijah dosegli dve prvi mesti Maja Vogelmut in Nadja Šibila ter dve drugi mesti Alenka Plohi in Anamarija Bilič. Med ptujskimi mladinci je v kategoriji do 71 kilogramov Matej Sibila dosegel prvo, San- di Murko pa tretje mesto, enako uvrstitev je v kategoriji do 79 ki- logramov dosegel tudi Matjaž Vindiš. Mladinke Tanja Plohi, Mateja Erlač in Nadja Šibila so v različnih kategorijah dosegle prva mesta, dve drugi pa Renata Polanec in Katja Janžekovič. Tudi člani so se dobro odreza- li. Damjan Kaučevič je v kate- goriji do 60 kilogramov zasedel prvo mesto, enako tudi Davorin Gabrovec v kategoriji do 63 ki- logramov in Alojz Vidovič do 79 kilogramov. Branko Fidler pa je v kategoriji do 74 kilogramov dosegel drugo mesto. Lep rezul- tat sta dosegli tudi članici Maja Ozmec in Saša Prelog, ki sta za- sedli prvo in drugo mesto v kate- goriji do 60 kilogramov. Člani ormoškega kluba boril- nih veščin so v Zasavju nastopili s precej manjšo postavo, borilo se je 14 tekmovalcev in tekmo- valk. Najboljši so bili člani, kjer je Milan Korotaj zasedel prvo mesto v kategoriji do 69 kilogra- mov, drugo mesto pa sta zasedla Danilo Korotaj v kategoriji do 63 kilogramov in Smiljan Luk- man v kategoriji do 79 kilogra- mov. Med mladinkami je Janja Hanomihl dosegla tretje mesto. vk ORiVlOŽ • Skupščina Kiuba boriinih veščin Nedavno je bila v Ormožu redna volilna skupščina kluba borilnih veščin, ki se je je med drugimi povabljenimi gosti udeležil tudi Darko Filiput, predsednik slovenske kick bo- xing zveze. Dejal je, da je zveza začela počasi urejeno delovati in da bodo kmalu pridobili li- cence za vse tekmovalce pri športni zvezi Slovenije. Pohva- lil je delovanje ormoškega klu- ba, ki sodi v sam vrh slovenske- ga kick boxinga. Tone Žunko, predsednik ormoškega kluba, je izpostavil problematiko, povezano z vo- denjem kluba, saj primanjkuje ljudi, ki bi bili pripravljeni dela- ti. Tako leži breme organizacij- sko-vodstvenega dela vedno na ramenih istih posameznikov, ki jim počasi že zmanjkuje energije in tudi zato se problemi prelaga- jo iz leta v leto. Na skupščini so sprejeli poročila različnih delovnih teles in sprejeli program dela za leto 1996. Izvolili so tudi novo vodst- vo kluba. Predsednik je Tone Žunko, podpredsednik Miran Fišer, tajnik Božo Kandrič in blagajnik Renata Žunko. Med gosti je bila tudi Mira Frangež iz ormoškega zdravst- venega doma, s katerim klub do- bro sodeluje. Dejala je, da so sodniki in trenerji v tem športu zelo dobro usposobljeni in imajo dovolj znanja, da pomagajo pri poškodbah. Presenetljivo pa je, da je prav pri borilnem športu bistveno manj poškodb kot pri drugih športnikih v občini, ki jim v zdravstvenem domu po- gosto pomagajo. Na koncu so podelili še raz- lična priznanja. Za športne dosežke v minulem letu so jih prejeli Tomaž Grof, Srečko Gregorinčič, Darja Zaje ter Miran in Danilo Korotaj. Brata Korotaj sta prejela tudi priznan- je za dolgoletno delo v klubu. Priznanja za pomoč pri razvoju in uveljavljanju kluba borilnih veščin v Ormožu pa so namenili županu Viliju Trofeniku, kra- jevni skupnosti, zdravstvenemu domu in gasilskemu društvu Ormož in kick boxing zvezi Slo- venije. vk ORMOŽ Koniali zimsko ligo maiega nogometa v zimskem odmoru so se nogometaši ormoške občine poskusili obdržati v formi in so organizirali zimsko ligo malega nogometa. Sodelovalo je enajst ekip in po koncu tekmovanja je lestvica takšna: I.SM0K I...................................................20 +39 46 2.NK0RM0 Ž............................................20 +62 43 3.MLAD0S T..............................................20 -h20 40 4.AVT0SER.ZIDARI Č...............................20 -F33 37 5. MESTNA GRABA....................................20 + 7 34 6.J0CKE R.................................................20 +12 31 7.NKHU M................................................20 -25 25 8. TRG. NA BREGU....................................20 -11 22 9.LUN A.....................................................20 -12 22 10.FOTOHOS T.........................................20 -40 14 II.TS O.....................................................20 -85 3 Najboljši strelec lige je Zvonko Gašparič (NK Ormož) s 35 zadetki, sledita pa Miran Tušek (NK Ormož) s 30 in Branko Jambriško (Smoki) z 28 zadetki. Tekmovanje je potekalo v prijateljski in fer at- mosferi, saj so sodniki na 110 tekmah pokazali le štiri rdeče kartone in izrekli 39 dvominutnih kazni. Ob koncu lige so pripravili slovesno razglasitev najboljših, ti pa so prejeli pokale in priznanja. Na mali nogomet pa so se privadili tudi gledalci, saj se jih je ob sobotah in nedeljah v športni dvorani na Har- deku nabralo kar precej. Kot kaže, je nogomet v vseh svojih varian- tah tudi v Ormožu vse bolj popularen. vk Zmagovalna ekipa lige so SmokijI. Foto Hozyan JUDO Damjan se približuje Atlanti Konec tedna (22., 23. in 24. marca) je v Rimu v Italiji potekal svetovni pokal A-reprezentanc v judu. Nasto. pilo je več kot 50 držav. Barve Slovenije je zastopaj tudi 23-letni Damjan Petek, član Judo kluba Gorišnica, V prvem kolu je s čistim me- tom v drugi minuti premagal re- prezentanta Italije Vincenza, v drugem kolu pa ga je čakal olim- pijski, svetovni in evropski prvak Stephan Treno iz Franci- je. Po treh minutah silovite bor- be je Damjan z bliskovito akcijo presenetil Francoza in ga prema- gal z rezultatom 10:0. V tretjem kolu mu je proti reprezentantu Nemčije Lobensteinu zmanjka- lo moči in moral je priznati po- raz. V popravnih borbah je imel proti tekmovalcu iz Ukrajine skoraj dobljeno borbo, vendar ga je nasprotnik pred koncem bor- be presenetil v parterju in ga premagal z vzvodom. Damjan je na koncu zasedel deveto mesto, kar je na takem tekmovanju ve- lik uspeh. To je bila že njegova druga taka uvrstitev na svetov- nem pokalu, saj je deveto mesto zasedel tudi v Miinchnu 24. fe- bruarja, ko je premagal repre- zentanta Jugoslavije in Španije. Damjan ima realne možnosti Damjan Petek za uvrstitev na olimpiado, saj sta mu točke prinesli že ti dve uvr- stitvi, 6. aprila pa ga še čaka A- tumir v Hertogenbocu na Nizo- zemskem in v maju evropsko prvenstvo, ko bo dokončno vse znano. Ivan Rui ROKOMiT - VETERANI Velika Nedelja - Daruvar 27:18(14:8) Minuli teden je bil odigran prvi krog zanimivega medna- rodnega rokometnega tekmo- vanja veteranov Alpe Panonija Old Boys Cup. Sodeluje deset klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, tekmovanje pa poteka po pokalnem sistemu. Med vete- rane štejejo igralci, starejši od 35 let, v ekipi pa je lahko tudi en igralec, mlajši od 30 let. Od slo- venskih klubov sodelujejo vete- Foto: Hozyan rani Velenja, Celja in Velike Ne- delje. Prvo tekmo so veterani iz Veli- ke Nedelje igrali doma z ekipo Daruvarja in visoko zmagali z rezultatom 27:18(14:8). Velika Nedelja: Gaberc, S. Bezjak, Zabavnik 3, Cvetko 2, Sabo 4, M. Bezjak 1, Skok, Maj- cen 4, Sok 2, Mesarec 10, Podles- nik 1. vk tednik - 28. MAREC 1996 ŠPORT - 19 ŠPORTNE NOVICE MALI NOGOMET # Poetovio Tok Tok - Interierji 4:1 (1:1) Strelci: 0:1 Nemec (4.'), 1:1, Vrbanec (22.'), 2:1 Leben (35.'), 3:1 Vrbanec (49.'), 4:1 Leben (60.') V štajersko-pomurskem derbi- ju 1. slovenske malonogometne lige so pričeli silovito gostje, ki so že v 4. minuti prišli v vodstvo. Nato so imeli še nekaj priložnos- ti, a jih žal niso realizirali. Sandi Vrbanec je v 22. minuti izenačil. V drugem delu so bili boljši domačini. V 35. minuti je sodnik Turk izključil domačega vratarja Komika. To je bil prelomni tre- nutek srečanja, saj so Ptujčani dosegli zadetek z igralcem manj. Po zadetku Vrbanca v 49. minuti je bilo srečanje praktično odločeno, kljub temu da so gostje imeli nekaj priložnosti za znižanje rezultata. Danile iOainšelc BOKS # Krajnc in Zavec na EP Na Danskem bo od 30. marca do 8. aprila evropsko prvenstvo, na katerem bodo nastopili tudi trije boksarji iz Slovenije. V pol- velterski kategoriji bo nastopil Dejan Zavec (BK Tehcenter Ptuj), v polsrednji Arman Krajnc (BK Ptuj) in v pohežki Tomaž Brinec (BK Alba Novo mesto). Tekmovalci so zaključne priprave pod vodstvom izkušene- ga trenerja Slobodana Andjeliča opravili v Istri, nastop na tako velikem tekmovanju pa bo nova izkušnja in hkrati priložnost za napredovanje na lestvico naj- boljših v posameznih kategori- jah, morda pa tudi približanje iz- polnitvi norme za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. I.lc. ODBOJKA • Marsei - Šentvid 3:0 V športni dvorani Mladika so odboj karice Marsela ponovno slavile zmago, ki so si jo priborile v 63 minutah (15:3,15:10, 15:9). Nastopile so: Vindiševa, Godčeva, sestri Emeršič, Klajde- ričeva, Gojkoškova, Intiharjeva, Habjaničeva in Merharjeva. -anc KOŠARKA • Ptuj - Zaiec 70:67 V tekmi, polni preobratov, pred približno dvesto bučnimi navijači so Ptujčani zasluženo zmagali. Odpor gostov so štrli z dobro igro v drugem polčasu. V končnici tekme so vodili že z re- zultatom 70:62, ki bi zadoščal za direktno uvrstitev v višjo ligo, vendar so v odločilnih trenutkih naredili preveč napak in zmagali s samo tremi koši razlike 70:67. Strelci za Ptuj: Kotnik 17, Amuš 17, Damiš 10, Bojnec 11, Rojko 7, Kostanjevec 6, Hodnik 2. V prejšnjem kolu so Rujčani v gosteh premagali ekipo Gorenje vasi z rezultatom 75:68. Odigrati morajo še dve tekmi z eno izmed ekip iz skupine C za uvrstitev v višji rang tekmovanja. MG ORMOŽ • Streljanje na glinaste golobe V soboto, 23. marca, so se začela letošnja tekmovanja v vseh treh državnih ligah. Prvo kolo v 1. državni ligi je bilo na strelišču v Ormožu, kjer je nastopilo devet najboljših slovenskih ekip s 45 trenutno najboljšimi strelci iz cele Slovenije. Ekipni rezultati 1. kola: 1. Murska Sobota (190), 2. Senožeče (183), 3. Ptuj (183), 4. Ilirska Bi- strica (181), 5. Ormož (176) itd. Posamezni rezultati: 1. Tomaž Končan, Senožeče (90), 2. Boštjan Maček, M. Sobota (90), 3. Viktor Cvetko, Ptuj ( 89) itd. Na tekmah državne lige lahko strelci že izpolnjujejo normo za državno prvenstvo, ki bo letos v Murski Soboti. V 1. kolu jo je iz- polnilo že osem strelcev. 2. kolo bo v Ilirski Bistrici. Duian Cvetico PLAVANJE # Zaključek zimske sezone v Kopru Najmlajši plavalci, stari do 10 let, so se 23. marca v Kopru po- merili na državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice, kjer je plavalo 250 plavalcev iz vseh naših klubov. Ptujski plavalci so dosegli zelo dobre rezultate. Miha Šori in Blaž Horvat sta v disciplinah 50 m prosto in 50 m prsno napredovala od lanskega decembra kar za 2 sekundi in med svojimi letniki zasedla 14. in 17. mesto. Franio Rosman ŠAH # Osnovnošolke Gorišnice viceprvaklnje v Črnomlju je bilo 9. in 10. ter 16. in 17. marca državno prvenst- vo Slovenije v šahu za ekipe dek- let in fantov osnovnih šol. Mari- borsko regijo so predstavljali šahisti in šahistke OS Gorišnica, saj so letos zmagali na regijskem prvenstvu v obeh konkurencah. V Črnomlju so bila uspešna predvsem dekleta, ki so zaostala le za že nekaj let nepremagljivimi šahistkami Starega trga ob Kolpi (v moštvu imajo dve udeleženki svetovnega prvenstva). Fantje so nastopili brez obole- lega Mateja Ličine (prvega igral- ca ekipe), a kljub temu zasedli vi- soko šesto mesto. Pri dekletih so nastopile: Nina Tuš, Sabina Zamuda, Janja Vukašinovič, Barbara Rižnar, Teja Pignar in Petra Geč, pri fan- tih pa Dejan Ivančič, Darjan Šterbal, Dominik Cvitanič in Srečko Kralj. Ivan Voriii ELEKTRONSKI PIKADO # Pričetek ligaških tekmovanj Odlični rezultati slovenskih ekip na evropskem ekipnem prvenstvu na Kanarskih otokih (ekipa Arkus iz Sežane je osvojila prvo, ekipa Čuk iz Velenja pa drugo mesto) so gotovo vplivali na letošnje prijave ekip v Slove- niji, saj bo v A, B in C ligah tek- movalo kar 105 ekip. Tekmovanja so se pričela 25. marca, zmagovalci skupin pa bodo znani čez dobre tri mesece. Ligaška tekmovanja potekajo pod okriljem Zveze društev igral- cev na športnih aparatih Sloveni- je samo na športnih aparatih Lo- men dartes. 23. marca so se pričeli so se tudi kvalifikacijski turnirji za državno prvenstvo, ki so določeni na državnem nivoju. V Ptuju bo 4. maja. Vsi, ki želite dodatnih infor- macij, pokličite 775-096 ali se oglasite na Potrčevi 2 v Ptuju v podjetju Stolp, ki je pooblaščeni distributer za športne aparate L6wen v Sloveniji. Irena KovažU ROKOMET Ormmž v Mrmstnilm mgubil v dvajsetem krogu vzhodne druge moške lige so Ormožani v Hrastniku v nedeljo zvečer Igrali izjemno pomembno tekmo za uvrstitev v 1. B ligo. Domači TKI Hrastnik ni ničesar prepustil naključju in tekmo dobil s precejšnjo razliko. Podobno tekmo je igrala tudi Veli- ka Nedelja v Murski Soboti in tesno izgubila s Pomur- ko, ki je morala nehati s porazi ali neodločenimi izidi, saj se bi v nasprotnem primeru znašla v nezavidljivi si- tuaciji za uvrstitev v končnico prvenstva in razigravan- je za uvrstitev v prvo ligo. Ptujska Drava je očitno pre- brodila glavno krizo, saj se je Brežlčanom krepko od- dolžila za nepričakovan In s posledicami obremenjeni poraz v jesenskem delu. Ptujčani za uvrstitev med šest potrebujejo dve točki, ki ju iščejo ali sinoči v Velenju proti Gorenju B ali pa v soboto v Ptuju s Pomurko. Rezultati 20. kroga: TKI Hrast- nik - Ormož 32:24, Drava - Brežice 41:21, Pomurka - Velika Nedelja 26:24, Pivovarna Laško B - Radeče 25:22, Lisca Sevnica - Gorenje B 27:16 in Polet - Krog 23:31 RADEČE.......................20 14 2 4 520:473 30 LISCASEVNICA...........20 11 5 4 523:457 27 POMURKA...................20 12 2 6 548:473 26 GORENJEB.................19 11 2 6 489:475 24 DRAVA........................19 11 1 7 520:466 23 TKI HRASTNIK............20 9 5 6 541:540 23 ORMOŽ........................20 9 2 9 478:455 20 P. LAŠKO B..................20 8 2 10 549:565 18 VELIKANEDEUA........20 7 2 11 484:485 16 POLET.........................20 5 3 12 468:490 13 KROG..........................20 3 4 12 506:565 10 BREŽICE......................20 4 O 16 434:606 8 DOL HRASTNIK - ORMOŽ 32:24 (14:8) ORMOŽ: Štumberger, M.Šandor, Potočnjak 2, Žunec, Fridrih, Pra- protnik 6, Grabovac 4, Rajh 5, Kirič 2, F.Šandor 1, Javemik 3, Šulek. Ormožani so na gostovanju v Hrastniku na najpomembnejši tekmi sezone odpovedali. Očitno je bil pritisk premočan in ga niso vzdržali. Dolani jim niso dovolili, da razvijejo svojo igro, in so jih že takoj na začetku srečanja dobesed- no zasuli z zadetki, vodili so tudi s po šest zadetki prednosti. V sredi- ni prvega polčasa so se Ormožani nekoliko ujeli in zmanjšali razliko v zadetkih, vendar niso niti za tre- nutek resno ogrozili vodstva domačih. Domači so to nedeljo igrali odločno in brezkompromi- sno, pokazali več in zasluženo zmagali. Ormožani so potem, ko jim ni uspelo obrniti igre v svojo korist, vedno bolj padali v vseh elementih igre. Vrstili so se neiz- koriščeni napadi, netočne podaje in nervoza. Ne moremo jim očitati, da niso poskušali, da niso hoteli, vendar njihova želja se je stopila pod težo pomembne tekme in kva- liteto domače ekipe. vk Pari 21. kroga (v soboto zvečer): Drava - Pomurka, Ormož - Polet, Krog - Velika Nedelja, Brežice - Lisca Sevnica, Gorenje B - Radeče Papir in Pivovarna Laško B - TKI Hrastnik. DRAVA - BREŽICE 41:21 (19:10) DRAVA: Valenko, Kramberger 2, Pučko 6, Belšak 8, Vrtarič 1, Mar- gušič 2, Kolednik S, Pisar 6, Žuran 2, Hmjadovič 5, Zajšek 4, Mlakar. Rokometaši ptujske Drave so ta- krat morali zmagati, saj jih samo te točke ohranjajo v borbi za visoka mesta. Gostje iz Brežic, ki so ptuj- ske rokometaše nekoliko ne- pričakovano premagali v prvem delu prvenstva, so jim olajšali delo. Na Ptuj so prišli samo z devetimi igralci. Domači so pričeli dobro in hitro prišli do večje prednosti. V drugem polčasu pa je praktično igrala samo Drava, saj je gostom zmanjkalo moči. Danilo Kla|nšek DRAVA B - VUZENICA 31:24 Igralci druge ekipe Drave so v tekmi vzhodne skupine tretje lige zanesljivo premagali sicer starejše, vendar grobe igralce iz Vuzenice. V ptujski ekipi so izstopali mladi igralci prve ekipe Kotar, Zajšek in Kolednik, svoj delež pa^ so dodali tudi Kac, Mlakar in Šeruga ter vratarja Berlič in Belič. Nastopili so še Čerček, Djekič, Tahirovič in Černivec. l.kotar 3. SRL - VZHOD # Pyramidia - Vuzenica 27:20 (12:6) Pyramidia: Korpar, Rihtarič 5, Kelenc, Zd. Roškar, M. Roškar 3, Cvitanič, Zl Roškar 2, Ivančič 8, Žnidarič 4, Hrga, Ranfl 5, Tement. V prvem krogu nadaljevanja prvenstva v III. državni članski ligi so rokometaši Pyramidie v Ve- liki Nedelji gostili ekipo Vuzenice. Ta je v tretji minuti povedla z 1:0, to pa je bilo tudi njihovo edino vodstvo na srečanju. Domačini so prevzeli igro v svoje roke, ves čas zanesljivo vodili in ob odmoru je znašala razlika že šest zadetkov (12 : 6). V nadaljevanju prav tako niso popuščali, njihova prednost je ne- kajkrat narasla na 9 zadetkov, ob zaključnem sodnikovem žvižgu pa je bil rezultat 27:20. Mania Beziak ŽENSKE - II. LIGA VZHOD ^ ^ • PTUJ - CRENSOVCI 32:24 (16:11) Vso tekmo so bile gostiteljice v vodstvu, tako da prednost ni bila nikoli manjša od treh zadetkov. V Klanečkovi ekipi tako rekoč ni bilo slabega igralnega mesta. Med samimi odličnimi ocenami bi iz- stopala vratarka domačih Anja Potočnik. PTUJ : Vidovičeva, Petkova 7, Cvetkova 3, Bojeva 4, Maračičeva 5, Pučkova 1, Šijančeva 8, Srebrn- jakova 4, Gosakova, Zamudova, NOGOMET 2. SLOVENSKA UGA Rezultati 19. kroga: Železničar - Rudar Trbovlje 3:0, Šentjur - Na- predek 0:0, Family Shop - Nafta 1:2, Drava - Železničar Oscar 1:3, Mengeš - Era Šmartno 1:0, Koper - Naklo 2:^ Zagorje - Avtoekipa 1:0; proste Črnuče. 1.ŽELEZNIČAR0SKAR19 13 6 O 40:9 45 2. NAFTA......................18 13 2 4 34:10 41 3.ČRNUČ E...................18 10 3 5 45:23 33 4.ŠENTJU R..................19 9 4 6 27:17 30 5. KOPER.....................19 8 4 7 20:17 28 6.FAMILYSH.PIRAN..19 8 3 8 23:21 27 7. ŽELEZNIČAR MB......18 8 3 7 27:26 27 8.RUDARTRBOVUE...19 7 6 5 20:19 27 9. NAPREDEK ............18 6 7 5 19:19 25 10.ERAŠMARTN G......19 6 4 9 23:26 23 11.DRAV A...................18 6 4 8 21:29 22 12.NAKL 0...................19 5 6 8 21:25 21 13. AVTOEKIPA VEVČE 19 5 3 11 25:26 18 14.MENGE Š................18 4 6 8 16:28 18 15.ZAG0RJ E...............18 4 3 11 13:42 15 Pari 20. igralnega dneva, 3L marca: Črnuče - Železničar Mari- bor, Rudar Trbovlje - Koper, Naf- ta - Šentjur, Napredek - Mengeš, Železničar Oscar - Zagorje, Era Šmartno - Drava, Naklo - Family Shop Piran, prosta Avtoekipa Vevče. DRAVA-ŽELEZNIČAR OSCAR 1:3 (1:1) Strelci: 1:0 T. Emeršič (27.'), 1:1 Ščulec (42.'), 1:2 Gajser (69.'), 1:3 Adrovič (84.'). Nogometaši ptujske Drave so pričeli proti vodečemu moštvu druge slovenske nogometne lige nekoliko bolj obrambno. Gostje so imeli rahlo terensko iniciativo, domači pa so iskali svojo pri- ložnost v hitrih nasprotnih napa- dih. V 27. minuti je serijo kotov za Dravo izvajal Vesenjak in pri zadnjem zadel Tomaža Emeršiča, ki je s strelom z glavo premagal gostujočega vratarja. Nato se je igra nekoliko umirila vse do zadet- ka gostov. V drugem polčasu so bili boljši nasprotnik gostje in so domače po- tisnili na njihovo polovico. Pri nji- hovih nevarnih strelih je nekajkrat dobro posredoval novinec v domačih vratih, vratar Jovanovič. Ko pa je Gajser v 69. minuti dose- gel vodeči zadetek za goste, je bilo upanj za domače konec, saj so bili premalo nevarni za vrata gostov. Železničar ostaja tudi po 19. krogu moštvo, ki še ni izgubilo in je zasluženo na prvem mestu v drugoligaški nogometni karavani. Danile Klainšek 3. LIGA - VZHOD Rezultati tekem 15. kroga: Odranci - Aluminij 3:1, Bistrica - Pohorje 3:2, Dravograd - Portoci Bakovci 2:0, Beltrans - Kungota Broker 3:0, Kovinar - Paloma Se- ver 0:0, Dravinja - Tumišče 2:0, Unior Zreče-Steklar0:3. 1.POHORJ E.................14 10 2 2 38:14 32 2. PERTOCI BAKOVCI ..14 10 1 3 21:10 31 3. DRAVINJA................14 8 4 2 26:10 28 4. DRAVOGRAD...........14 9 1 4 30:15 28 5. KOVINAR.................14 6 5 3 16:9 23 6.UNI0RZREČ E..........14 6 3 5 11:16 21 7.0DRANCI.................14 6 O 8 22:27 18 8.TURNIŠČE................14 4 4 6 20:23 16 9.STEKLAR..................14 4 4 6 15:22 16 10.ALUMINI J..............14 3 5 6 16:21 14 11.KUNG0TABR0KER14 3 4 7 11:20 13 12.BISTRIC A...............14 4 1 9 21:36 13 13.PAL0MASEVE R.....14 2 5 7 11:21 11 14.BFITRAN S.............14 3 1 10 16:27 10 ODRANCI - ALUMINIJ 3:1 (1:1) Strelci: 0:1 Hojnik (v 2.'), 1:1 Žerdin (36.'), 2:1 Kreslin (81.'), 3:1 KresUn (90.'). Nogometaši Aluminija so v prvem srečanju v spomladanskem delu v 3. SNL - vzhod doživeli po- raz na gostovanju v Odrancih, toda začetek ni dajal slutiti, da bodo točke ostale doma. V drugem delu je bila igra enakovredna. Igralci iz Kidričevega so imeli točke vse do devet minut pred koncem, ko so domači povedli. Alumini bo v soboto gostil ekipo Beltransa iz Veržeja in mora zma- gati, če si ne želi zagreniti nadalje- vanje prvenstva. Danile Klainšek Razpored tekem 16. kroga: sobo- ta, 30. marca, ob 16.30: Aluminij - Baltrans, Portoci - Bakovci, Po- horje - Unior Zreče, Steklar - Dra- vinja, Turnišče - Kovinar, Paloma Sever - Odranci, Kungota Broker - Dravograd. BISTRICA - POHOiUE 3:2 (1:1) Strelci: 1:0 Kokol (6.'), 1:1 Hafner (18.'), 1:2 Majcenovič (57.'), 2:2 Ra- duhvič (68.'), 3:2 Jovanovič (72.'). Nogometaši Bistrice so kot domačini morali nastopiti v Sre- dišču ob Dravi. Njihov položaj na prvenstveni lestvici ni rožnat, v goste pa jim je prišlo vodeče moštvo Pohorje iz Ruš, ki je v tem srečanju veljalo za velikega favori- ta. "Domačini" so pričeli izredno borbeno in napadalno. Že v 6. mi- nuti so preko Kokola povedli. Nato so pobudo prevzeli gostje in preko Hafnerja rezultat izenačili. Štiri njihove strele je ubranil zelo dober vratar Vidačkovič. V drugem polčasu smo 10. mi- nut gledali enakovredno igro, nato pa so gostje iz hitrega protinapada povedli. Nogometaši Bistrice so vse svoje sile "vrgli" v napad in v 68. minuti jim je uspelo rezultat izenačaiti, štiri minute kasneje pa so povedli in vodstvo zadržali vse do konca srečanja. Bistričani so osvojili pomembne točke v borbi za obstanek in z bor- benostjo dokazali, da se ni potreb- no bati najhujšega in da bodo s takšno igro še naprej tretjeligaš. Danile Klafnšek 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 12. kroga: Slo- venja vas - Bukovci 3:1, Rogoznica - Stojnci 0:0, Gorišnica - Središče 0:1, Videm - Dornava 0:0, Hajdina - Boč 0:3, United Eagles Pragersko - Gerečja vas 1:0. 1.U.EAGLESPRAGER..12 8 3 1 36:14 27 2.GEREČJAVA S...........12 8 2 2 23:10 26 3. DORNAVA................12 7 4 1 31:15 25 4. SLOVENJA VAS........12 7 3 2 34:20 24 5. STOJNCI...................12 6 4 2 20:9 22 6.SREDIŠČE.................12 5 2 5 31:22 17 7.60RiŠNICA..............12 3 4 5 12:15 13 8.VIDE M......................12 3 3 6 17:26 12 9. HAJDINA..................12 2 3 7 12:31 9 10. BOČ-1...................12 3 1 8 13:36 9 11.BUKOVC I...............12 2 2 8 16:28 8 12. ROGOZNICA-1.....12 1 3 8 11:29 5 Razpored tekem 13. kroga: sobo- ta, 30. marca, ob 15.00: Rogoznica - United Eagles Pragersko; nedel- ja, 31. marca, ob 16.30: Stojnci - Hajdina, Boč - Slovenja vas, Bu- kovci - Videm, Dornava - Gorišnica, Središče - Gerečja vas 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 12. kroga: Sp.Polskava - Grajena 1:1, Haj- doše - Apače 1:2, Mladinec - Pod- vinci 1:0, Tržeč - Pago Leskovec 2:4. 1.GRAJENA.................10 7 3 O 34:8 24 2.0RM0Ž.....................9 5 3 1 24:12 18 3.SK0RBA...................9 5 2 2 25:12 17 4.MLADINEC..„...........10 4 4 2 17:18 16 5.SP.P0LSKAVA..........10 3 4 3 19:22 13 6. APAČE-1.................10 4 2 4 14:20 13 7. PAGO LESKOVEC.....10 2 2 6 13:21 8 8.HAJD0Š E.................10 2 2 6 11:29 8 9.TRŽE Č.......................10 1 4 5 12:16 7 10.PODVINCI -1.........10 2 2 6 9:17 7 Razpored tekem 13. kroga: ne- delja, 31. marca, ob 10.30: Skorba - Sp. Polskava, ob 16.30: Grajena - Mladinec, Podvinci - Hajdoše, Apače - Ormož. MLADINA MNZ PTUJ Rezultati tekem 12. kroga: Slo- venja vas - Bukovci 2:4, Rogoznica - Stojnci 2:5, Gorišnica - Bistrica 3:1, Videm - Dornava 2:0, Hajdina - Boč 0:0, Pragersko - Gerečja vas 3:0. Razpored tekem 13. kroga: sobo- ta, 30. marca, ob 15.00: Stojnci - Hajdina, Boč - Slovenja vas, Bu- kovci - Videm, Dornava - Gorišnica, Bistrica - Gerečja vas, nedelja, 31. marca, ob 10.30: Ro- goznica - Pragersko. Branke Lešnik • Selektor dr. Verdenik V Ptuju Društvo nogometnih trenerjev Ptuj organizira v ponedeljek, 1. aprila, ob 18.30 uri v projekcijski dvorani SŠC v Ptuju predavanje Model igre slovenske nogometne reprezentance. Predavatelj bo se- lektor državne reprezentance dr. Zdenko Verdenik. ŠPORT MLADIH - gimnastika V ptujski dvorani Center je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za državno prvenstvo v športni gim- nastiki C program - vzhod. Med starejšimi in mlajšimi deklicami so tekmovalke iz OŠ Olge Meglič odnesle v vitrine več laskavih priznanj za dosežke, predvsem pa so, kot že vrsto let, pokazale, kakšen je privlačen nastop - poznalo se jim je, da imajo za seboj šolo gi- balne vzgoje Ide Lepej. Izidi: mlajše deklice: 1. Anamarina Ljubič (Brež.) 35,4, 2. Anja Poček (Brež.) 34,7, 3.' Vesna Terbuc (OM Pt.) 34,3,4. Katja Kolednik (OM) 34; ekip- no: 1. OŠ Brežice 168,30,2. OŠ Olee Meglič, Ptuj, 165,60, 3. OS Center, Novo Mesto, 159,70, 4. OS Sevnica 147,90; starejše deklice: Manja Ur- bančič (Lj.vrt Pt) 37,3, 2. Sabi- na Avguštin (Dol. Top.) 37, 3. Sanda Grgur (OM Pt.) 35,3; ekipno: L OŠ Dolenjske To- plice 171,70, 2. OŠ O.Meglič, Ptuj, 167,50, 3. OŠ Brežice 164,90, 4. OŠ Sevnica 154,50; vseekipno: (pokale darovala OŠ O.Meglič): 1. OŠ Brežice 333,20 točk, 2. OŠ O.Meglič (Ptuj) 333,10, 3. OŠ Sevnica 302,30. Povedati kaže, da je šp. gim- nastiko na OŠ Olge Meglič pri- peljala šele Ida Lepej in da vadbo opravlja z velikim priza- devanjem. Ive Kemik 20 - ZA RAZVEDRILO 28. MAREC 1996 • TEDNIK TEDNIK - 28. MAREC 1996 ZA KRATEK CAS - 21 Info - kviz Ali veste, kako se imenuje duet na sliki? Izrežite glasovnica, vpišite od- govor, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bil pred štirinajstimi dnevi na fotografiji Engelbert Humperdinck, je med drugimi ugotovila tudi Nataša N^jžar, Vrazova 6, 2270 Ormož. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Ured- ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 4. aprila. Info - glasbene novice I Zvončki in trobentice, mačice, vi- jolice je uvod v čudovito sloven- sko popevko, ki nam počasi oz- nanja pomlad! Ameriška pevka MADONNA je ob koncu lanskega leta izdala album balad z naslovom SOMETHING TO REMEMBER, ki zajema nas- lednje balade: I Want you. Pil Re- member, Take a Bow, You'll See, Crazy for you, This used to be my Playgroud, Live to Teli, Love do- n't Live here anymore, Something to Remember, Forbidden Love, One more Chance, Rain, Oh Fat- her. Novo ljubezensko pesem je za MADONNO napisal David Poster in nosi naslov ONE MORE CHANCE. Madonna je lani ustanovila svojo založbo z imenom Maverick. Glav- na zvezda te založbe je gotovo ka- nadska pevka ALANIS MORI- SETTE, ki je prijela kar štiri gram- myje. ALANIS z albuma Jagged Little Pili ponuja ironično skladbo z naslovom IRONIC. LINDA RONSTADT snema al- bum priredb skladb, ki jih je najra- je poslušala v mladosti. Kot prva se je lotila klasike preminulega Roya Orbisona, ko je oživila evergreen BLUE BAYOU. Britanski band QUEEN je za slovo posnel album Made in Heaven, na katerem najdete tele pesmi: It's a Beautiful Day, Made in Heaven, Let me Live, Mother Love, My Life has been Saved, I was Born to Love you, Heaven for Everyone, Too much Love will Kili you, You don't Fool me, A Winter's Tale. Queeni so ob baladi Too Much Love will Kili you izdali tudi me- lodično ročk pesem YOU DONT FOOL ME na kateri s svojimi pevskimi sposobnostmi spet blesti Freddie Mercury. GREEN DAY so skupina, ki obuja punk in jo sestavljajo: Billie Joe, Mike Dirnt in John Kiftmeier. Z albuma Insomniac so GREEN DAY pripravili novi komad BRAINSTEW. Nekaj tednov že zbiram najboljše neodvisne ali indie ročk skladbe, ki so jih spesnih: MANSWEAR - Being brave, GARBAGE - Stupid girl, SONIC YOUTH - Diamond See, THE BREEDERS - Do you Love me now?, SHED SEVEN - Going for Gold, IGGY POP - Heart is Saved, ECOBELLY - Dark The- rapy, TERRORVISION - Perseve- rance, SUPERGRASS - Going out, PAUL WELLER - Out of the Sin- king... Britanska skupina THE PRODI- GY se je v začetku svojega delovan- ja ukvarjala s komercialno techno glasbo. Tokrat pa poizkušajo uspeti s trdim komadom FIRESTAR- TER. Duo ERASURE (Andy Bell in Vince Clark) imata največji hit s priredbo skladbe Take a Chance on me, ki so jo v originalu prepevali Abba. ERASURE ostajata pri značilne elektru popu v povprečni skladbi ROČK ME GENTLY. LL COOL J. je ob Cooliu, 2Pacu in Dr. Dreju nedvomno trenutno med najpopularnejšimi rap izvajal- ci v ZDA. Z albuma Mr. Smith že rapa komad DOIN IT. Kralj pop glasbe MICHAEL JACKSON je med zvezde popeljal svoje nečake iz skupine 3T, ki pre- pevajo pesem Anything. MICHA- EL je lani izdal dvojni album His- tory - Past, Present and Future, s katerega je že snel uspešnice Scre- am, Childhood, You are not alone in Earth Song. Kot peto single ploščo pošilja v boj hitrejši pop ko- mad THEY DONT CARE ABO- UT US. ()K)K)K)K) _David Breznik Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj. cx^Mla(li dopisniki KO JE BILO MOJI MAMI... Ko je bilo moji mami 10 let, je vsAko jutro vstala ob pol sedmih. Zajtrkovala je približno pet minut pred sedem, ob sedmih pa je že tekla na avtobusno postajo. Obi- skovala je mariborsko osnovno šolo. Ob ponedeljkih in petkih je hodila k pevskemu zboru. Ob teh dneh je avtobus odpeljela s postaje že ob 6.15 uri. Domov se je vračala ob enih. Pred kosilom je napisala naloge, po kosilu pa je odšla v bližnji gozd ali pa pozimi na breg, kjer so se sankali in smučali. Po večerji se je moja mama spravila spat. Vedno je še malo čitala, kar je počela zelo rada. Televizije pa ta- krat še ni bilo. Gregor Schiemann, 5. r., Darmastadt Moja mama je hodila v osnovno šolo Ivana Cankarja v Ljutomerju. Do šole je imela sedem kilometrov. Otroci so hodili peš. Včasih je prišla domov, ko je bila že tema. Ce so fantje strašili dekleta, jo je bilo strah. V šoli so najraje nagajali hišniku in ga dražili z metlo. Mama mi večkrat pravi, da je bil najlepši tisti čas, ko je hodila v šolo. Petra Kosi, 7. r., Offenbach Moj ati prihaja iz kmečke družina in je moral kot dvanajstletnik po- magati pri vsakem delu. Poleti je vstajal zgodaj zjutraj in odgnal kra- ve na pašo še pred poukom. Do šole je imel dobro uro in je hodil peš. Iz šole domov pa je včasih hodil dve uri, skrivali in lovili, pa včasih tudi stepli. Pozimi so šli v šolo s smučkami na ramenih, da so se do- mov prismučali. Največ časa je imel moj ati ob nedeljah. Zbrali so se otroci iz vasi. Najsrečnejši je bil, kadar je smel igrati na atovo har- moniko. A moral si jo je deliti z bratom. Ker pa je bil brat starejši, si jo je moral dostikrat priboriti. Še danes nam rad kaj zaigra, vsi skupaj pa zapojemo. Roman Ojsteršek, 6. r., Offenbach Z VLAKOM Nekega dne smo šli v gozd po drva. Pripeljali smo jih domov. Treba jih je bilo zažagati in razsekati. Ati se je odpravil sekat drva. Ko je že bil pri koncu, je naenkrat zaklical: "Joj, moj prst!" Hitro smo ga peljali k zdravniku. Takoj so ga odpeljali v Ljubljano. Drugi dan smo se pel- jali na obisk z vlakom. Ko sem vstopil v vlak, sem se začudil, koli- ko ljudi se lahko pelje z njim. Bilo mi je všeč, da imajo posebne vago- ne za kadilce in nekadilce. Na vla- ku dobiš tudi sveže sendviče, kavo, sokove in časopis. Pred vsako pos- tajo po zvočniku povedo ime kraja, kjer se vlak ustavi, in potniki se pripravijo za izstop. Dejan Veher, 2. r., OŠHajdina HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI... Ker smo letos med počitnicami imeli nekoliko bolj tesen družinski proračun, so se starši odločili, da dopust na morju odpade. Počitniški dnevi so minevali mo- notono in le tu in tam se je "zabli- skalo" kako kopanje v bazenu ali toplicah - dolgčas. Nekega dne pa, komaj se je začelo svitati, naju z bratom pokliče in zbudi mama. Starša sta naju prijet- no presenetila in nama obljubila izlet v neznano. Mama je poskrbela za malico, oče pa za varno vožnjo. Že smo se peljali proti Ljubljani in le nekaj kilometrov pred njo zavili v smeri Gorenjske. Prva postaja je bila letališče Brnik. Ogledali smo si stavbo in pristajanje letala, pojedli prvo malico in že nadaljevali pot proti Bledu. V prijetnem vzdušju smo kmalu prispeli na Bled. Seveda je bilo največje doživetje vožnjo s čolnom na otok, pa tudi sprehod okoli jezera nam je odkril veliko lepot naše domovine. Po ogledu Bleda smo se po približno 15 km vožnje ustavili v drugem biseru Gorenjske - Bohinju. Ogledali smo si jezero, slap Savico, kjer izvira ena naših najlepših rek, in še marsikaj drugega. Dan se je že prevešal v pozno popoldne in sklenili smo^ da se počasi obrnemo v smeri naše Šta- jerske. Spotoma smo se ustavili še v dobri gostilni in si privoščili pice iz krušne peči. Po čistem gorenjskem zraku so nam še kako teknile. Že smo se bližali domačemu kraju in bili smo prijetno utrujeni in polni novih doživetij. Gorenjska je zares prelepa, a tudi naša Štajerska ni noben mačji kašelj. Tomaž Kmetec, 8. h, OŠ Kidričevo URŠKA PRI POVODNEM MOŽU Danes živi Urška pri povodnem možu srečno življenje. Če bi jo zdaj videl kakšen sorodnik iz njenega še zemeljskega življenja, bi je gotovo ne poznal. S povodnim možem se dobro razumeta že mnogo let. To dokazujejo njuni številni črnooki, rahlo pegasti otroci. Nekega dne se je prelepa Urška spomnila svoje najboljše prijatelji- ce Rozamunde, ki si jo je želela srčno obiskati. To svojo željo je zaupala svojemu razumevajočemu možu, ki je bil nad tem zelo nav- dušen. Urška se je lepo odela, objela svojega dobrosrčnega moža in sku- paj sta se odpravila k Rozamundi, ki je zdaj poročena z Matijem Gub- cem in že dolgo ni več v samostanu, saj se ji je zdelo samostansko živl- jenje zelo dolgočasno. Urška in povodni mož sta potovala trideset dni in končno prispela h Gubčevim. Vstopila sta v hišo in vsi štirje so bili zelo srečni, da se spet vidijo. Urški so se od zado- voljstva spustile po licu tople solze sreče. Zelo so srečni ti štirje; večkrat se obiščejo in vedno si povejo kakšno zgodbo z zemeljskega in povodne- ga življenja... Barbara, 7.b, OŠ V. Nedelja tednik - 28. MAREC 1996 POSLOVNA SPOROČILA - 25 26- POSLOVNA SPOROČILA 28. MAREC 1996- TEDNIK tednik - 28. MAREC 1996 OGLASI IN OBJAVE-27 "Male zahteve niso maksimalistiine!" Potem ko so se ponedeljkova pogajanja med vlado oziroma njeno po- gajalsko skupino za pogajanja s sindikati negospodarstva in stavkov- nim odborom sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides (medtem so zahteve zaostrili) izjalovila, se bo stavka v zdravstvu, kot vse kaže, nadaljevala do izpolnitve vseh zahtev. v času stavke dela zdravstvo v "urgentnih razmerah" - vsi bolniki, ki pomoč nujno potrebujejo, jo tudi dobijo. Razme- re pa kažejo, da se bo število urgentnih ekip moralo povečati. Če so ljudje prve dni stavke še ostajali doma, je v teh dneh že drugače. Vedno bolj so nezadovoljni tudi zdrav- niki v bolnišnicah, ker nasprotujejo delu v tumusu. Dr. Iktjana Kolar-Rop, spe- cialistka ginekologinja, zaupni- ca Fidesa v zdravstvenem domu Ptuj je v torek, šesti dan stavke, za naš časopis povedala: "Sindi- kat Fides vztraja pri količniku 1,5. Vse obljube vlade se nanašajo samo na pridhodnji čas, niti ena stvar ni dorečena in določena za danes. Stavka v zdravstvenem domu Ptuj poteka normalno, zagotovl- jena je nujna pomoč za odrasle, predšolske in šolske otroke, prav tako zobozdravstveno varstvo za odrasle in otroke. Na Potrčevi delata vsak dan dve ambulanti za nujne primere za odrasle, ena otroška do 21. ure in ena šolska do 13. ure. V zo- bozdravstvu delata dopoldne dve ordinaciji za odrasle in ena za mladinsko zobozdravstvo, popoldne pa ena ordinacija za odrasle in ena za mladinsko zo- bozdravstvo. V soboto dela ena ambulanta za odrasle in ena otroško-šolska od 7. do 21. ure, v nedeljo pa ena ambulanta za odrasle in otroško-šolska od 10. do 16. ure. Zobozdravstvo je v soboto organiziralo eno ordina- cijo za odrasle in eno za mladi- no od 7. do 12. ure. V nedeljo na lokaciji Potrčeva ne dela nobena zobozdravstvena ambulanta. Nujna ginekološka ambulanta je na Cučkovi. Zdravniki našega zavoda soglasno vztrajamo pri svojih zahtevah. Predvidevamo, da se bo stav- ka nadaljevala v tem, možno tudi še v naslednjem tednu. Naše zahteve niso maksimalis- tične, kot trdi vlada. Količnik 1,5 je 51 tisoč tolarjev bruto. Zdravnik pripravnik po končanem 6-letnem študiju zas- luži v Zdravstvenem domu Ptuj 62 tisoč tolarjev neto mesečno, zdravnik s strokovnim izpitom 76 tisoč neto, specializant 84 tisoč in specialist po 22 letih šolanja 96 tisoč tolarjev. S takim vrednotenjem našega dela ni- smo zadovoljni, zato stavkamo. Prosimo javnost, da nas razume in podpre v naših prizadevanjih za ureditev statusa zdravnika." V splošni bolnišnici Ptuj po- teka stavka po stavkovnih pravi- lih in po zakonu o stavki, tako da je poskrbljeno za vse pacien- te, ki potrebujejo nujno zdrav- niško pomoč, ustavljeno pa je vse redno delo. Za vse nujne pa- ciente je poskrbljeno v sprejem- nih ambulantah vseh bol- nišničnih oddelkov, na oddelkih pa je poskrbljeno za vse ležeče paciente. Kot je povedal dr. Aljoša Toš, specialist kirurg, za- enkrat incidentov med stavko ni bilo, čeprav se z vsakim dnem stopnjuje pritisk pacien- tov tudi za nenujne preglede in storitve. Za včeraj napovedano opozo- rilno stavko sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva se na območju Ptuja niso odločili v Splošni bolnišnici Ptuj, ker se je v postopku iz- jasnjevanja zanjo opredelilo in jo podprlo, kot je povedal pred- sednik sindikata v tej ustanovi Aleksander Voda, le 25 odstot- kov vseh članov. Za stavko se niso odločili tudi v fizioterapiji Term. Predsednica Jelka Voda je povedala, da pa s stavko soli- darizirajo, jo podpirajo, prav tako vsa sprejeta stališča in skle- pe. Za takšno podporo stavki so se odločili tudi v javnem zavodu Lekarne Ptuj, smo izvedeli od sindikalne zaupnice Mire Hor- vat. Med prvimi so se za stavko opredelili v Centru za socialno delo v Ptuju, kjer naj bi v času stavke opravljali le intervencij- ske zadeve. Sindikalni zaupnici sindikata zdravstva in socialnega varstva iz zdravstvenega doma Ptuj Pavla Veler in dr. Ida Galun sta povedali, da se je večina zapos- lenih v tem zavodu na dveh zborih delavcev izrekla za opo- zorilno 12-urno stavko 27. mar- ca od 7. do 19. ure. Ce v času pred in med stavko ne bodo ure- sničene zahteve, se bo ta nadal- jevala 3. aprila, ko bodo izvedli 24-urno splošno stavko, in 10. aprila, ko napovedujejo pričetek generalne stavke do uresničitve zahtev. Tik pred zaključkom redak- cije pa smo dobili sporočilo, da je opozorilna stavka sindikata zdravstva in socialnega varstva prestavljena na 3. april. MG ZAVRC / STROKOVNJAKI O DELNO PORUŠENI ŠOLI Sfmrp šolo hodo ponfštlU Potem ko so pretekli že dobri trije tedni, odkar se je pri pri- pravljalnih delih za gradnjo šolskega prizdika v Zavrču stara stavba delno porušila, smo v teh dneh dobili mnenje stro- kovnjakov. H so si namreč ogledali porušeni in neporušeni del objekta, takoj po nesreči opravili statično analizo in kot najprimernejšo reštev predlagajo rušenje starega šolskega Strokovnjaki Inštituta za raziskavo materialov in apli- kacije Irma s sedežem v Ljubljani in z enoto v Maribo- ru so na podlagi opravljenih analiz zapisali sklep, da je sta- ri objekt v takem stanju, da ga z normalnimi sanacijskimi posegi ni mogoče sanirati. V mnenju je še zapisano: "Porušeni del objekta bi bilo traba, vključno z vmesnim zi- dom levega trakta, v celoti na- domestiti z novimi konstruk- tivnimi elementi, potrebno bi bilo izvesti celotno ojačitev te- meljev neporušenega dela in menjati stropove v tem delu. Iz statične analize namreč iz- haja, da so stropovi v objektu močno podimenzionirani gle- de na predvidene obtežbe, prav tako pa je močno dvomljiva izvedba temeljenja neporušenega dela. V danem primeru iz prej navedenega sledi racionalna rešitev, da je potrebna porušitev objekta in izvedba novega, statično stabilnega in varnega objek- ta." Na završki občini smo med drugim izvedeli, da bodo rušenje stare šole začeli v prvih dneh prihodnjega ted- na, pozneje pa nadaljevali no- vogradnjo. Pouk završkih osnovnošolcev teče v začasnih prostorih nemoteno, krajani so šolnikom pri urejanju učil- nic veliko pomagali in na občini pravijo, da so razmere sedaj v skladu z vsemi šolski- mi predpisi. Sicer pa bomo lahko več o tem, kako bodo v završki občini dobili še dodatna sredstva za gradnjo novega šolskega poslopja, zapisali v eni prihodnjih številk Tedni- ka. I Mohorko Kulturni križem Ivažem ORMOŽ # Občinska zve- za kulturnih organizacij pri- pravlja v petek. 29. marca, ob 16. uri v domu kulture v Ormožu revijo mladinskih pevskih zborov. PTUJ • Društvo umetnikov in ustvarjalcev bo jutri ob 20. uri postavilo v ptujskem lokalu Romantika antični kamen. MARKOVCI • V soboto, 30. marca, se bo ob 19. uri v klnodvorani pričelo me- dobčinsko srečanje folklor- nih skupin, ki ga pripravlja- ta ZKO Ptuj in Folklorna skupina Antona-Jožeta Štrafela Markovci. ORMOŽ # V soboto, 30. marca, vabi občinska zve- za kulturnih organizacij v ormoški dom kulture, kjer bo ob 16. url revija otroških pevskih zborov. STOPERCE • V soboto, 30. marca, bo v domu kra- janov koncert moškega pevskega zbora iz Grajene. PTUJ # V soboto, 30. mar- ca, bo od 16. do 19. ure Mira Mijačevič v svojem ateljeju na Minoritskem trgu 2 vodila tečaj risanja belokranjskih pisanic. PODGORCI • V soboto Ob 19. uri bo v prostorih podgorskega doma skupni koncert mešanega pev- skega zbora iz Ormoža pod vodstvom Jožeta Bari- na-Turice in komornega zbora BEL CANTO od Sv. Tomaža pod vodstvom Stanka Pšaka. PTUJ • V Narodnem domu bo od 29. do 31. marca tečaj afriških plesov, ki ga bosta vodila Barbara Plečko In Nino Murešklč. Pričel se bo v petek ob 19. uri. JURŠINCI • Prosvetno društvo Simona Gre- gorčiča Velika Nedelja gostuje v nedeljo ob 15. uri v Juršincih s komedijo Za- drega za zadregoj. SOBETINCI • V nedeljo, 31. marca, ob 15. url bo dramska skupina Prosvet- nega društva Clrkulane odigrala Štandekerjevo dramo Prevara v režiji Loj- zeta Matjašiča. SKORBA • V nedeljo, 31. marca, ob 19.30 bo v domu krajanov dramska skupina Prosvetnega društva iz Cirkulan odigrala Štandekerjevo dramo Pre- vara v režiji Lojzeta Mat- jašiča. PTUJ • V torek, 2. aprila, bo ob 19. uri v dvorani glasbene šole na Ptuju koncert češkega violinista Tomaša Tulačka. Na klavir- ju ga bo spremljal london- ski pianist Steven Wray. Iz- vedla bosta dela Schuber- ta, Voriška in Smetane. PTUJ # Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Je do 1. aprila na ogled razstava melite Zmazek Mame, babice, tete in sestre, do 7. aprila pa razstava izdelkov učen- cev OŠ Videm. Od 1. aprila naprej bo na ogled razsta- va otroške llterarure o zajčkih. PTUJSKA GORA • V ga- leriji paleta na Ptujski Gori razstavljata Veronika Rakuš In Karmen Menoni. KINO PTUJ • Ta teden je ob 18. uri na sporedu Smrtonosni poraz, ob 20. uri pa od petka do nedelje film Vročina. ČRNA KRONiKA KOLESARKA HUDO RANJENA v torek, 19. marca, okoli 10. ure je v naselju Breg pri Majšperku 64-letna kolesarka Magdalena G. iz Skrblja s parkiriščnega prostora zapeljala na regionalno cesto. Z njene desne je prav v tistem trenutku pripeljala oseb- ni avto 24-letna Jožica C. iz Koritnega (obe naselji sta v občini Majšperk). Avto je trčil v kolesarko, da jo je vrglo na vetrobransko steklo, od tam pa je padla na cestišče in se hudo ranila. SKOMBIJEM V ZADNJI DEL TOVORNJAKA Po avtocesti skozi naselje Preloge pri Slovenski Bistrici je v torek, 19. marca, popoldne 55-letnl Rudolf T. iz Maribora vozil specialno tovorno vo- zilo. Pričel je zavirati, ker je nameraval zaviti levo na gradbišče, tedaj pa je vanj trčil voznik kombija, 36-letni Ivan R iz Ljubljane, ki je vozli za njim. V trčenju se je Ivan R hudo ranil, mate- rialna škoda na obeh vozilih pa znaša 1,3 milijona tolarjev SPET VLOM V CERKEV Rred nekaj tedni so neznanci vlo- mili v cerkvico Žalostne matere božje v Jeruzalemu, KS Ivanjkovci. Z vlomil- ci in tatovi je izginilo šest umetniških podob, lesen kip in več drugih drago- cenosti, med njimi tudi ciborij (kelih s pokrovom za posvečene hostije). V cerkev so vlomilci prišli tako, da so razbili okno nad glavnimi vrati in po- tem z notranje strani odpahnili zapah, da 80 lahko odnesli plen kar skozi glavna vrata. Krajo in vlom policisti ra- ziskujejo. Morda so bili na delu isti storilci, ki so pred petimi leti že vlomili v to cerkev in ukradli nekaj lesenih ki- pov, vendar jih doslej še niso odkrili. VLOMI IN TATVINE v noči z nedelje, 17. marca, na po- nedeljek je neznani storilec odpeljal kompresor z gradbišča na Titovi cesti v Slovenski Bistrici. Kompresor je bil vreden okoli dva milijona tolarjev, nje- go\) lastnik pa je Danilo H. iz Crešnjevca. V isti noči je bilo vlomljeno tudi v prostore gostišča Gašperjev hram v Zgornji Bistrici. Z neznanimi vlomilci je izginilo šest zvočnikov, CD player, ojačevalec in nekaj drugih glasbenih pripomočkov. Ro oceni je škode za okoli četrt milijona tolarjev Neugotovljenega dne v prejšnjem tednu je neznanec vlomil v stano- vanjsko hišo Franca V v Roljčanah, Laporska cesta. Z njim so izginili barvni televizor, telefonski aparat, ne- kaj steklenic žganja in druge drobna- rije. Ro oceni je bil lastnik oškodovan za okoli 150.000 tolarjev USODNO TRČENJE V BETONSKI PROPUST Ro regionalni cesti skozi naselje Rodlože pod Rujsko Goro je v sredo, 20. marca, nekaj pred 15. uro vozila osebni avto 22-letna Natalija Kropeč iz Jelovca pri Makolah. V blagem le- vem ovinku v Rodložah je s prednjim kolesom avtomobila zadela v robnik avtobusnega postajališča. Njeno vo- zilo je odbilo v zrak, nakar je s sprednjim delom treščila v betonski propust. Rri tem se je hudo ranila in takoj 80 jo prepeljali v mariborsko bolnišnico, vendar so bile poškodbe prehude, naslednje jutro pa je v bol- nišnici umrla. UMRL PO PREVOZU V BOLNIŠNICO Ro magistralni cesti Maribor - Ruj je v sredo, 20. marca, ob 19.20 vozila osebni avto 18-letna Barbara S. iz Rošnje. V Skorbi je z njene leve strani prečkal cestišče 78-letni Ignacij Strmšek, domačin iz Skorbe, ki je ob sebi potiskal kolo. Voznica je vanj trčila, odbilo ga je na pokrov motorja, padel je na cestišče in se hudo ranil. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu umrl. VNEL SE JE OSEBNI AVTO v velikem Brebrovniku, Miklavž pri RODILE SO - ČESTITA- MO: Marija Braček, Svetinci 17, Destrnik - Žana; Milena Golob, Tibolci 19, Gorišnica - Marka; Andreja Plohi, Trnovci 10, Tomaž - deklico; Tatjana Brigita Muršič, Kraigherjeva 15, Ptuj - Jano; Sonja Repec, Tržeč 19/a, Videm - Katjo; Zdenka Škrila, Pobrežje 120/a, Videm - Jožefa; Slavka Fuks, Slatina 33/a, Cirkulane - dečka; Antonija Ban, Dolane 1, Cir- kulane - dečka; Marjana Ko- kot, Podgorci 23, Podgorci - Mašo; Irena KlajnoŠek, Novin- ci 40, Vitomarci - Blaža; Marti- na Šoštarič, Podgorci 98, Ormož - deklico: Nada Majcen, Savci 28, Tomaž - Karmen-Ber- nardo; Marija Solina, Stojnci 104, Markovci - Malica. PO- PRAVEK: V prejšnji številki Tednika je bilo napačno objavl- jeno ime novorojenčka. Pravil- no se glasi: Silva Kocuvan, Vi- tomarci 4 - Saro. POROKA - PTUJ: Matjaž Krajnc in Ivanka Horvat, Mestni vrh 54. UMRLI SO: Andraž Mere, Seliškarjeva 15, Ptuj, 1919, t 7. marca 1996; Elizabeta Čeh, roj. Čeh, Podvinci 37, 1908, t 7. marca 1996; Rudolf Bez- jak, Mestni Vrh 100, 1944, t 9. marca 1996; Alojz Aracki, Spuhlja 105, 1952, umrl 11. marca 1996; Franc Šori, Juršinci 74, ❖ 1928, umrl 9. marca 1996; Justina Robin, roj. Ogrizek, Nova vas pri Ptuju 70, Ptuj, 1910, t 9. marca 1996; Ivana Vedlin, roj. Zdolšek, Mladinska ul. 7, Ki- dričevo, it< 1926, t 9. marca 1996; Avguštin Kramberger, Spuhlja 10, it: 1927, t 12. mar- ca 1996; Ana Arbeiter, roj. Križanec, Meje 2 l/a, 1921, t 13. marca 1996; Julijana Gol- jat, roj. Koren, Ul. B. Kraig- herja 26, Kidričevo, t 14. mar- ca 1996; Mihael Štumberger, Hrastovec 107, 1920, t 14. marca 1996; Viljem Lihtenval- ner, Muretinci 45, 1926, t 15. marca 1996; Antonija Boro- vinšek, roj. Marčec, Kolodvor- ska c. 10, Središče ob Dravi, ^ 1911, t 15. marca 1996; Andrej Vatovec, Slovenski trg 10, Ptuj, f 1910, umrl 17. marca 1996; Štefan Vrtič, Draženska c. 14, Ptuj, 1930,1 17. marca 1996; Frančiška Simonič, roj. Mu- zek, Muretinci 60/b, 1928, t 15. marca 1996; Elizabeta Ko- lednik, roj. Kukovec, Veliki Vrh 1, ❖ 1920, t 16. marca 1996; Janez Gašperič, Podvinci 56, 1933, t 19. marca 1996; Katarina Kacijan, roj. Potočnik, Stogovci 30, -r^ 1928, t 18. marca 1996; Frančišek Leben, Podgorci 36, 1916, t 19. marca 1996. Ormožu, se je prejšnji četrtek vnel osebni avtomobil, last domačina Jan- ka V Ugotovili so, da je zagorelo za- radi kratkega stika na napeljavi in na- pake pri dovodu goriva. Nastalo škodo so ocenili na okoli 250.000 to- larjev ZAGORELA ELEKRIČNA PEČ V TALUMU v soboto, 23. marca, okoli 17. ure je zaradi preboja električne energije nastal požar na električni peči v obra- tu livarne II v podjetju Talum v Ki- dričevem. Rri tem se je izlil tekoči alu- minij, zaradi tega pa je na peči nasta- la škoda za okoli pol milijona tolarjev. FF