25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
AKTUALNO
Mestna občina Ptuj Vljudno Vas vabimo na
OSREDNJO SLOVESNOST
ob prazniku Mestne občine Ptuj
v petek, 1. avgusta 2008, ob 20. uri
na dvorišče minoritskega samostana, Minoritski trg, Ptuj.
Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj
PROGRAM OSREDNJE SLOVESNOSTI
SLAVNOSTNI GOVORNIK DR. ŠTEFAN ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
IMENOVANJE ČASTNEGA OBČANA MESTNE OBČINE PTUJ IN PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE PTUJ
V KULTURNEM PROGRAMU NASTOPAJO
Pihalni orkester Ptuj, dirigent Štefan Petek
Sestavljanka
scenarij in koreografija Božena Krivec z mentorji za instrumentalno glasbo in petje s plesalkami jazz skupine Plesnega kluba Mambo Ptuj in
Bachology kvartet: »Imate radi Bacha?«
Boštjan Gombač - klarinet, Blaž Pucihar - klavir, Žiga Golob - bas in Krunoslav Levačic - bobni
Po končani prireditvi prisrčno vabljeni na prijetno druženje pod arkade minoritskega samostana.
PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ 2008
Od 24. do 27. julija
12. mednarodni balonarski praznik - Terme Ptuj, Pot v toplice, Ptuj, Balonarski klub Ptuj
Od 25. do 27. julija
14. mednarodno srečanje motoristov v Žamencih - Moto klub Kurent Ptuj
25.	julija, ob 11. uri
Razglasitev Kmetije leta 2008 Mestne občine Ptuj - Pred gasilskim domom na Grajeni, Mestna občina Ptuj
26.	julija, ob 17. uri
Sprejem udeležencev 14. mednarodnega srečanja motoristov - Mestni trg, Ptuj, Moto klub Kurent Ptuj in MO Ptuj
Ob 19. uri
Osrednja prireditev ob 8. krajevnem prazniku ČS Grajena - Pred gasilskim domom Grajena, Svet ČS Grajena
31. julija, ob 12. uri
Otvoritev razstave ART STAYS OPEN '08 - Galerija Magistrat, Mestni trg 1, Ptuj, KUD ART STAYS in MO Ptuj
Ob 16. uri
11. tradicionalni turnir v balinanju med ekipami Občinske uprave Mestne občine Ptuj in sveti četrtnih skupnosti Mestne občine Ptuj - Balinišče Ptuj, Potrčeva cesta 34, Ptuj, Športno društvo Center Ptuj
Do 24. ure
Muzejska noč na ptujskem gradu
Od 17. do 19. ure
Grajska delavnica za otroke in starše
Ob 19. uri
Brezplačno strokovno vodenje po razstavi Gospodje Ptujski
Ob 20. uri
Nastop etno glasbene skupine Folklornega društva Lancova vas - Na ptujskem gradu Pokrajinski muzej Ptuj
1. avgusta, ob 17. uri
Otvoritev glavne razstave ART STAYS
OPEN '08 - Miheličeva galerija, KUD ART STAYS, Galerija FO.VI in MO Ptuj
Ob 18.30
Slavnostna seja Mestnega sveta Mestne občine Ptuj - Poročna dvorana, Mestni trg 1, Ptuj, Mestna občina Ptuj
Ob 20. uri
Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj
Dvorišče minoritskega samostana, Minoritski trg 1, Ptuj, Mestna občina Ptuj
Ob 20. uri
Ptujska poletna noč - Ulice in trgi mesta Ptuja
Ob 22. uri
Izbor Miss Štajerske za izbor Miss Slovenije - Mestni trg, Ptuj, Zdravko Geržina, s. p., in MO Ptuj
2.	avgusta, ob 8. uri
7. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem - Ribnik Ro-goznica, Ptuj, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj
Ob 9. uri
Pohod na najvišji vrh Mestne občine
Ptuj, Dolgi kamen v Grajenščaku - Mestni trg, Ptuj, Planinsko društvo Ptuj
Od 10. do 12. ure
Informativna tržnica sodobne umetnosti - Mestni trg, Ptuj, KUD ART STAYS in Galerija FO.VI
Ob 14. uri
16. ptujska Rancarija ob 30-letnici Ptujskega jezera in 35-letnici Brodarskega društva Ranca Ptuj - Pristanišče Ranca, BD Ranca Ptuj
Ob 20. uri
Ptujska poletna noč - Ulice in trgi mesta Ptuja, Mestna občina Ptuj
Ob 22.30
Veliki ognjemet iz desnega brega reke Drave - Mestna občina Ptuj
3.	avgusta, ob 12. uri
Motociklistična dirka »Super moto«
za državno in pokalno prvenstvo Republike Slovenije na kartodromu v Hajdošah - AMD Ptuj
2	■ /}/f<yw/t
UVODNIK
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Polet je na Ptuju
Smo sredi poletja, sredi festivalov, sredi dogajanja. Julij velja za počitniški mesec, a vtis je, da kultura in dogajanje sploh ne bosta šla na dopust. V preteklem tednu sem bila na dveh gledaliških premierah in na jubilejni, 50. ponovitvi uspešnice Hamlet. Vse predstave so bile razprodane, tako da je bil vtis, kot da tudi publika ne gre na dopust.
V našem mestu velikokrat slišimo negodovanja, da se nič ne dogaja. Mislim, da se dogaja izredno veliko, včasih morda tudi preveč, saj se velikokrat zgodi, da sta dve ali celo več prireditev ob istem času. Toda, ali ni ravno to dokaz, da smo veliko, kulturno mesto, mesto s številno in zvesto publiko, ki bo čez štiri leta tudi Evropska prestolnica kulture? V preteklosti smo že velikokrat razmišljali o tem, da bi veljalo nekoga pooblastiti za vodenje »urnikov« prireditev. A vsak tak poskus bi pomenil predvsem siromašenje ponudbe. Si predstavljate, kako siromašna bi bila potem knjižica, ki jo že tretje leto zapored izdaja mestna občina in nosi naslov Polet je na Ptuju in ki nas seznanja s prireditvami in dogodki od junija do septembra? Vsako leto je ta vodnik bogatejši za nekaj novih prireditev in ponosni bi morali biti na vso ustvarjalnost, ki jo rojeva naše staro mesto. V ponudbi so z ramo ob rami profesionalci in ljubitelji, v vseh pa je zanos, želja pokazati svoja znanja in sposobnosti, pa veliko volje in predanosti. Če bi imeli neomejene finančne zmožnosti, bi bilo ponudbe seveda še veliko več. A ker so finance vedno omejene, bodimo toliko bolj ponosni na vse svoje someščane, ki pojejo, prirejajo sejme, oživljajo stare šege, slikajo in fotografirajo, muzicirajo, prirejajo koncerte, organizirajo razstave, plešejo in igrajo.
Vsako leto imamo na Ptuju razpis za kulturne projekte — tiste, ki niso ovrednoteni v tako imenovanih rednih programih kulturnih zavodov, torej za projekte, ki pomenijo nekaj več v ponudbi kulturnih dogajanj v poletnih mesecih. Razpisanih sredstev je bilo letos nekaj nad 13.000 evrov. Na ta sredstva je komisija prejela skoraj 50 vlog najrazličnejših prijaviteljev, ki so si želeli, da bi jim Mestna občina Ptuj pomagala pri realizaciji njihovih projektov v polovičnem deležu v skupni višini preko 100.000 evrov. Lahko mi verjamete, da je imela komisija izjemno težko in nehvaležno nalogo. Ptuj in njegova publika bi si zaslužili, da ugodimo vsem, a to žal ni mogoče. Ali sploh kdaj bo? Pravzaprav pa nam je lahko v veselje dejstvo, da naše mesto rojeva toliko idej, toliko želja po izkazovanju svojih talentov, toliko novih zamisli — skratka, da ni mrtvo in da kljub častitljivi starosti mesto živi in diha s polnimi pljuči. V zadnjem času sem bila na dveh prireditvah, kjer je šele hudo neurje prekinilo predstavo. Na proslavi ob dnevu državnosti je plesalke z odra skoraj odpihnil orkanski veter, preden so prekinile svoj nastop, na gradu Vurberg pa je morala publika celo prositi Tadeja Toša, da prekine predstavo, saj se je zbala zanj, ko je nov orkanski veter podrl paravan in je opeka s strehe v njegovi neposredni bližini priletela na oder. To je ta žar in ustvarjalni zanos, ki si ga delijo tako ljubitelji kot profesionalci in ki ga ni moč kupiti z nobenim denarjem. Enostavno je v ljudeh in veseli in ponosni smo lahko, da imamo na Ptuju takih ljudi veliko. Imamo tudi festivale, saj poletni meseci kar kličejo po njih. Namenjeni so tako mladim kot malo starejšim in turisti, ki nas obiskujejo, se kar ne morejo načuditi, kaj vse se pri nas dogaja. Kakor se ne morejo dovolj naužiti in pohvaliti lepot našega mesta. Škoda je le, da mi sami tega ne vidimo, da ne vidimo novih pridobitev, da nam naša dragocena »dvorišča« pokaže lahko šele naš rojak Stojan Kerbler na razstavi in v monografiji. Škoda je, da se prireditev, ki jih prirejajo najrazličnejši organizatorji od kulturnih do športnih in izobraževalnih ter vseh drugih, ne udeležujemo še v večjem številu. Le če smo zraven, lahko sodimo in presojamo ter ocenjujemo.
Po teh vročih mesecih v poletju upam, da bomo prisotni tudi na jesenskem »festivalu« demokracije. Tudi volitve so neke vrste festival. Če nas ni zraven, pač drugi odločijo in drugi sodijo, presojajo in ocenjujejo. Le ljudje, ki s svojim delom uresničujejo svoje cilje, so zares svobodni — smo zapisali v moji stranki. Svoboda pa je temeljno načelo tako v kulturi kot v politiki — predvsem pa v življenju. Želim vam lepe počitnice!
Lidija Majnik
SPREHOD PO VSEBINI
MO Ptuj uspešna pri pridobivanju
sredstev iz Evropskega sklada	4
Občinska uprava MO Ptuj po treh letih ponovno recertificirana	4
Zlati odličnjaki in uspešni športniki pri ptujskem županu	5
Podžupan na zaključni prireditvi Silver Veteran Rallye 2008	5
Ekipa prve pomoči Civilne zaščite Ptuj na evropskem tekmovanju v Liverpoolu	10
Pogovor z Alešem Arihom, direktorjem Pokrajinskega muzeja Ptuj	11
Kramljanje s Ptujčanom Emilom
Senčarjem	12
Na Ptuju devet novih delovnih mest	13
S skupščine delničarjev Perutnine Ptuj	14
Ratko Gvozdenovič, maratonski
humanitarni kolesar na Ptuju	14
Perutnina Ptuj nadaljuje šampionski
pohod	15
Ptujski komunalni podjetji na
Komunalijadi 2008	15
Prangerijada 2008 na Ptuju	16
O Primožu Trubarju v ptujski knjižnici	16
Zlato priznanje Komornemu moškemu
zboru Ptuj	18
Ptujski literarni klub je zaključil sezono	18
72 novih diplomantov Višje strokovne
šole Šolskega centra	19
Obisk izobraževalne organizacije SVEFI, Haparanda Švedska	19
Srečanje sošolcev po 60. letih	20
Ekošola kot način življenja na OŠ Ljudski
vrt in podružnici Grajena	21
Ptujčani na 8. slovenskih letnih igrah
šolarjev	21
»Tudi ti si delček istega sveta«	22
Ptuj - odprto mesto leta 2008 že sedmič	22
Spopad z vandalizmom na Ptuju - II. del	23
Leo klub Ptuj ima novo vodstvo	23
Po Mitrejski poti	24
Vse preveč duhovne slepote	25
Srečanje Ptujčanov, ki živijo in delajo v Ljubljani	26
Z državnim rekordom v Peking	26
50 let malega nogometa mesta Ptuja	27
Dejan Zavec premagal tudi Marca
Catikkasa	28
Kickboxing - svetovni pokal, Italija 2008	28
Pogovor z Borisom Pergerjem	29
Letalski miting	28
Zaključek akcije Kmetija leta	31
Naslovnica: Start Silver veteran rallyja 2008
na Ptuju Foto: Rado Škrjanec
Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov četrtnih skupnosti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Naklada: 8.750 izvodov.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Odgovorna urednica: Milena Turk, telefon: 748-29-20, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Uredništvo: Vasja Strelec - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol. net. Tisk: Grafis, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Oglaševanje: Agencija LOTOS d. o. o., Marketinško-medijski center, tel.: 02 771 08 82, gsm: 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Na podlagi zakona o DDV sodi Ptujčan med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.
ä^k^r/M	3
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
IZ MESTNE HIŠE
MO Ptuj ponovno uspešna pri pridobivanju sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj
Po uspehih na dveh razpisih s strani države (Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko - SVLR) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) iz prednostne usmeritve - »Regionalni razvojni programi«, v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, smo na tretjem pozivu ponovno prijavljali infrastrukturni projekt in pridobili evropska sredstva.
A*
in
Naložba v vašo prihodnost
' dre (yap delmd financira evpdtska lisj^
EvropskiíWad ¿3 fegjansln rii/uoj
Simona Kašman
V prvem razpisu smo pridobili 576.603,05 € nepovratnih sredstev za projekt »Rekonstrukcija ceste Spuhlja-Zabovci s spremljajočo infrastrukturo« v skupni vrednosti 938.562,56 €. Projekt je v okviru prijavljenega že izveden, prav tako smo v času projekta uspešno prestali kontrolo na samem kraju izvedbe. To je bil predpogoj za nakazilo sredstev, ki je že bilo izvedeno.
Na drugi javni razpis v septembru 2007 smo prijavili projekt »Rekonstrukcija lokalne ceste LZ 328141 Potrčeva cesta v dolžini 930 m v MO Ptuj« v skupni vrednosti 2.797.774,60 €, za katerega smo prav tako prejeli sklep o sofinanciranju s strani SVLR in ESRR v višini 1.427.058,00 €. Pri tem projektu smo v fazi priprave projektne in investicijske dokumentacije, rok
za dokončanje fizičnih del pa je september 2009.
Na tretji javni razpis smo se v maju prijavili s projektom »Cesta v Terme« v skupni vrednosti 606.000 €, za katerega smo te dni prejeli sklep o sofinanciranju s strani SVLR in ESRR v višini 429.250,00 €.
Projekt zajema investicijo na javni poti JP 829-150 Terme Ptuj-Slovenja vas v dolžini 880 metrov. Cesta je na tem odseku še v makadamski izvedbi, zato projekt primarno zajema asfaltiranje ceste na tem odseku in izgradnjo kolesarske steze z
ureditvijo odvonjavanja, javne razsvetljave ter postavitvijo prometne opreme in signalizacije. Za te namene je potrebno izvesti tudi nakupe zemljišč. Izgradnja se že izvaja in bo v predvidenem obsegu izvedena do sredine avgusta.
Z rekonstrukcijo javne poti in izgradnjo kolesarske poti se bomo navezali na že zgrajeno infrastrukturo v občini Hajdina in s tem omogočili lažji pretok prometa in predvsem varno kolesarsko povezavo na pretežno turističnem predelu MO Ptuj.
Občinska uprava MO Ptuj po treh letih ponovno
recertificirana
Presojevalska hiša BUREAU VERITAS Certification je 18. junija izvedla recertifikacijsko presojo Občinske uprave MO Ptuj. To je reden pregled skladnosti vzpostavljenega sistema vodenja kakovosti (SVK), ki se izvaja vsaka tri leta, saj je podeljen certifikat vedno omejen na triletno obdobje, kar od organizacije zahteva dosledno delo in nenehno izboljševanje SVK.
Simona Kašman
Obvladovanje procesnega vodenja ni enkraten projekt, ker se nenehno spreminja in je potrebno te aktivnosti znova in znova definirati in raziskovati. Vodstvo Občinske uprave mora in je spoznalo prednosti in nujnost uporabe sistema vodenja kakovosti in v tem sistema procesnega vodenja.
Po triletnem delu in reorganizaciji Občinske uprave smo tudi v okviru SVK uvedli nekaj sprememb. Procese (25 vzpostavljenih) smo združili v sklope - procesi vodenja, procesi SVK, procesi vodenja virov, procesi realizacije storitev in procesi
merjenja, analiz in izboljševanja.
Glede na prejšnji SVK smo kot proces, v katerega je vključenih mnogo virov (tako človeških kot materialnih), opisali tudi strokovno podporo Mestnemu svetu MO Ptuj.
S temi procesi dokazujemo, da je delovanje Občinske uprave MO Ptuj na vseh področjih dela skladno z zahtevami standarda, za razliko od večine občin z uvedenim standardom, ki se osredotočajo le na upravne postopke, ki jih izvajajo v okviru dela občinskih uprav.
Po mnenju zunanjih presojevalcev je sedaj SVK ne le uveden, temveč tudi spremljan in izboljševan, kar je priznanje za aktivno delo pri realizaciji ciljev, ki si jih je Občinska uprava MO Ptuj zadala. Glavna splošna cilja sta ekonomična in učinkovita poraba proračuna MO Ptuj in delovanje uprave v skladu z zakonodajo.
Poleg splošnih ciljev pa imamo zadane in izvajane tudi strateške cilje, ki zajemajo naslednje vidike:
1.	doseči mednarodno primerljivo inventivnost in inova-tivnost notranjih glavnih in podpornih procesov;
2.	vzpostaviti privlačno okolje za domače in tuje investitorje;
3.	obvladovati stroške na vseh nivojih delovanja;
4.	doseči zadovoljstvo vseh strank;
5.	vzpostaviti kontinuirano izobraževanje in usposab-
ljanje vseh zaposlenih. Z namenom ugotavljanja zadovoljstva strank pri poslovanju z občinsko upravo smo vzpostavili »centralno« knjigo pohval in pritožb, zbiranje predlogov in pritožb na oddelkih ter tudi letno anketiranje zadovoljstva zaposlenih in strank, ki kaže visoko oceno z delom OU MO Ptuj.
4

•fffrff/t
IZ MESTNE HIŠE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Zlati odličnjaki in uspešni športniki pri ptujskem županu
Zlati odličnjaki so tisti učenci, ki so v vseh razredih osnovne šole dosegli odličen uspeh. Ob koncu šolskega leta je MO Ptuj v sodelovanju z Ervinom Hojkerjem, ravnateljem OŠ Olge Meglič, za njih in za prejemnike zlatih medalj medobčinskih in državnih osnovnošolskih tekmovanj pripravila sprejem.
Mateja Tomašič
Župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan je konec šolskega leta sprejel učence ptujskih osnovnih šol, ki so vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom. V ptujski občini je vsa leta osnovnošolskega izobraževanja zaključilo z odličnim uspehom 64 devetošolcev iz štirih osnovnih šol. Največ zlatih odličnjakov je bilo letos na najštevilčnejši ptujski osnovni šoli, OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena, kjer je znanje pridobival tudi Blaž Vurcer in dobil naziv učenec generacije. V imenu MO Ptuj
leta postal Tilen Vidovič iz OŠ Mladika, športnica leta pa Larisa Popošek iz OŠ Ljudski vrt. Priznanja »zlatim« športnikom so podelili Marjan Lenartič, v. d. direktorja Zavoda za šport Ptuj, Doris Kelenc iz Nogometnega kluba Drava Ptuj, atletinja Nina
Kolarič in Nastja Praprotnik,
članica Ženskega rokometnega kluba Mercator. Po uradnem delu srečanja so učenci, ki bodo septembra že dijaki, med drugim razpravljali tudi o nadaljnjih delovnih in učnih načrtih.
Foto: Langerholc
mu je župan izročil kar 1500 evrov vredno nagrado, od Nove KBM pa je dobil še dodatnih 130 evrov in paket ugodnosti ob odprtju študentskega računa. Priznanje in nagrado sta mu izročila ptujski župan in Zoran Miletic iz Nove Ljubljanske banke. Najbolj marljivim učencem bodo podelili priznanja tudi na proslavi ob občinskem prazniku, kar je novost v ptujski občini. Priznanja pa so ob tej priložnosti prejeli tudi prvaki na osnovnošolskih medobčinskih in državnih športnih tekmovanjih. Med osnovnošolci je športnik
Blaž Vurcer, učenec generacije v družbi župana in predstavnika NLB.
Vabilo
na 8. krajevni praznik
V sodelovanju z društvi Grajene vas vabimo na 8. krajevni praznik Četrtne skupnosti Grajena. V petek, 25. julija, ob 17. uri vas vabimo v Dom krajanov Grajena, kjer bo potekalo Srečanje ljudskih pevcev in godcev. V soboto, 26. julija, ob 19. uri bo osrednja prireditev s kulturnim programom, podelitvijo priznanj in živo glasbo. Prireditev bo potekala pred gasilskim domom Grajena, v primeru slabega vremena pa v Domu krajanov Grajena.
Vljudno vabljeni!
Andrej Rebernišek,
predsednik sveta Četrtne skupnosti Grajena
Podžupan na zaključni prireditvi Silver Veteran Rallye 2008
Brigita Tetičkovič
Zveza oldtajmerjev Slovaške je že tretjič zapovrstjo organizirala mednarodni rally starodobnikov na relaciji Slovenija-Madžar-ska-Slovaška, ki se je pričel 23. junija pred Mestno hišo na Ptuju.
Na rallyju je sodelovalo 22
Foto: Andreja Kekec
starih vozil, ki so v šestih dneh prepotovala 1018 kilometrov. Zaključek je potekal 29. junija v partnerskem mestu Banska Štiavnica na Slovaškem, ki se ga je med drugimi iz Ptuja udeležil tudi podžupan Mestne občine Ptuj Mirko Kekec.
ä^k^r/M	5
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
MESTNI SVET
Plakatna mesta, akt o javno-zasebnem partnerstvu
Milena Turk
Julijsko sejo je zaradi odsotnosti župana v celoti vodil podžupan ptujske občine Mirko Kekec. Trajala je uro ali dve več, kot sicer trajajo seje ptujskega mestnega sveta. Razlog pa je prav gotovo treba pripisati predvsem dejstvu, da je bila to zadnja redna seja pred septembrskimi volitvami v državni zbor RS.
Svetniki so med drugimi 20 točkami obravnavali in sprejeli zanje pred volitvami zelo pomemben sklep o uporabi plakatnih mest v ptujski občini. Vsem organizatorjem volilne kampanje bodo na voljo brezplačna plakatna mesta, in sicer na Novem trgu, na Osojnikovi, ob Volk-merjevi in ob Zagrebški cesti. Vsak organizator bo lahko na teh plakatnih mestih namestil po tri plakate v velikosti 70 centi-
metrov krat 100 centimetrov. Na seji so na predlog Rajka Fajta (SDS) in ob podpori svetnikov Vlada Čuša (Zeleni Slovenije), Janeza Rožmarina (N.Si) in Miroslava Letonje (SNS) omenjeni sklep dopolnili še z določilom, da pozicije posameznih plakatov na plakatnih mestih določijo z žrebom. Tako imajo urejeno že v nekaterih drugih sosednjih občinah, recimo v Ormožu, pa tudi v ptujski je bilo v preteklosti tako. Žrebali pa bodo organizatorji volilnih kampanj.
Sicer pa si lahko politične stranke in liste kandidatov, ki bodo kandidirale na volitvah v državni zbor, pridobijo še dodatna plakatna mesta, ki pa jih morajo plačati.
Na dnevnem redu so bile tudi spremembe zneskov glob v Odloku o ureditvi cestnega prometa, in sicer je bil predlagan zgolj
preračun iz tolarjev v evre. Obravnavane bi naj bile po skrajšanem postopku. Vendar pa je Helena Neudauer (SDS) spomnila, da je mnogo svetnikov (denimo Milan Čuček in Jurij Šarman iz LDS, Janez Rožmarin iz N.Si ...) v zadnjih mesecih podalo številne pobude in pripombe na ureditev cestnega prometa v MO Ptuj, in napovedala, da se bo s skrajšanim postopkom strinjala le, če bo že na septembrski seji v obravnavi novela celotnega Odloka o ureditvi cestnega prometa, kjer naj bodo upoštevane pobude svetnikov ali pa vsaj obrazložitve v primerih, ko le-teh morebiti ne bo moč upoštevati. Mag. Zdenka Bezjak iz Skupne občinske uprave je zagotovila, da bo osnutek novele odloka do septembrske seje pripravljen za obravnavo, ki bo zaradi zahtevnosti dvofazna. Tudi drugi svetniki so bili enotne-
ga mnenja, da je to potrebno, in so nato podprli skrajšan postopek obravnave sprememb.
Svet je sprejel še koncesijski akt o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo večnamenskega šport-no-prireditvenega centra Ptuj v Športnem parku Drava in adaptacijo ter dograditev objektov OŠ Ljudski vrt. Zasebni partner bo izbran z javnim razpisom, nato pa bo z njim podpisana pogodba o koncesijskem partnerstvu. Moral bo zagotoviti financiranje celotnega projekta izgradnje večnamenskega športno-prireditvenega centra in večji del financiranja izgradnje nadstandardne telovadnice v OŠ Ljudski vrt ter prevzeti iz tega izhajajoča tveganja. Javni partner (MO Ptuj) pa bo kot svoj delež sofinanciranja po končani izgradnji objektov na zasebnega partnerja prenesel lastninsko pravico na parcelah.
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Pristojne službe naj pregledajo odtoke meteornih voda - Redno se naj izvaja čiščenje pločnikov, kolesarskih stez ter košnja trave - Naj se obrežejo veje dreves
Vprašanja Jožeta Glazerja:
1.	Kako in kdaj bo rešen problem pokrivanja materialnih stroškov OŠ Mladika in vseh ptujskih OŠ, katerih ustanoviteljica je občina, saj odobrena sredstva za njihovo pokrivanje ne bodo zadoščala do konca tega šolskega leta?
Odgovor: Sredstva za materialne stroške so bila v letu 2008 na šolo razdeljena po enakem kriteriju, tj. na m2 in vse šole so v enakem položaju. Z rebalansom se predvideva uskladitev sredstev za materialne stroške z dejanskimi stroški.
2.	Zakaj se ne vzdržuje igrišča pri OŠ Mladika, ki je zaradi lukenj nevarno za učence, ki se med odmori in pred ter po pouku igrajo na tem igrišču?
3.	Kdaj bodo realizirane obljube MO Ptuj, dane OŠ Mladika ob soglasju za izgradnjo nogometnega igrišča z umetno travo, da bodo igrišča za OŠ Mladika ustrezno rešena že pred časom
(npr. rokometno igrišče bo moralo biti končano že spomladi 2007)?
Odgovor: Vprašanji sta vezani na isto igrišče. Pridobiva se vsa potrebna dokumentacija, da se bo na zemljišču ob košarkaškem igrišču in kolesarskem poligonu zgradila večnamenska športna dvorana.
Ivan Vidovič
Pobuda Silve Fartek: Na trasi med parkom Turnišče in Pinčarjevim mlinom, kjer je potekala edina varna pot za kolesarje in pešce, čeprav makadamska, krajani Turnišč in Brega zahtevamo izgradnjo podhoda, ki je bil umeščen v lokacijski načrt pri izgradnji obvoznice na Puhov most! Odgovor: V času izdelave lokacijskega načrta za hitro cesto Hajdina-Ptuj s priključnimi in povezovalnimi cestami je bila podana pobuda s strani Četrtne
skupnosti Breg-Turnišče glede podhoda na hitri cesti Hajdina-Ptuj iz smeri turniškega parka proti Pinčarjevemu mlinu. Pobuda je bila potrjena in bi se naj realizirala v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja v okviru dostopov na kmetijska zemljišča. Dostopi na kmetijska zemljišča so urejeni, ni pa izdelan podhod; verjetno zaradi tega, ker pade v križišče oziroma odcep proti Markovcem - kar pomeni, da bi morala biti dolžina podhoda okrog 40 m in bi posegel v podtalnico, za kar je nujno prečrpavanje meteornih vod.
Potrebno bo poiskati drugačno rešitev. Cesta od turniškega gradu proti Pinčarjevemu mlinu je nastala v času komasacije kmetijskih zemljišč.
Mag. Janko Širec
Pobuda Milana Petka: Pri OŠ
Grajena med cesto in potokom Grajena se naj takoj uredi zemljišče, v velikosti okrog 100 m2 (40-50 m dolžine in 2-3 m širine), ki je zaraslo z raznim grmičevjem in je postalo tudi pravo leglo podgan in še česa. Če je to zemljišče javna površina, naj to uredi občina, če pa je v zasebni lasti, naj občina pozove lastnika zemljišča, da to takoj uredi. Kogaršnjakoli lastnina je to zemljišče, se naj tudi v prihodnje redno vzdržuje, ne da bi se na to moralo še opozarjati!
Odgovor: Zemljišče nasproti OŠ Grajena, ki je zaraščeno z grmičevjem, je v zasebni lasti. Pristojne organe bomo obvestili o neurejenosti zemljišča nasproti OŠ Grajena.
Andrej Trunk
Pobuda Jožeta Glazerja: Do naslednje seje mestnega sveta se naj pripravi informacija o
6	■ /}/f<yw/t
MESTNI SVET
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
projektu ADHOC (kaj se dela, kje so zadeve, kaj so razlogi
Odgovor: MO Ptuj se je septembra 2005 z 10 evropskimi mesti in 3 institucijami prijavila s projektom ADHOC (»Adapted development of Historical Old Towns in Central and Eastern Europe«) na program INTER-REG IIIB z namenom priprave, vzpostavitve in vpeljave inova-tivnih pristopov za trajnostno oživljanje zgodovinskih mest oziroma zgodovinskih mestnih četrti v prostoru Centralne in Vzhodne Evrope. MO Ptuj je pristopila k projektu ADHOC z namenom, da si zagotovi strokovno osnovo za postavitev sistema ukrepov, ki bodo pripomogli k ponovni revitalizaciji starega mestnega jedra. MO Ptuj želi, da bi staro mestno jedro funkcioniralo kot središče mesta, katerega pomembna panoga je turizem. Po odobritvi projekta smo na MO Ptuj aprila 2006 pristopili k izvajanju aktivnosti. V samem projektu so bile opredeljene sledeče dejavnosti na lokalni ravni:
•	priprava študije - strateškega načrta ADHOC na podlagi celovite, interdisciplinarne analize ptujskega mestnega središča;
•	sodelovanje s končnimi uporabniki in informiranje - delavnice in predstavitve rezultatov, priprava spletne podstrani MO Ptuj, priprava in izdaja brošure in letaka.
V okviru projekta bo na lokalni ravni pripravljena celovita, interdisciplinarna analiza ptujskega mestnega središča. Ta bo predstavljala strokovno osnovo za načrtovanje sistema ukrepov, ki bodo pripomogli k večji vitalnosti ptujskega mestnega jedra. V sklopu analize bosta opravljeni tudi dve znanstveni raziskavi: historiografska raziskava okoliščin, razvoja, poteka in pojavnosti sejemskih dejavnosti v ptujskem mestnem središču in nedestruktivna arheološka raziskava najbolj ekskluzivnih osta-lin strogega mestnega središča antičnega Poetovia. Sodelovanje s ciljnimi skupinami je pri evropskih projektih zelo pomembna dejavnost, zato
smo v okviru projekta na lokalni ravni izvedli več aktivnosti:
•	predstavitev projekta (19. 12. 2006),
•	1. lokalna delavnica (15. 5. 2007),
•	2. lokalna delavnica (20. 11. 2007).
Pred 1. delavnico smo v obdobju od 10. do 13. aprila 2007 izvedli sestanke v manjših skupinah, kjer smo zajeli predstavnike prebivalstva starega mestnega jedra, zavode, društva in verske skupnosti, delujoče v mestnem jedru, in Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Vse aktivnosti so bile primerno oglaševane, izvedene in dokumentirane, vse informacije o projektu in delu na njem pa dostopne na www.ptuj.si (kjer so dostopne še sedaj). Za namene priprave analize/študije smo izvedli javno naročilo, skladno z veljavno zakonodajo, in izbrali izvajalca UMARH, d. o. o., iz Ptuja, in z njim podpisali pogodbo o poslovnem sodelovanju, v kateri je bilo v 2. členu opredeljeno, da bo izvajalec za naročnika najkasneje do 15. 2. 2008 izvedel:
•	2.1 Študijo ADHOC, ki bo
vsebovala celovito, interdisciplinarno analizo ptujskega mestnega središča s historio-grafsko raziskavo okoliščin, razvoja, poteka in pojavnosti sejemskih dejavnosti v ptujskem mestnem središču in nedestruktivno arheološko raziskavo griča Panorama kot njenima sestavnima deloma.
•	2.2 Strateški načrt ADHOC na osnovi zgornje analize, ki mora vsebovati:
o 2.2.1 empirično zastavljene elemente videnja vizije projekta;
o 2.2.2 nabor (arhitekturnih in gradbenih) ukrepov in strukturirano oceno stroškov ukrepov, ki jih bo predvidel kot rešitev za dosego cilja in z osnovo v stanju, ugotovljenem po analizi; o 2.2.3 konkretiziran predlog rabe in funkcioniranja areala Slovenski trg-Mestni trg-Novi trg (s tržnico); o 2.2.4 koncept, kako v Mestni hiši prezentirati zgodovino civitete mesta Ptuja. Do v pogodbi opredeljenega
datuma nismo prejeli nobenega gradiva, zato smo z izvajalcem podpisali aneks k omenjeni pogodbi, v katerem smo podaljšali rok za izvedbo aktivnosti in predajo gradiv na 15. 5. 2008. Kljub več dogovorom in pisnem pozivu (3. 7. 2008) do dne priprave tega odgovora (9. 7. 2008) nismo od izvajalca prejeli nobenega gradiva iz točk 2.1 in 2.2 omenjene pogodbe. Na žalost nas to dejstvo onemogoča pri nadaljnjih korakih, med katere sodi tudi predstavitev ugotovljenega stanja in načrtovanih ukrepov v starem mestnem jedru tako Mestnemu svetu MO Ptuj kot tudi ostalim zainteresiranim.
Simona Kašman ♦ ♦♦
Pobude Četrtne skupnosti Jezero:
1.	Vzdržujejo se naj kmetijske površine v ČS Jezero
Odgovor: Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo bo v okviru finančnih zmožnosti vzdrževal kmetijske površine v ČS Jezero. Do sedaj so pokošene površine pri vrtcu, na Jesihovi domačiji, enkrat je bil pokošen graben Ristavec. Vse ostale površine, ki so še v lasti MO Ptuj, bodo pokošene do konca julija.
2.	Na koncu Belšakove se naj postavijo cvetlična korita.
Odgovor: Cvetlična korita so postavljena.
3.	Redno se naj izvaja čiščenje pločnikov, kolesarskih stez in košnja trave ob cestnih pasovih in pločnikih. Pregleda in obnovi se naj tudi talna signalizacija.
Odgovor: Talna signalizacija bo obnovljena do 1. septembra 2008. Pločniki in kolesarske steze se pometajo enkrat mesečno, košnja trave ob cestnih pasovih pa je planirana dvakrat letno.
4.	V ostrem ovinku v Štrafelovi ulici pri družini Dežman se naj zaradi nepreglednosti odseka postavi cestno ogledalo.
Odgovor: Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo bo naročil dobavo in montažo ogledala pri Komunalnem podjetju Ptuj. _
5.	Pri dvorcu Ristovec na Bel-
šakovi ulici se naj obrežejo veje dreves, ki segajo na pločnik oz. cestišče. Pristojne službe naj po opravljenem pregledu vseh cest in ulic v ČS Jezero opozorijo vse krajane, da drevesa, ki segajo na pločnike oz. cestišče z njihovih zasebnih parcel, čim prej obrežejo. Posebno pozornost naj pri pregledu posvetijo v Brstju.
Odgovor: Veje se bodo porezale tako, da ne bodo segale v profil pločnika in cestišča. Komunalna inšpektorica je pogledala Belša-kovo ulico in bo lastnikom zemljišč, ki imajo drevesa posajena preveč na mejo, odredila, da vsa ta drevesa obrežejo.
Zdenka Matjašič
6. Pristojne službe naj pregledajo odtoke meteornih voda na Ormoški cesti, v predelu Ormoške ceste (Qlandia, Hofer, Petrol, Rajšpova ulica), saj se že ob manjšem nalivu na cestišču zadržuje večja količina vode in ovira promet. Še v tem letu se naj izvede odvodnjavanje meteornih voda na začetku Mladinske ulice in ulice K jezeru. Odgovor: Ormoška cesta na Ptuju je cesta regionalnega reda in je v upravljanju in pristojnosti Direkcije Republike Slovenije za ceste. Vzdrževalca državne ceste bomo pozvali k ureditvi odvodnjavanja meteornih voda.
Pobuda Petra Pribožiča: Na
Direkcijo RS za ceste se naj ponovno pošlje vloga, da se na Ormoški cesti pri veterinarski bolnici zariše prehod za pešce.
Odgovor: Na podlagi vašega poziva smo že v aprilu posredovali vlogo za označitev prehoda za pešce. 17. junija smo iz DRSC prejeli dopis, da je na omenjeni lokaciji možno urediti prehod za pešce pod pogojem, da se spustijo pločniki in se na območju prehoda za pešce uredi javna razsvetljava. Glede na to, da v proračunu za leto 2008 ni predvidenih sredstev za urejanje javne razsvetljave na novi lokaciji prehoda za pešce, bomo predlagali uvrstitev v rebalans za leto 2008 oziroma v naslednji proračun.
Andrej Trunk
7
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
STRANKE MESTNEGA SVETA
SPOROČAJO
A g v
S Q ä
LDS
Na mladih svet stoji

MLAEA LIBERALNA DEMOKRACIJA
Mladi predstavljajo del prebivalstva, na katerega mora biti družba posebej pozorna, saj je od razvoja mlade generacije odvisen razvoj naše družbe.
Podatki kažejo, da v Sloveniji kar 57 % mladih v starosti med 25. in 35. letom še vedno živi pri starših, sorodnikih ali partnerjevih starših. To pomeni, da kar 180.000 mladih v Sloveniji nima svojega lastnega domovanja in s tem nimajo izpolnjenega osnovnega pogoja za pričetek samostojnega življenja in oblikovanja družine.
Problem so finančna sredstva za izgradnjo oziroma najem stanovanja. Nekaterim lahko pri reševanju finančne stiske priskoči na pomoč družina, spet drugi pa na tovrstno pomoč ne morejo računati. Cene nepremičnin na slovenskem trgu so izredno visoke. Število stanovanj, ki jih po neprofitni odkupni ceni ponuja stanovanjski sklad, pa je, glede na potrebe v družbi, bistveno premajhno. V LDS in MLD zraven zavedanja omenjenega problema ponujamo tudi rešitve, ki so stvarne in realne.
Država mora zagotoviti izgradnjo večjega števila stanovanj, ki se bodo odkupila za neprofitno ceno oziroma najela za neprofitno najemnino. Potrebno je zgraditi tudi večje število varovanih stanovanj za starejše, ki jih bodo lahko, po načelu sorazmerne vrednosti, zamenjali za svoja, v številnih primerih prevelika stanovanja. Slednja pa se lahko odda za neprofitno najemnino mladim družinam. Potrebna bi bila tudi sprememba zakona o dohodnini in uvedba davčnega kredita za nakup prvega stanovanja ali zemljišča, na katerem se bo izgradila hiša.
Možen ukrep je tudi uvedba davka na nepremičnine, pri čemer ima vsak posameznik pravico do ene neobdavčene nepremičnine, vse ostale nepremičnine pa so obdavčene proporcionalno glede na velikost nepremičnine. Sredstva, pridobljena na ta način, bi bila prenesena v poseben sklad za izgradnjo novih stanovanj. Prav tako bi bilo potrebno poenostaviti sistem pridobitve gradbenega dovoljenja in ostalih dovoljenj, potrebnih za gradnjo objektov. To so le nekateri izmed predlaganih ukrepov, za katere verjamemo, da bi pripomogli k rešitvi stanovanjske problematike mladih v Sloveniji.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom iskreno voščimo ob prazniku Mestne občine Ptuj.
Lidija Majnik,
predsednica MO LDS Ptuj
Saša Lončar,
predsednik MO MLD Ptuj
V času počitnic, dopustov, kislih kumaric in protestnih zborovanj občanov na pobudo prav tistih, ki govorijo eno, drugo mislijo, v mestnem svetu pa praviloma glasujejo v škodo občanov, želi MO SNS Ptuj vsem Ptujčankam in Ptujčanom za spremembo prijetno sprostitev, da bi si nabrali novih moči za lažje odločanje na prihajajočih jesenskih parlamentarnih volitvah.
Vsem Ptujčankam in Ptujčanom prijetno praznovanje občinskega praznika.
Miroslav Letonja, predsednik MO SNS
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob občinskem prazniku in želimo prijetno praznovanje.
Albin Pišek,
vodja poslanske skupine DeSUS pri Mestnem svetu Ptuj
Ignac Vrhovšek,
Območni odbor DeSUS Ptuj
Letna konferenca Mestnega odbora SDS Ptuj
Člani Mestnega odbora SDS Ptuj smo se ob nogometnem igrišču v Podvincih v juniju 2008 zbrali na konferenci, ki smo jo združili z družabnim srečanjem. V razpravi je bil dan poudarek na aktivnostih, ki nas čakajo pred jesenskimi volitvami v državni zbor, izrazili pa smo tudi podporo ustanovitvi pokrajine na našem območju s sedežem na Ptuju. Stranka bo tudi v prihodnje ostala stranka zmerne sredinske usmeritve; stranka, ki želi blaginjo za vse; stranka inovacij in znanja; stranka povezovanja in solidarnosti.
Na konferenci smo za dolgoletno aktivno delo v stranki podelili tudi srebrne znake SDS, in sicer so jih prejeli Silva Fartek, Marjan Jurenec in Mirko Kekec. Iskrene čestitke pa smo namenili Heleni Neudauer, ki je na slavnostni akademiji ob 19. obletnici SDS prejela najvišje priznanje Slovenske demokratske stranke - zlati znak.
Občankam in občanom iskreno čestitamo ob prazniku Mestne občine Ptuj in želimo prijetno praznovanje.
Mestni odbor SDS Ptuj
SDS
8
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO / OBVESTILA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Odgovornost za spremembe
Na konferenci socialnih demokratov, ki je bila 5. julija, so delegatke in delegati sprejeli Alternativni vladni program, ki so ga socialni demokrati skupaj z zunanjimi strokovnimi sodelavci intenzivno pripravljali zadnjih šest mesecev. Alternativni vladni program predstavlja vizijo, da bo Slovenija ena najbolj razvitih in solidarnih družb in držav. Z ustvarjalnim ravnovesjem med tekmovalnostjo in solidarnostjo bomo dali nov zagon gospodarskemu razvoju ter okrepili socialno varnost in blaginjo vseh ljudi. Vidimo nova podjetja. Vidimo nova delovna mesta. Vidimo več in cenejša stanovanja. Vidimo kakovostno znanje. Vidimo k bolniku usmerjen zdravstveni sistem. Vidimo čisto in varno okolje. Vidimo varno in povezano skupnost, ki daje zavetje in mir vsem ljudem. Pripravljeni smo prevzeti odgovornost za spremembe. Slovenija v vrhu sveta je naš navdih!
Vljudno vabljeni na ogled naših internetnih strani www.redbook.si,www.socialnidemokrati.si,www.sd-ptuj.si
Občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj!
SD Ptuj
Zeleni Slovenije smo praznovali 19. rojstni dan
Svetovno zeleno gibanje je pognalo korenine tudi na naših tleh in tako smo v Ljubljani 11. junija 1989 ustanovili Zelene Slovenije kot stranko, ki se je takoj aktivno vključila v aktualno politično življenje Slovenije. Na prvih volitvah smo dosegli velik uspeh, ki nam je omogočil graditi temelje naše samostojne Slovenije.
Že leta 1989 smo v programska izhodišča zapisali, da je treba zmanjšati vlogo in moč države ter političnih strank. Prav tako je treba končati z nenehnimi ideološkimi zdrahami in razlikovanji. Največje prispevke k neposredni demokraciji vidimo v krepitvi regionalnega razvoja Slovenije, v samoorganiziranju ljudi, v soodločanju zaposlenih v podjetjih in v obstoju alternativnih skupin in gibanj. Zadeve so še kako aktualne tudi danes!
Ta čas se stranka uspešno širi in je prisotna v 61 občinah. Aktivni so vsi regijski odbori. Na jesenskih volitvah bo kot edina zelena stranka nastopila samostojno. Letošnje volitve so priložnost za vrnitev v slovenski parlament. Ocenjujemo, da smo lahko močan pospeševalni dejavnik, ko bo šlo za podporo ukrepom, ki nas bodo dokončno usmerili v družbo, temelječo na znanju, ustvarjalnosti in talentu. Slovenske politične stranke se po našem mnenju trenutno ne ukvarjajo s pravimi in najbolj pomembnimi temami, ki jih predstavljajo okoljske teme in trajnostni razvoj. Razmere na tem področju so zaskrbljujoče, na kar kaže tudi vsakodnevna rast števila ustanovljenih civilnih iniciativ. V zvezi s temi vprašanji imamo tudi povsem konkreten predlog, da državni zbor končno nameni eno sejo le okoljskim problemom in učinkovitejšemu odpravljanju vzrokov, ki botrujejo ustanavljanju številnih civilnih iniciativ, ponavadi povezanih predvsem s problematiko ekologije in pogoji, v katerih ljudje živimo. Da so okoljske teme v državnem zboru premalo prisotne, je posledica tega, da parlamentarne stranke v svojih programih sicer predvidevajo tudi okoljsko politiko, ki pa je ne uresničujejo v skladu s svojimi obljubami.
Ključni cilji Zelenih Slovenije so zraven trajnostnega razvoja še pravna in socialna država, ustvarjanje nove kakovosti življenja, več demokracije, spoštovanje človekovih pravic in medsebojnega spoštovanja, gospodarske učinkovitosti, svobode in solidarnosti.
Zeleni Ptuja
N.Sš
Že znani in neznani kandidati za Državni zbor
V Novi Sloveniji smo prepričani, da ima krščanska demokracija tudi v Sloveniji veliko priložnost. V Evropi JtfOlrtV StOVCtftjO so države, ki so izredno liberalne, pa imajo vseeno v nekaterih veliko večino. Prav krščanskodemokratske Krtiimtktrliutltko etrortka stranke so bile tiste, ki so začele proces združevanja Evrope in postavile temelje današnji Evropi. Bistvo
uspeha krščanske demokracije je njena politična orientacija, ki uveljavlja pravo mero tržnega gospodarstva in hkrati pravo mero socialne varnosti. Prepričani smo, da je to formula za uspeh v slovenski politiki v prihodnjih letih. Naši kandidati se zavedajo, da je treba ljudem biti na razpolago in da ne bodo nikoli rekli, da se nekaj ne da, še preden bi se potrudili in stvar poizkusili izpeljati. Izbrani kandidatki ali kandidatu boste seveda pomagali vsi, da bo imel možnost uveljavljati naše interese, program stranke in probleme reševati, ne pa jih ustvarjati.
Vsem občankam in občanom čestitamo in želimo prijetno praznovanje občinskega praznika MO Ptuj in veliko obiskov ne prireditvah.
Mestni odbor N.Si Ptuj
Praznik Ptuja nas vedno spomni, da je zares lepo biti Ptujčanka oziroma Ptujčan. Vse najlepše ob občinskem prazniku, Ptujčanke in Ptujčani.
Mestni odbor ZARES - nova politika Ptuj
9
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Ekipa prve pomoči Civilne zaščite Ptuj na evropskem
tekmovanju v Liverpoolu
Vsakoletno tekmovanje evropskih predstavnikov Rdečega križa - FACE (First Aid Convention in Europe) je letos organiziral angleški Rdeči križ (The British Red Cross) v pristaniški metropoli Liverpool. FACE je vsakoletni dogodek, tekmovanje, ki se prireja od leta 1986 v različnih državah Evrope. V prvi vrsti služi za izmenjavo praks prve pomoči in njenih tehnik med predstavniki Rdečega križa Evrope.
Brigita Tetičkovič
Na evropskem tekmovanju predstavnikov Rdečega križa, ki je potekalo od 19. do 22. junija v Liverpoolu je barve Slovenije zastopala ekipa prve pomoči civilne zaščite Mestne občine Ptuj. Ekipa, ki jo vodi Matjaž Antonič, pod strokovnim mentorstvom Rozike Ojsteršek in mag. Janeza Merca ter Štefana Malya, dr. med., prevajalca in svetovalca ekipe, je v močni konkurenci 28 ekip evropskih držav zasedla 16. mesto. Sodniki so posamezno ocenjevali še tri-ažo, kjer pa so fantje doseglo odlično peto mesto. Seveda pa bi bil rezultat lahko veliko boljši, če bi slovenski RK posredoval vse potrebne informacije ptujski tekmovalni ekipi in vsaj enkrat razumel, da ni pomembno, s katerega dela Slovenije prihajaš, temveč da Slovenijo predstavljaš svetu, Evropi.
Bivanje in samo tekmovanje je potekalo v Campu University of
Foto: Tatjana Mohorko
Liverpool in njegovi okolici. Dan pred tekmovanjem smo se odpeljali v Convention center, kjer je bilo za ekipe in spremljevalce organiziranih veliko zanimivih predavanj na temo reševanja v primeru različnih nesreč. Letošnji poudarek predavanj je bil na mladih v prvi pomoči in nudenju čustvene podpore poškodovancu. Med predavatelji je bil tudi Gunther von Hagens, znameniti nemški anatomist, ki je s svojo razstavo Body Worlds zbudil zanimanje velikega števila obiskovalcev. Del programa je bil tudi prikaz reševanja ponesrečencev iz vode. Sledil je ogled Liverpoola iz rečne strani. S trajektom smo se odpeljali po reki Mersey in ob poslušanju Beatlov, Ferry cros the Mersey, občudovali veličastne zgradbe, ki so med drugim na Unescovem seznamu kulturne dediščine. Izobraževalni dan smo zaključili z ogledom parade vseh sodelujočih ekip, ki jih je prišel pozdra-
Ekipa ptujske prve pomoči (od leve): Tomaž Bombek, Milan Kunčič, Matjaž Antonič, Štefan Mally, prevajalec in strokovni svetovalec, vodička ekipe v Liverpoolu Heather, (levo spodaj) Darko Kuzma, Janez Fridl, Boštjan Krajnc, Miran Arnuš in snemalec Stanislav Zebec
viti tudi župan mesta Liverpool Steve Rotheram z ženo. Tekmovalni dan je bil žal deževen in hladen, kar je še dodatno oviralo ekipe pri opravljanju nalog. Primeri nesreč so bili razdeljeni na štirinajst točk po celotnem Campu in okolici. Po zaključku zelo napornega tekmovanja je vodja ekipe Matjaž Antonič povedal: »S tekmovalnega stališča je bilo letošnje evropsko prvenstvo zelo naporno, precej nam je nagajalo tudi slabo in hladno vreme. V vseh pogledih
pa je bilo zanimivo. Ekipa je vzdržala do konca, trudili smo se in moramo biti zadovoljni s tem, kar smo dosegli, čeprav so bile razlike med ekipami na koncu zelo majhne in štele so minimalne podrobnosti. Za nas je bilo še posebej zanimivo že tretjič nastopiti na tako velikem tekmovanju, kjer je konkurenca vedno hujša, zahtevnost pa vedno večja.«
V nedeljo je sledil povratek domov, ki smo se ga potiho že vsi veselili.
Pogled iz reke Mersey na veličastno zgradbo Royal Liver Building, zgrajeno v Pier Head leta 1911, po načrtu Carla Bernarda Bartelsa, z dvema bronastima kupolama na vsaki strani in zaščitnim znakom Liverpoola na vrhu - Liver Bird.
Liverpool, pristaniška metropola
Liverpool, pristaniška metropola, s skoraj 45.000 prebivalci se lahko pohvali z 800-letno zgodovino. Mesto je imelo zelo pomembno vlogo pri razvoju britanskega imperija, saj je bilo osrednje izhodišče za množične selitve sužnjev in izseljencev iz Severne Evrope v Ameriko. Trgovina s sužnji je mestu prinašala velik dobiček in hitro rast, tako so leta 1715 postavili prvi ladijski dok. V 19. stoletju je bilo mesto drugo najbolj dejavno pristanišče v britanskem imperiju, takoj za Londonom, in postalo zatočišče emigrantov iz cele Evrope. Po letu 1970 sta liverpoolska pristaniška in tradicionalna proizvodna industrija zašli v krizo. Sistem kontejnerjev v pristanišču je zastarel in povzročil, da je bilo to območje po številu brezposelnih v samem vrhu med mesti v Združenem kraljestvu.
Na področju kulture je Liverpool takoj za Londonom, saj ima več galerij in narodnih muzejev kot ostala britanska mesta. Leta 2004 se je liverpoolsko obrežje uvrstilo na Unescov seznam spomenikov kulturne dediščine. Letošnje leto pa je evropska kulturna prestolnica.
Poleg nogometa pa so Liverpool zaznamovali tudi legendarni Beatli, ki so si v samem mestu prislužili tudi svojo ulico.
10
PTUJCANI
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
»Prihodnost Ptuja vidim v kulturnem turizmu«
Aleša Ariha, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki ga predano in uspešno vodi že osmo leto, je na Ptuj pripeljala predvsem želja po novih izzivih. V teh osmih letih se je soočil z mnogimi - prenova dominikanskega samostana in Miheličeve galerije, novi prostori uprave muzeja v nekdanjih zaporih, galerija Salon umetnosti, številne postavljene razstave in drugi izvedeni projekti. Med odprtimi vprašanji sta ostala ustanovitveni akt in grajska konjušnica.
Mateja Tomašič
Kakšna je bila vaša pot do delovnega mesta na Ptuju?
Preden sem sprejel mesto direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj, sem več kot dvajset let delal v spomeniški službi v Mariboru. Ko so iskali direktorja Pokrajinskega muzeja Maribor, sem se ob nagovarjanju svojega direktorja, predvsem pa zaposlenih v tem muzeju, prijavil na razpis. Čeprav sem imel vse reference in podporo stroke ter zaposlenih, so me mariborski politiki želeli izločiti. Predvidevam, da zaradi domnevne strankarske pripadnosti. Ob tem moram poudariti, da nikoli nisem bil član nobene politične stranke, razen če med te štejemo Neodvisno listo za Maribor. Res pa je, da sem kot eden izmed prvih pobudnikov za ohranitev zgodovinskega spomina na generala Rudolfa Maistra sodeloval z Janezom Janšo, takratnim ministrom za obrambo v dveh mandatih. Očitno sem si zaradi tega pridobil strankarski predznak, ki so ga mnogi zlorabili. Od kandidature sem odstopil. Štiri leta kasneje sem sprejel nov izziv in prišel na Ptuj. Tudi na Ptuju so o meni politično »barantali«, v kateri stranki sem. Negativci so mi baje očitali, da sem strankarski človek, da bom prišel sem samo čakat na »penzijo«. Po enem letu so se mi tisti, ki so najbolj nasprotovali mojemu prihodu, javno opravičili in mi čestitali za prvo leto dela na Ptuju. Zato sem bil toliko bolj presenečen, ko sem pred nekaj meseci izvedel, da so mi tudi na Ptuju poskušali narediti po izteku prvega mandata enako kot v Mariboru. Njihovo namero je preprečil župan dr. Štefan Čelan.
V osmih letih ste postorili marsikaj ...
Osebni fotoarhiv Aleša Ariha
Delo, ki ga opravljam, je zahtevno in naporno. Toda, če ga imaš rad in v njem uživaš, lahko marsikaj dosežeš. Ptuj, ki je postal »moje mesto«, je izziv, ki se mu ne moreš odreči. Dobro sodelovanje s sodelavci in s ptujsko in državno oblastjo so mi omogočili, da je ptujski muzej danes prepoznaven v slovenskem in mednarodnem okolju. V teh osmih letih smo pridobili veliko infrastrukture. Začeli smo z obnovo dominikanskega samostana, ki je v lasti MO Ptuj in kulturni spomenik najvišje kategorije. Uspeli smo pridobiti državna denarna sredstva in s temi v celoti obnovili ostrešje in večji del fasade. Trenutno preurejamo notranjost za razstaviščne prostore. Prostore nekdanjih zaporov na Prešernovi ulici smo obnovili, v njih je svoje mesto dobila uprava muzeja. Ob tem smo uredili zaporniško ograjo in prehod do Sončnega parka. V kleti smo vzpostavili avtentični prostor, saj imamo celice, kot so bile nekoč, in ob tem zgodovinsko razstavo Ptuj z okolico v 20. stoletju. V starih zaporih, ki so bili prej skladišče arheološkega materiala, smo uredili restavratorske delavnice z vso potrebno opremo. Zadnja pridobitev pa je knjižnica v mansardi in večnamenski prostor ter še večnamenski prostor v kleti, ki smo ga s pomočjo MO Ptuj in projekta Stare obrti, ki so ga pripravili na ZRS Bistra Ptuj, uredili v razstavišče in ga slovesno odprli 11. junija.
S pomočjo MO Ptuj letos teče temeljita obnova Miheličeve galerije. Tako bomo zagotovili večjo varnost in tja z gradu preselili tudi Miheličev kabinet. Še ena dobra pridobitev je Salon umetnosti na Prešernovi ulici. Grad
Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj.
gospodo
pomena, privlačne za različne ciljne skupine. Vendar je to stvar celotne turistične ponudbe Ptuja, ne le muzeja. Muzej lahko ponuja svojo infrastrukturo, programe, ne more pa biti organizator in še financer vsega tega. Vedno bolj se uveljavljajo tudi nadstandardne poroke, kar pomeni, da sta v gradu lahko največ dve poroki na dan. Poskušali pa bomo poroke pripravljati tudi na različne načine, kot so tudi že poskušali s konji, kočijo, grajsko
je zgodba zase. V celoti smo uspeli obnoviti grajski zvonik nad grajsko kapelo, ki je bil popolnoma v razpadajočem stanju. V začetku mojega mandata smo prenovili slavnostno dvorano, na novo postavili celo vrsto zbirk, zdaj pa teče projekt Grajska klet, kjer bo vinogradniška zbirka, ki bo nudila zatočišče VTC 13, torej izdelkom vinogradnikov ob tej cesti. Letos bomo začeli tudi z večjimi investicijskimi vzdrževalnimi deli s strani države, s katerimi bomo polepšali zunanjost gradu in tudi notranjost. Ob vsem tem nismo pozabili na svoje osnovno poslanstvo, to je strokovno delo. Vsako leto imamo program, ki ga izpolnjujemo. Opravljamo javno službo za 20 občin, to so občine na območju Upravne enote Ptuj, med katere sodi tudi Ormož. Velik poudarek dajemo predvsem na izobraževanje kadra. Samo lani je imel Pokrajinski muzej Ptuj skupaj s prireditvami okrog 80 tisoč obiskovalcev. Prihodnost Ptuja vidim tudi v kulturnem turizmu.
Pripravljate v poletnih mesecih kaj posebnega?
Podaljšali smo odpiralni čas. Ob koncih tedna bo grad odprt do 20. ure, ploščad pa do 21. ure. Pedagoška služba bo pripravila izvirne delavnice za otroke, v konjušnici pa bo potekala slikarska kolonija. Grajsko dvorišče in turnirski prostor bi morali uporabiti za različne prireditve širšega
Ostajajo tudi kakšna odprta vprašanja?
Eno izmed najpomembnejših odprtih vprašanj je, da muzej nima ustanovitvenega akta. Zgodba se vleče že nekaj let. Letos se ta mora končati, saj s 1. 1. 2009 novi zakon nalaga, da bo država postavila nove kriterije financiranja in ti kriteriji bodo v večji meri padli tudi na občino oziroma na pokrajino. Pogoj za prijavo za pridobitev statusa pooblaščeni muzej je ustanovitveni akt in drugi pogoji, ki jih muzej že izpolnjuje. In zato je skrajni čas, da ptujski mestni svet čim prej ta akt potrdi in muzej pa ga prijavi v razvid Ministrstvu za kulturo.
Kako se bo imenoval, tega v tem trenutku še ne vemo. Prepričan sem, da bo to kmalu urejeno in bomo z MO Ptuj še nadalje sodelovali pri razvoju muzeja in tudi Ptuja kot enega najlepših mest.
Druga odprta zadeva je nekdanja konjušnica, ki je namenjena restavraciji. To je edini projekt, ki gre mimo nas, saj teče s strani Ministrstva za kulturo. Ker je projekt že dve leti v mirovanju, smo se tudi mi v muzeju vključili v iskanje bodočega najemnika. Upam, da ga bomo kmalu našli in z njegovo pomočjo uredili restavracijo, ki sem jo ob svojem prihodu na Ptuj tudi obljubil.
11
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
TURIZEM / RAZSTAVE
»Odgovornost ljudi do malih živali se je z leti povečala«
Kramljanje s Ptujčanom Emilom Senčarjem, doktorjem veterinarske medicine in direktorjem
Veterinarske bolnice Ptuj
Veterinarska bolnica Ptuj, ki se nahaja na Ormoški cesti, praznuje letos 10. obletnico. Predstavljamo vam Ptujčana Emila Senčarja, veterinarja in direktorja, ki je s srcem in bogatimi izkušnjami predan veterini že vse od leta 1984.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Kaj ste kot otrok, dijak želeli, da bi delali v življenju?
Oba starša sta bila glasbenika in tudi od mene se je pričakovalo, da bom postal glasbenik. Obiskoval sem glasbeno šolo, kjer sem igral klavir in violino ter tudi koncertiral. V gimnaziji pa je prišel nek moment, kjer sem se odločil, da bom nadaljeval študij veterine (kot čisto mestni otrok). Za to odločitev mi nikoli ni bilo žal.
Kako se spominjate svojega otroštva in prvega stika z živalmi?
Živeli smo v mestu, na Ptuju, tako da velikega stika z živalmi ravno ni bilo. Imel sem muco in psička, katerega sva si delila s prijateljem. Včasih me je ta psiček spremljal v gimnazijo in bil prisoten pri pouku! (smeh) Malo smo ga »švercali« pri profesorici Šuligojevi, ki je veljala za zelo strogo.
Kakšna je bila pot oziroma izobraževanje do veterinarja?
Med študijem na Veterinarski fakulteti sem se veliko angažiral in voluntiral na kliniki za male živali, kjer sem pridobil mnogo izkušenj in se vpeljal v prakso. Tam so mi tudi ponudili pripravništvo. V Ljubljani sem se poročil in imel v študentskih letih že sina Saša. Ko se spominjam za nazaj, lahko rečem, da sem preživel sedem lepih študentskih let. A vleklo me je nazaj, na Ptuj.
Kaj pa po izobraževanju, kje ste se zaposlili?
Na Ptuju sem začel najprej delati na terenu, ki je zajemalo zdravljenje predvsem velikih in tudi malih živali. Nato me je leta 1985 kolega mag. Zlatko Ku-
mer, ki je začetnik male prakse na Ptuju, povabil k sodelovanju, saj je vedel, da imam kar nekaj izkušenj z malimi živalmi. Ambulanta je bila najprej odprta le ob sredah. Danes, po dobrih dvajsetih letih, pa smo odprti vsak delovni dan ves dan, od ponedeljka do petka, pa tudi v soboto do 12. ure, saj se je v vseh teh letih zavest in odgovornost pri lastnikih ljubljenčkov toliko dvignila, da je povsem normalno, da tudi žival potrebuje zdravniško pomoč.
Na Ptuju deluje Društvo proti mučenju živali, ki ga vodi Kristina Pšajd. Kako sodelujete z društvom?
Zelo dobro in veseli smo, da ga imamo, saj so nam v veliko oporo. Prejšnja leta smo mi skrbeli za zavržene živali popolnoma sami in brezplačno. Danes je zakonsko urejeno, da mora vsaka občina poskrbeti za zavržene živali. MO Ptuj ima sklenjeno pogodbo z azilom v Dramljah.
Veterinarska bolnica Ptuj, ki jo vodite, je bila privatizirana pred 10. leti. Letos praznujete okroglo obletnico.
Res je, vendar ljudje še zmeraj mislijo, da smo državno podjetje. Državnih veterinarskih ambulant v Sloveniji ni več, razen na Veterinarski fakulteti. Zdravimo živali iz območja cele Upravne enote Ptuj in tudi širše. Iz cele Slovenije prihajajo. Koncesijska dela za državo pa opravljamo v šestih občinah (Ptuj, Markov-ci, Destrnik, Dornava, Zavrč in Juršinci).Včasih je bil na Ormoški cesti 28, kjer se nahajamo, Živinorejski veterinarski zavod. Danes so poleg Veterinarske bolnice še Nacionalni veterinarski
Emil Senčar, dr. vet. med., ima doma tri pse, dva muca in oslička. S partnerko Ireno imata dve hčerki, Nejo in Aljo, ki sta tako rekoč zrasli z živalmi. »Verjamem, da dajo živali ogromno izkušenj tudi otrokom in to samih pozitivnih.«
inštitut (Veterinarska fakulteta s svojo higiensko službo) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - Kmetijski zavod Ptuj.
Vaša ambulanta je ena izmed vodilnih bolnic ne samo na Štajerskem, temveč tudi v Sloveniji. Kakšne storitve ponujate?
Poleg splošnih storitev nudimo interno veterinarsko medicino, ki zajema zdravljenje vseh vrst bolezni kože, alergičnega, infekcijskega, glivičnega in para-zitarnega porekla. Diagnostika in zdravljenje sladkorne bolezni, bolezni srca, bolezni ust, grla in pljuč. Opravljamo tudi celotno kirurgijo, od kastracij in sterilizacij, ortopedske kirurgije, ki zajema sanacije zlomov kosti in operativno zdravljenje ran. Storitve kirurgije opravljamo po načelu minimalne invazivne kirurgije in s tem omogočamo najhitrejše možno okrevanje po posegih. Potem je tukaj nev-
rologija, diagnosticiranje in zdravljenje nevroloških motenj in epilepsije, onkologija, ki zajema diagnostiko, kirurško in medikamentozno zdravljenje malignih obolenj, tumorjev.
Sodelujete tudi z drugimi centri po Sloveniji? Katere storitve še nudite?
Zelo dobro sodelujemo z veterinarsko bolnico v Postojni, ki je nova, največja in najsodobnejša onkološka ustanova v tem delu Evrope. Uspešno sodelujemo tudi z Veterinarsko fakulteto v Ljubljani in ortopedsko bolnico za male živali Matko v Topolšici. Imamo tudi popoln diagnostični laboratorij, ki zajema kompletno preiskavo krvi in urina, biokemične preiskave, ultrazvok in rentgen. Če je stanje pri živali urgentno, lahko tudi sredi noči postavimo diagnozo in operiramo. Našim pacientom smo na voljo 24 ur
12
Sferi
•fffW/t
PTUJČANI / GOSPODARSTVO
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
V Veterinarski bolnici na Ormoški 28, kjer imajo tudi specializirano trgovino DR ZOO za male in velike živali, je zaposlenih 19 oseb, od tega je 9 veterinarjev. Prav tako so lastniki veterinarske ambulante »Bones«, ki se nahaja v Mariboru.
na dan. Urejen imamo tudi hospital, tako da živali ostanejo pri nas na zdravljenju. V sklopu Veterinarske bolnice deluje tudi specializirana trgovina DR ZOO, v kateri uporabnikom strokovno svetujemo, saj so v njej zaposleni sami veterinarski strokovni delavci z izkušnjami z malo in veliko prakso.
Kolikor mi je znano, dajete veliko pozornosti tudi starim živalim?
Pravilna prehrana, nega in pravočasno ukrepanje so pripomogli k zvišanju življenjske dobe pri živalih. Zaradi tega predvsem psom in mucam posvečamo veliko pozornost, saj jim želimo skupaj z lastniki omogočiti kvalitetno in čim daljšo starost. Za-
vedam se, koliko živali ljudem pomenijo in trudimo se, da bi bilo sožitje čim daljše. Nudimo preventivne preglede, merjenje sladkorja v krvi, pritiska, preglede krvi, EKG, nevrološke preglede ...
Kolikim psom, mačkam in drugim živalim ste že pomagali?
Samo v računalniškem programu, ki ga imamo od leta 1996, imamo vnesenih in obdelanih 18.000 pacientov. Veterinar sem že od leta 1984, tako da je številka še višja. Stranke prihajajo iz cele Slovenije.
Pri živalih se tako kot pri ljudeh srečujete tudi s smrtjo. Kako jo doživljate?
Vedno težje. Včasih sem mislil, da bom z leti otopel. Pri izgubah živali zaradi bolezni ali upravičene evtanazije zelo trpim in sočustvujem z ljudmi, ker vem, kaj pomeni imeti rad žival, saj jih
imam tudi sam doma. Pravkar preživljam veliko žalost zaradi izgube mojega psička Jonasa. Doživel je 14 let in ga zelo pogrešam. Živali nam nudijo veliko lepega, a smrt, ta moment, je krut. To je izkušnja tudi za otroke, da dojamejo bistvo življenja, saj ni samo veselje, temveč tudi žalost. Verjamem, da dajo živali ogromno izkušenj tudi otrokom in to samih pozitivnih.
Kaj pa kakšna zanimivost, ki vam je še posebej ostala v spominu?
Vedno je največje veselje, ko izgubljena žival, ki se lahko potika tudi mesece, najde svojega pravega lastnika. Ta srečanja so ganljiva in prisrčna. Neštetokrat smo pomagali izgubljenim psom in mucam. Spomnim se, ko je lastnica iz Haloz po štirih mesecih prišla k nam in prepoznala svojega psička ter pes njo. To je bilo nepopisno veselje in sreča.
Podrobne informacije o storitvah Veterinarske bolnice Ptuj:
www.veterinarskabolnica-ptuj.si/
Na Ptuju devet novih delovnih mest
Na Špindlerjevi ulici 3 so junija odprli prenovljen Mercatorjev center. Ob tem je Poslovna skupina Mercator medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Ptuj podarila simboličen bon v vrednosti tisoč evrov, ki ga je prevzel podpredsednik društva Janez Solina. Mercatorjev hipermaket prinaša tudi devet novih delovnih mest.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Član Mercatorjeve uprave je ob odprtju prenovljenega Mercator centra poudaril, da si Ptuj prav zaradi tega, ker je eno naših najstarejših mest, zasluži sodobno trgovsko ponudbo tudi v nasprotnem delu mesta, saj se njegov pomen turističnega kraja veča. Samo Gorjup, izvršni direktor maloprodaje v Mercatorju, je dodal, da ta hipermarket prinaša na Ptuj najvišje Mercatorjeve trgovske standarde. Pozitivno pridobitev za Ptuj v tem vidi tudi svetnica in predsednica Odbora za družbene dejavnosti v MO Ptuj Lidija Majnik, ki je ob od-
prtju izrazila veselje, da Mercator nadaljuje svoje naložbe na Ptuju in s tem prispeva k hitrejšemu razvoju občine in večji ponudbi za občanke in občane.
Celotna investicija v prenovo in opremo je bila vredna 3.100.000 evrov. Ob zdajšnji prenovi, ki je trajala od marca letos, niso bistveno posegali v pročelje stavbe, tako da izgled in konstrukcija objekta ostajata nespremenjena. Hipermarket ima zdaj 1953 kvadratnih metrov površine, kjer imajo tudi bogatejšo ponudbo neživilskih izdelkov. Novosti so trafika in samopostrežne tik-
Na odprtju so zbrane nagovorili (z leve): izvršni direktor maloprodaje v Mercatorju Samo Gorjup, predsednica odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj Lidija Majnik in član uprave Mercatorja Peter Zavrt.
tak blagajne, ki jih je Mercator uvedel kot prvi trgovec v regiji jugovzhodne Evrope. Število zaposlenih se je s prejšnjih 34 povečalo na 43. Objekt ima skupno 3650 kvadratnih metrov
površin. Prenovili so samo prostore v pritličju, do gornje etaže pa so zgradili še zunanji dostop. Razstavo arheoloških izkopanin so postavili nasproti glavnega vhoda.
ä^k^r/M 13
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Skupščina delničarjev Perutnine Ptuj potrdila predlagane
sklepe
Delničarji Perutnine Ptuj s četrt evra dividende za vsako delnico
Delničarji Perutnine Ptuj, ki so se 9. julija zbrali na 13. skupščini družbe v slavnostni dvorani Ptujskega gradu, so kljub temu, da so člani konzorcija, ki je pred kratkim v prevzemnem postopku pridobil dobrih 65 odstotkov lastniškega deleža, bili samo opazovalci skupščinskega dogajanja, sprejeli vse predlagane sklepe.
Sporočilo za javnost Perutnine Ptuj
Perutnina Ptuj je namreč tudi v preteklem letu poslovala uspešno. Družba je ustvarila za 163 milijonov evrov prihodkov, na konsolidirani ravni z družbami, ki tvorijo Skupino Perutnina Ptuj, pa skoraj 201 milijon evrov. K temu pomembnemu konsolidiranemu rezultatu največje mesnopredelovalne industrije v državi so pripomogle tudi odvisne in povezane družbe s področja osnovne in dopolnilne dejavnosti Perutnine Ptuj v Sloveniji in tujini. Perutnina Ptuj je namreč tudi v letu 2007, za katerega sta uprava in nadzorni svet posredovala letno poročilo in druge detajle iz preteklega poslovanja delničarjem na skupščini, poslovala uspešno. Za 17 odstotkov se je povečal obseg poslovanja na domačem in tujih trgih, kar je več, kot je sprva načrtovala. Hkrati je zaključila nekaj pomembnih investicij. Največja med njimi je bila v Mesto okusov, veliko predelovalnico perutninskega mesa v izdelke, ki jo je postavila v Brezi, v neposredni
bližini Sarajeva. Zgradila jo je v letu 2007 in odprla spomladi letos. Skupna vrednost naložb je namreč presegla 13 milijonov evrov. Nadpovprečno ugodni pa so bili tudi indeksi rasti fizične prodaje, predvsem mesa in živil, pripravljenih iz perutninskega mesa. »Gre za največjo rast obsegov poslovanja Perutnine Ptuj v zadnjih nekaj letih. Hkrati pa smo bistveno nadgradili tudi prepoznavnost naših blagovnih znamk, od Perutnine Ptuj naravno fit, Poli in drugih; uvedli pa smo tudi novo blagovno znamko vin iz Ptujske kleti, poimenovano Pullus,« je delničarjem poleg serije finančnih kazalcev poslovanja poročal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Ob tem je posebej izpostavil, da je Perutnina Ptuj posebno pozornost posvečala vsem globalnim dejavnikom, ki so bistveno vplivali na spremenjene razmere pri cenah hrane. S tem je dala svoj pomemben prispevek k stabilnosti na trgu hrane, saj
njen delež v mesnopredelovalni branži predstavlja 15 odstotkov na domačem trgu.
Od skupaj 1.995.510 je bilo na skupščini prisotnih 1.469.179 glasov, kar pomeni 73,62 odstotkov. Člani prevzemnega konzorcija Perutnine Ptuj, v katerem so sodelovali Perutninar-ska zadruga Ptuj, PMP holding, kranjski Merkur, Probanka, Zlata moneta 2 in zreški Comet, na skupščini niso imeli glasovalne pravice, ki jim je prenehala s samim prevzemnim postopkom, ker tako določa zakon. Urad RS za varstvo konkurence jim je formalno še ni vrnil, zaradi česar dobrih 65 odstotkov kapitala na skupščini Perutnine Ptuj ni glasovalo o predlaganih sklepih. Tudi zaradi tega je dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, v imenu uprave in nadzornega sveta družbe predlagal nasprotni predlog, po katerem se od dobrih 3,2 milijona bilančnega dobička, ustvarjenega v letu 2007, razdeli tako, da delničarji dobijo 0,25 evrov oziroma dobrih 1,4 milijone evrov dividende za leto 2007, preostanek, 1,76 milijonov evrov, pa se prenese v naslednje leto kot preneseni dobiček. Na osnovi tega sklepa, ki je bil sprejet z 58,8 odstotkov podpore delničarjev, se je uprava odrekla razdelitvi prvotno predvidenega
deleža za nagrado za poslovanje v preteklem letu. Na ta sklep je KAD pred glasovanjem posredoval nasprotni predlog za razdelitev dividende po 54 evrov na delnico, o čemer pa zaradi večine, ki ga je dobil prvotni predlog, ni bilo več treba glasovati.
Sicer pa so delničarji Perutnine Ptuj potrdili seznanitev z letnim poročilom družbe za leto 2007 z 99,9-odstotno večino. Upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico za poslovanje v preteklem letu z 58,9-odstotno večino. Imenovali so tudi revizijsko družbo za izvedbo revizije poslovanja. Deloitte revizija je za izvedbo revizijskih postopkov dobila 99,9-odstotno podporo prisotnih delničarjev. Tudi poročilo o pridobivanju in odtujitvi lastnih delnic Perutnine Ptuj je bilo potrjeno z 58,9-odstotno podporo prisotnih delničarjev. 5. točko dnevnega reda skupščine pa so na predlog uprave in nadzornega sveta umaknili z dnevnega reda.
Predstavnik dveh malih delničarjev, družbe List in Ibiko, ki sta vsaka po 10 delnic PP pridobili šele konec maja letos, je napovedal spodbojne tožbe na sklepanje o delitvi dobička, razrešnici uprave in na poročilo o lastnih delnicah, KAD pa na delitev dobička.
Ratko Gvozdenovic, maratonski humanitarni kolesar na Ptuju
Sporočilo za javnost Perutnine Ptuj
3. julija se je pred stavbo uprave Perutnine Ptuj ustavil hrvaški maratonski kolesar Ratko Gvozdenovic, ki si je zadal cilj, po Hrvaškem in Sloveniji prekolesariti 5.000 kilometrov v dobrodelne namene. Nekaj kilometrov pred postankom so se mu pridružili tudi kolesarji Perutnine Ptuj in mu tako izkazali
solidarnost v podvigu. »Skupina Perutnina Ptuj se zaveda svoje družbene odgovornosti, zato povsod, kjer je prisotna, deluje tudi na humanitarnem področju. Tako je naša hrvaška hčerinska družba Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec generalni pokrovitelj kolesarskega maratona Življenje je lepo,« je po srečanju s
kolesarjem povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in poudaril, da so uporabniki za Perutnino Ptuj vedno na prvem mestu. »Potrošniki niso prvi le takrat, ko razvijamo in tržimo produkte, temveč tudi, ko jim je potrebna pomoč,« je na koncu še povedal dr. Glaser in se zahvalil Gvozdenovicu, da je preko meja ponesel dobro misel - pomagati bližnjemu.
Gvozdenovic je pričel kolesariti
v Belem Manastiru. Do Bakova, kjer je cilj, pa ga pot vodi tudi po Sloveniji, kar humanitarni noti dodaja še prizadevanje za dobro medsosedsko sodelovanje Slovenije in Hrvaške. Kolesar želi z maratonom, ki nosi ime Življenje je lepo (Život je lijep), zbrati sredstva za nakup stanovanja v Zagrebu, v katerem bodo lahko brezplačno stanovali starši težko bolnih otrok, ki so na zdravljenju (več informacij o projektu na spleti strani http://www.uoll.hr).
14
GOSPODARSTVO / OKOLJE IN PROSTOR
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Perutnina Ptuj nadaljuje šampionski pohod
Perutnina Ptuj na ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni prejela dva naziva šampiona kakovosti, posebno priznanje za jetrno pašteto in za inovatorstvo
Sporočilo za javnost Perutnine Ptuj
Perutnina Ptuj je 1. julija na 29. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov pred največjim kmetijsko-živilskim sejmom v Gornji Radgoni dokazala svoj kakovostni primat, saj je nanizala celo vrsto več kot odličnih rezultatov. Tako sta najvišje od-ličje - naziv šampiona kakovosti - dosegla izredno popularna piš-čančja klobasa Poli in pripravljena panirana piščančja krila. Posebno priznanje za kakovost pa je v kategoriji pasteriziranih mesnih izdelkov dobila piščančja jetrna pašteta. Perutnina Ptuj je prejela še posebno priznanje, in sicer za inovatorstvo, s katerim je pokazala, da imajo še številne potenciale pri pridelavi zdrave, okusne hrane znanega porekla. Na ocenjevanju mesnih izdelkov je sodelovalo 31 proizvajalcev iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in
Srbije z 282 izdelki. Perutnina Ptuj je poleg omenjenih osvojila še 18 zlatih in 13 srebrnih medalj za kakovost. Ptujski perutninarji so tako le slab mesec po nacionalnem ocenjevanju mesa, kjer so s kakovostjo svežega in presnega mesa osvojili kar tretjino vseh medalj, podeljenih na ocenjevanju (devet zlatih in štiri srebrne), in posebno priznanje za tržno ponudbo svežega mesa, znova dokazali, da je vsak izdelek, ki ga zanesljivo in vsakodnevno postavljajo na mize potrošnikov, konstantne oziroma vedno večje kakovosti. Pričakovanja potrošnika se namreč nenehno povečujejo, zato je živilska industrija pred permanentnim izzivom, kako s svojimi živili ostati med želenimi prehranskimi izbori potrošnikov. »Perutnina Ptuj je na vseh trgih,
kjer je prisotna, razpoznavna po oblikovanih vertikalnih reprodukcijskih verigah, s katerimi zagotavljamo neomajno kakovost v vseh pogledih za vso hrano, ki nosi naše ime. Odlične ocene, ki smo jih prejeli v zadnjem mesecu v Gornji Radgoni, so še dodaten dokaz naše odgovornosti do potrošnikov. Tudi letošnja priznanja z gornjeradgonskega ocenjevanja mesa in izdelkov dokazujejo, da so živila iz Perutnine Ptuj resnično v vrhu evropske kakovosti mesa in izdelkov,« je po podelitvi povedal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj. Na 29. mednarodnem ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov so zlate in srebrne medalje za kakovost prejeli naslednji izdelki Perutnine Ptuj; zlato medaljo za kakovost: Piščančji fingersi, Pečena piščančja krilca, Pani-rana mala mišica z začimbami,
Naravni piščančji zrezek, Piščančja hrenovka v naravnem ovoju, Puranja grill klobasica, Piščančja jetrna pašteta, Lahki Poli, Panirani piščančji file, Pa-nirana piščančja krila, Piščančja hrenovka s sirom, Prekajene puranje krače, Piščančji Cordon Bleu natur, Pečeni piščančji ribsi, Poli, Piščančji mini fingersi ter Slim & fit piščančja hrenovka; srebrne medalje za kakovost pa so prejeli: Delikatesni šink z začimbami, Piščančji Cordon Bleu, Pikantna puranja grill klobasica, Slim & fit piščančja hrenovka Mediteran, Slim & fit piščančja hrenovka s semeni, Perutninski burger, Piščančja hot dog hrenovka, Piščančja hrenovka s paradižnikom in mozzarelo, Extra piščančja klobasa, Piščančje prsi v ovitku, Poli pate, Dimljene puranje prsi, Golica in Delikatesni šink.
Ptujski komunalni podjetji na Komunalijadi 2008
V Sloveniji se vsako leto srečajo delavci Komunalnega gospodarstva Slovenije z namenom druženja, zabave ter športnih in delovnih udejstvovanj. Letos so se na 24. Komunalijadi družili prvi konec tedna v juniju, za organizacijo pa so poskrbeli v Komunalnem podjetju Velenje.
Mateja Tomašič
Komunalno podjetje Ptuj, d. d., in Čisto mesto Ptuj, d. o. o., sta bili eni izmed 77 udeleženih podjetij iz Slovenije, kar pomeni, da se je zbralo kar blizu 3500 udeležencev. Prvi dan druženja je bil namenjen delovnemu udejstvovanju, saj so pripravili strokovni posvet za vodstvene delavce komunalnih podjetij in občin. Obravnavali so aktualne teme, kot so regijski koncept ravnanja z odpadki, vloga komunalnih podjetij pri izvajanju projektov kohezijskega sklada, spodbujanje okoljskih naložb z ugodnimi krediti, nove investi-
cijske priložnosti za slovenske občine, metodologija za oblikovanje in spremljanje cen komunalnih storitev in računovodsko evidentiranje javno-zasebnih partnerstev.
Drugi dan druženja pa je bil namenjen delovnim in športnim tekmovanjem. Pri delu so se pomerili v varjenju, odvozu odpadkov, kanalizaciji, vodovodu in aranžiranju cvetja. V športnem delu so za tekmovalce pripravili zanimive športne igre, kot je hoja s hoduljami, nogomet, tenis, odbojka, tek, šah ... Ptujčani so se odlično izkazali. "Skupaj
Razglasitev skupnih zmagovalcev.
po zbranih točkah na delovnih tekmovanjih smo dosegli drugo, pri športnih disciplinah pa prvo mesto.
Skupno po zbranih točkah delovnega in športnega tekmovanja je prvo mesto osvojilo Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., drugo mesto Komunalno podjetje Ptuj, d. d., tretji pa so bili Kostak komunalno stavbno
podjetje, d. d., Krško. Tako smo na zaključni prireditvi na najbolj odmeven način predstavili dobro delo zaposlenih naše družbe. K doseženim rezultatom, zlasti pri delovnih tekmovanjih, nam je čestital tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan," je ponosno povedal direktor Komunalnega podjetja Ptuj Jože Cvetko.
15
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
TURIZEM / RAZSTAVE
Na Prangerijadi sodelovalo veliko turističnih društev
Turistično društvo Ptuj je ob koncu junija organiziralo 11. vseslovensko Prangerijado, saj je Ptuj eno izmed slovenskih mest, ki ima ohranjen pranger - sramotilni steber.
Albin Pišek, predsednik Turističnega društva Ptuj
Pranger je sramotilni kamen, ki je bil v srednjem veku orodje v obliki stebra ali lesenega kola, na katerega so privezali obsojenega, kjer je bil javno izpostavljen. Pranger je bil torej mesto, na katerem so izvajali javno kazen. Kazen je bila sestavljena predvsem iz javnega sramotenja, ki jo je moral preživeti obsojeni. Bil je izpostavljen zasramovanju mimoidočih. Velikokrat so obsojence obmetavali z raznimi predmeti, pljuvali po njih, pretepanje je bilo nekaj vsakdanjega. Na Ptuju je mestni sodnik za pranger uporabljal pet metrov visok rimski nagrobnik, imenovan Orfej, ki stoji na Slo-
Foto: Rado Škrjanec
venskem trgu.
Letos so mesto Ptuj obiskali člani več turističnih in kulturnih društev ter predstavili vsaj eno sodno zadevo iz svojega kraja. TD Negova je izvedlo gorsko pravdo, TD Pilštanj sojenje postopaču Gustlu, Kulturno-šport-no društvo Predgrad je izvedlo sojenje pri sramotilnem kamnu, TD Lemberg je prikazalo sojenje pri spomeniku, Kulturno društvo iz Ptujske Gore je izvedlo sojenje pri gradu Monsperg, društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj pa je predstavilo tržni spor.
Kulturno prireditev in množični nastop marljivih članov društev je pozdravil župan dr. Štefan
Na letošnji Prangerijadi se je zbrala množica kostumiranih članov turističnih in kulturnih društev iz cele Slovenije.
Čelan z željo, da se vse sodne in tržne zadeve dobro opravijo. Dvanajst turističnih društev iz cele Slovenije je na srednjeveških stojnicah tržilo svoje dobrote in predstavljalo svoj kraj.
Prireditev je uspela. Ptujčani so med drugimi lahko poskusili
tudi francoski pečeni krompir. Takšnih prireditev bi lahko bilo mnogo več, saj je prav naše najstarejše mesto primerno, da se obujajo spomini daleč za nazaj. Vendar pa je največkrat zelo malo domačih obiskovalcev.
Razstava o Primožu Trubarju v ptujski knjižnici
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj je do 31. julija na ogled razstava, posvečena 500. obletnici rojstva Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti in slovstva
v
Šestnajsto stoletje, stoletje, v katerem je živel in deloval Primož Trubar, je bilo stoletje reformacije, velikega verskega, pa tudi družbenega in kulturnega gibanja, ki je razdelilo dotlej enotno zahodno krščansko občestvo in spremenilo versko podobo Evrope. Obdobje reformacije je globoko poseglo v cerkvene, politične, socialne in kulturne razmere na slovenskih tleh. Nastala je prva slovenska tiskana knjiga, razvil se je slovenski knjižni jezik, razmahnilo slovensko slovstvo in šolstvo, odprta je bila prva javna knjižnica in zasnovana prva vseslovenska institucija v zgodovini - cerkev slovenskega jezika. Reformacija je Slovencem zapustila bogato dediščino - odprta je bila pot nadaljnjemu kulturnemu razvoju in pot k oblikovanju slovenskega naroda v moderno na-cijo.
Melita Zmazek
Vodilna osebnost reformacije na Slovenskem je bil Primož Trubar - ustanovitelj slovenske protestantske cerkve, avtor prve slovenske tiskane knjige in prevajalec Svetega pisma - ute-
meljitelj slovenske književnosti, s katerim je reformacija dobila narodnostno oblikovalne prvine.
Svoje delovanje je začel kot katoliški duhovnik, nato pa pretrgal vse vezi z rimsko cerkvijo in po-
stal protestantski pridigar. Zaradi svojih nazorov je večino svojega življenja preživel v pregnanstvu na Nemškem. Vsa preganjanja in življenje v »nigdirdomu« pa ga niso zlomila - vztrajal je na začrtani poti in se v skrajno težavnih in nevarnih razmerah, z veliko skrbjo, strastjo in ljubeznijo lotil veličastne naloge: pisanja in natisa prvih slovenskih knjig.
Deloval je v Nurnbergu, Ro-tenburgu ob Tauberi (tu 1550 nastane prva slovenska tiskana knjiga), Kemptenu (začne prevajati Sveto pismo v slovenski jezik), Urachu (ravnatelj biblijskega zavoda za tiskanje protestantskih knjig), Ljubljani (prvi superintendant slovenske protestantske cerkve, ki ji 1562 napiše veroizpoved - Articuli in 1564 cerkveni red - Cerkovno ordningo), Lauffenu ob Ne-
ckarju in Derendingenu (prevod celotne Nove zaveze in Lutrove Hišne postile, objava pesmaric in katekizmov ...). Trubar je bil zaveden Slovenec in razgledan Evropejec, ena najpomembnejših osebnosti v zgodovini slovenskega naroda. Dr. Igor Grdina je zapisal, da se je do njegovega nastopa slovenščina le tu in tam zapisovala, po njem se je pisala in vstopila v sfere evropske učene zgodovine. Trubarjeve zamisli in dejanja so imela daljnosežne posledice - postavljeni so bili temelji, na katerih se je razvijala slovenska nacionalna identiteta: Slovenci so se začeli zavedati pomembnosti lastnega jezika in kulture, začela se je javna raba imena Slovenci, v slovenskem jeziku so začela izhajati biblična, zgodovinopisna in pravna
16	Sferi	•fffW/t
RAZSTAVE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Prva znana upodobitev Primoža Trubarja (avtor uraški zlatar Jorg Blasger), na platnici Prvega dela Novega testamenta v hrvaškem jeziku, 1562.
besedila ter teološke in filozofske razprave. Trubar ni le avtor prve slovenske knjige, temveč tudi začetnik esejistike, pripovedništva in zgodovinopisja v slovenščini, z njegovim imenom pa je povezan tudi začetek javnega šolstva in knjižničarstva na Slovenskem.
Bil je ustvarjalec, ki se je dejavno odzival na razmere, v katerih je živel, in bil v stikih z intelektualnimi in verskimi vrhovi tedanje Evrope. Med njegovimi korespondenti so bili mnogi od-ličniki tedanjega sveta, zanj pa so dobro vedeli tudi v Rimu, saj je bil njegov literarni opus leta 1596 vpisan na razvpiti vatikanski indeks katolikom prepovedanih knjig, kar priča o moči in teži njegove besede. Pisanja knjig v slovenskem jeziku se je lotil iz svoje zavezanosti reformacijskim zahtevam, da mora vsak vernik brati Sveto pismo sam in da se morajo verski obredi vršiti v vernikom razumljivem jeziku, pa tudi zaradi svoje ljubezni do domovine in rojakov, ki jim je želel pomagati, jih prosvetliti in dvigniti iz kulturne zaostalosti. Tudi njegova kritika kulturne zaostalosti slovenskih dežel in zanemarjenosti duhovne izobrazbe Slovencev je bila izraz skrbi in ljubezni do rojakov. Leta 1550, v prvi slovenski tiskani knjigi, je tako nagovoril svoje rojake: »Vsem Slovencom gnado, mir, milost inu pravo spoznane božje prosim«, ob izdaji celotne Nove zaveze 1582, pa se je od njih poslovil z besedami: »Le te bukve Vom, mojim lubim Slovencom, za sebo pustim ...«. Izdaja Katekizma, prve slovenske tiskane knjige, ki je zagledala luč sveta leta 1550 in velja tudi za našo najzgodnejšo notno edicijo, je bila epohalno dejanje, pomena, katerega se je Trubar tudi sam prav dobro zavedal. Pokomentiral ga je z besedami: »Odkar svet stoji, se to ni zgodilo.« Če je hotel, da bodo njegovi rojaki s pridom posegli po njej, jih je moral najprej naučiti brati, zato je hkrati s Katekizmom izdal Abecednik, prvi slovenski priročnik za pouk branja in pisanja. Razen katekizmov, to je učnih knjig osnovnih verskih resnic,
s katerimi je slovenska protestantska cerkev dobila osnovno pomagalo za svoje delovanje, in abecednikov oz. priročnikov za pouk branja in pisanja, je Trubar izdal tudi več pesmaric za potrebe slovenske protestantske cerkve - ta je postopoma oblikovala novo liturgijo, v kateri je pomembno mesto dobilo petje cerkvenih pesmi, ki se je odvijalo v živem, vernikom razumljivem jeziku.
Articuli, Cerkovna ordninga, Ta slovenski kolendar in teološka razprava Ena dolga predguvor so dela, ki jih je Trubar posvetil organiziranemu delovanju cerkve slovenskega jezika. Arti-culi oli deili te prave stare Vere Kerszhanske iz 1562 so temeljno dogmatično delo, v katerem je Trubar zapisal veroizpoved cerkve slovenskega jezika. Zapisal pa je tudi zgodovino evropske reformacije in s tem postal predhodnik historiografi-je na Slovenskem. 1564 izdana Cerkovna ordninga ali cerkveni red za slovensko protestantsko cerkev, ki velja za prvo slovensko pravno besedilo, je zakonik, ki vsebuje obrednik, določila o
cerkvenih službah, organizaciji cerkvene uprave, upravljanju cerkvenih posesti in določila o razvoju slovenskega šolstva, v katerem je videl ključ za rešitev iz zaostalosti. Takole je zapisal: »Obena dežela ne mejstu ne gmajna ne mogu prez šul, prez šularjev inu prez vučenih ludi biti, ne deželskih ne duhovskih riči prov rovnati ne obdržati. Tu vsaki zastopni človik more lehko zastopiti.«
Trubar je poskrbel tudi za prvo slovensko koledarsko publikacijo Ta slovenski kolendar ker vselej terpi iz 1557, ki je sicer služil kot dopolnilo drugim cerkveno-knjižnim priročnikom, hkrati pa je to bila prva slovenska knjiga, ki je bila namenjena tudi ljudskemu branju, saj je bralca poučevala o vremenu, letnih časih, dolžini dnevov in noči, številu mesecev, dni in nedelj v letu. Po
MISEL MESECA
Trubarju je minilo skoraj 200 let, da smo Slovenci dobili podobno publikacijo. Z razpravo Ena dolga pred-guvor, ki velja za eno njegovih najpomembnejših del in predstavlja temeljni vir za spoznavanje njegove teološke misli, je pokazal, da je slovenski jezik primeren tudi za znanstveno razpravo, s svojim Registrom, ki ga je napisal iz potrebe, da obrani pravovernost svojih knjig, pa je poskrbel tudi za prvo slovensko bibliografsko in literarnozgodo-vinsko publikacijo. Trubarjevo največje in najpomembnejše delo je slovenski prevod Nove zaveze, ki je začel nastajati kmalu po izidu prve slovenske tiskane knjige. Prvo biblično besedilo Nove zaveze v slovenščini Ta Evangeli svetiga Matevsha je objavil 1555, nato pa v naslednjih letih del za delom prevajal odlomke Novega testamenta in jih sproti objavljal, dokler ni 1581/1582 pregledane prevode ponovno izdal kot Ta celi Novi testament. Od besedila Starega testamenta je 1566 objavil le Ta celi psalter Davidov. Njegovo delo je nadaljeval Jurij Dalmatin, ki je 1584 izdal prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenskem jeziku. Trubar je svoje literarno delo zaključil na smrtni postelji, s prevodom Luthrove Hišne postile, ki jo je šele 9 let po njegovi smrti objavil sin Felicijan. Večina Trubarjevih del se je ohranila vse do danes, čeprav le v redkih ohranjenih originalnih izdajah, saj so bila v času reka-tolizacije slovenskih dežel podvržena neusmiljenemu uničevanju. Tri ključne knjige so ohranjene le v enem izvodu, nobenega od teh ni v Sloveniji: Katekizem 1550 in Abecedarij 1550 in 1555 hrani dunajska Narodna knjižnica, edini ohranjeni izvod Cerkovne ordninge 1564 pa hrani Apostolska knjižnica v Vatikanu.
Anne Lise Kjaer, futurologinja
Gonilne sile 21. stoletja lahko strnemo v eno samo ključno besedno zvezo: empatija in čustvena povezanost.
Çfyporn 17
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
KULTURA
Zlato priznanje Komornemu moškemu zboru Ptuj v Petrinji
na Hrvaškem
Tradicija je, da se pevci Komornega moškega zbora Ptuj pred pričetkom poletnih počitnic udeležijo katerega od mednarodnih pevskih tekmovanj. Z udeležbo na tekmovanjih želijo v zboru potrditev o tem, ali so v minuli sezoni delali dobro in ali so še vedno na poti kvalitetne rasti, ki so si jo zadali kot enega od svojih ciljev.
Gianfranco Zelenko
S temi nameni so se pevci pod vodstvom dirigenta Ernesta Ko-kota tudi letos prijavili na enega od razpisanih mednarodnih pevskih tekmovanj, na I. mednarodno tekmovanje komornih moških zborov, Lipanjski zvuci. Tekmovanje je od 21. do 22. junija potekalo v mestu Petrinja na Hrvaškem.
Organizatorja tekmovanja komornih moških zborov sta bila Ogranak Matice hrvatske Petrinja in Hrvatska udruga zboro-voda. V konkurenci dvanajstih komornih moških zborov se je Komorni moški zbor Ptuj predstavil več kot odlično. Za svoj tekmovalni nastop je prejel zlato priznanje, imenovano »zlata stučka«. Zbori so morali za tekmovalni del nastopa pripraviti štiri skladbe. Od štirih skladb je bila ena skladba obvezna, ena pa je morala biti skladba hrvaškega avtorja. Nastope je ocenjevala tričlanska mednarodna komisija. Ocenjevanje je potekalo po pravilih hrvaškega združenja zborovodij. Pri tem je komisija
ocenjevala interpretacijo, pevsko sposobnost, zahtevnost programa in umetniški vtis. Zbor se je predstavil z naslednjimi skladbami: J. Croce - Cantate Domino (obvezna skladba), A. Bruckner - Locus iste, J. Jež - Periatev in V. Berdovic - Lindo (skladba hrvaškega avtorja).
Vzporedno s pevskim tekmovanjem je potekal tudi mednarodni natečaj za nove skladbe za moške zbore in številni zborovski koncerti v paviljonu mestnega parka in okoliških mestih.
Z doseženim rezultatom so člani zbora vsekakor lahko zelo zadovoljni. Rezultat ima toliko večjo težo, ker je bil dosežen na tekmovanju, ki je namenjeno izključno komornim moškim zborom. Tako kot v Sloveniji tudi drugod po svetu število moških zborov zelo upada. Iz tega razloga se vse pogosteje dogaja, da moški zbori na tekmovanjih tekmujejo v istih kategorijah kot mešani zbori. Samo ugibamo lahko, kako lahko komisija primerja med seboj petje tako
Komorni moški zbor iz Ptuja, med nastopom v Petrinji.
različnih sestavov in ga nato tudi enakovredno razvršča na ocenjevalnih lestvicah. Kakor koli že, Komorni moški zbor Ptuj je ponovno dokazal, da je na pravi poti in da pod vodstvom sedanjega dirigenta še ni pokazal vseh svojih adutov.
Sedaj je za pevce nastopil čas zasluženih počitnic. Pretekla sezona je bila poleg vsega že omenjenega tudi zelo dolga in pevsko zelo naporna. Naporna predvsem zato, ker je zbor v pretekli sezoni naštudiral kar šestnajst novih skladb. Razloga za to sta bila vsaj dva. Eden od teh je bilo zgoraj omenjeno tekmovanje. Drugi razlog je bil v tem, da je zbor želel za svoj letni koncert pripraviti povsem nov program, ki bi bil za po-
slušalce atraktiven. Rezultat tega je bil projekt Zabavna glasba v interpretaciji zborovskega petja. Da se je zbor odločil pravilno, je pokazal odziv obiskovalcev njihovega letnega koncerta v začetku junija. Odziv je bil tako velik, da bo zbor v jeseni koncert ponovil. Prejeli pa so tudi nekaj povabil za izvedbo koncerta drugod po Sloveniji.
Ker je ob koncu vsake sezone v navadi, da se spregovori tudi o naslednjih načrtih zbora, naj povemo, da so uspehi, ki jih je zbor dosegal v zadnjih letih, člane spodbudili, da se bodo v naslednjem letu prijavili na mednarodno pevsko tekmovanje Cork, ki se vsako leto odvija v maju, v istoimenskem mestu na Irskem.
Ptujski literarni klub je zaključil sezono
Ptujski literarni klub se v prostorih Narodnega doma Ptuj srečuje že četrto leto. Člani, ki so različnih starosti, čeprav prevladujejo seniorji, se vsaka dva meseca sestajajo in pod mentorskim vodstvom Davida Bedrača ustvarjajo, berejo in problema-tizirajo o tem in onem.
David Bedrač
V letošnjem letu so se člani kluba odločili, da bi radi več izvedeli o prozi, o njenem nastanku, njeni zgodovini in temeljnih
vrstah le-te. Tako je beseda stekla o tem, kaj proza sploh je, katere temeljne prozne vrste poznamo in kaj je zanje značilno.
Člani kluba so se seznanjali z romanom, s pojmoma dogajalni prostor in čas, s književnimi osebami in korelacijami med njimi, z dialogi, ki jih le-te uresničujejo, srečali pa so se tudi z novelo, s kratko zgodbo, črtico, pravljico in povestjo.
Srečanja so bila - kot vsa leta doslej - iz treh delov: teoretični del, v katerem je mentor predstavil določeno tematiko, nato je sledila polemika o tem, koliko in
kaj berejo ter koliko so o danem področju že razmišljali. V zadnjem delu srečanja pa so člani kreativno pisali in nato zapisano predstavili.
Delček tega in tistega, kar so napisali in ustvarili doma, so tudi predstavili na priložnostnem literarnem večeru, s katerim so zaključili letošnjo literarno sezono. Literarni večer z nenavadnim naslovom 722 je tako pripravila Območna izpostava JSKD Ptuj
1S
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
in Nataša Petrovič, ki že od
samega začetka organizacijsko skrbi za Ptujski literarni klub. Čeprav se nastopa niso udeležili vsi člani (predvsem mlajši - zaradi neodložljivih obveznosti), je večer potekal v prijetnem vzdušju.
Na njem so se tako predstavili:
Mirko Kotnik, Jasna Toplak, Nives Sitar, Erika Kotnik, Jožica Štumberger, Terezija Filipaja, Patricija Vilčnik, Zvezdana Tomšič in Matilda Simonič, ki so prebrali po štiri pesmi oz. odlomek iz daljšega proznega besedila. Ob naštetih pa klub redno ali občasno obis-
kujejo še Viktorija Dabič, Niko Šimenc, Matija Puž in Maša Vodušek. In še nekaj o naslovu 722, ki je nastal na eni od letošnjih delavnic in je zelo preprost: toliko so namreč vsi člani kluba skupaj stari.
Pa še ena drobna skrivnost, ki so jo po literarnem večeru ob
prijetnem klepetu povedali nekateri od članov Ptujskega literarnega kluba: »Bližajo se sicer bolj počitniški časi, ampak mi bomo tudi v teh poletnih mesecih pridno ustvarjali in kaj novega napisali...«
72 novih diplomantov Višje strokovne šole Šolskega centra
Uspešno je to šolsko leto zaključilo tudi 72 študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Ptuj. Ti so junija prejeli diplome na slovesni podelitvi v slavnostni (viteški) dvorani ptujskega gradu. Ta uspeh izraža tudi dejstvo, da je višješolsko izobraževanje zastavljeno v sodelovanju z gospodarstvom.
Besedilo in foto: Mateja Tomašič
Prvim šestim diplomantom prve generacije rednih študentov te višje šole so diplome podelili novembra 2007. Tokrat pa so med prejemniki diplom tudi izredni študentje. Diplome je tako prejelo prvih 10 izrednih študentov programa kmetijstvo in 44 izrednih ter 18 rednih študentov mehatronike. Doslej je VI. stopnjo izobrazbe tako pridobilo že 78 diplomantov, ki so se v študij vpisali še v prostorih Šolskega centra Ptuj na Volkmerjevi ulici, nato pa novembra 2006
nadaljevali izobraževanje v prenovljenih, sodobno opremljenih prostorih nekdanje vojašnice na Vičavi.
Po letošnjih podatkih vpisne službe je interes za višješolski študij na Ptuju v velikem porastu, saj delodajalci vedno bolj spoznavajo, da je potrebno delavcem, ki so zaposleni s V. stopnjo izobrazbe, omogočiti pridobivanje novih znanj, da lahko zadostijo napredku tehnike in sodobnih tehnologij. Povečuje se tudi zanimanje za študij v
programu upravljanje podeželja in krajine, ki je nasledil dosedanji višješolski strokovni program kmetijstvo in je novost v izobraževanju. Študentom daje možnost izbire izobraževalnih vsebin, saj je zastavljen modularno in s tem prilagajanje potrebam dela. V oktobru pa bodo lahko študij na Ptuju nadaljevali tudi maturanti ptujskih srednjih
šol, ki so se odločili za program ekonomije. Kar 120 jih bo lahko študiralo bližje domu, od tega polovica redno, druga polovica pa izredno. Na Višji strokovni šoli pa si tudi prizadevajo, da bi njihovi diplomanti po želji čim prej lahko nadaljevali izobraževanje tudi na visokih strokovnih šolah in univerzitetnih programih.
Obisk izobraževalne organizacije SVEFI, Haparanda Švedska
Mojca Volk
Trije strokovni sodelavci Ljudske univerze Ptuj smo se na podlagi razpisa GRUNDTVIG v maju udeležili študijske izmenjave ter obiskali izobraževalno institucijo SVEFI v majhnem mestu Haparanda na severu Švedske. Namen obiska je bil izmenjava izkušenj na področju IKT v izobraževanju odraslih ter učenja na daljavo. Ker imajo naši zelo severni sosedje že več kot 70-letno tradicijo na področju izobraževanja odraslih in ker je njihova država precej večja,
mesta pa razpršena, so v učenju na daljavo krepko pred Slovenijo. Zelo smo se veselili, da bomo imeli priložnost učenja na podlagi dobre prakse.
Po uvodni predstavitvi delovanja in kapacitet Svefi smo se osredotočili na spletni portal Netbildarna ter informacijski sistem FirstClass. Netbildarna je sistem učenja na daljavo, v okviru katerega ponujajo najrazličnejše izobraževalne programe, tečaje in usposabljanja. Kot zanimivost povejmo, da so samo v lanskem letu »na daljavo« izobrazili preko 2500 odraslih. Informacijski sistem FirstClass
pa bo pomembna novost tudi za našo organizacijo, saj smo uspeli pridobiti licenco za njegovo uporabo ter ga bomo v jeseni pričeli uporabljati kot osnovni komunikacijski portal z našimi udeleženci in profesorji ter ostalimi strokovnimi sodelavci.
Pomembno je omeniti, da smo spoznali tudi številne organizacije, ki delujejo pod vladnim okriljem, a na področju dela z udeleženci s posebnimi potrebami. Tukaj mislimo, da je v Sloveniji še veliko priložnosti. Žal pa je treba napisati tudi neza-nemarljivo dejstvo, da je financiranje vseh oblik izobraževanja
in usposabljanja odraslih na Švedskem veliko bolje urejeno kot zaenkrat v Sloveniji.
Ob obisku in v številnih skupnih diskusijah, kjer so bili prisotni tudi visoki vladni predstavniki Švedske, so se nam porodile že tudi ideje za sodelovanje v prihodnje. Računamo na skupne razpise in kandidaturo za sredstva ESS, kakor tudi na sodelovanje med izobraževalnima organizacijama Svefi, Haparanda in Ljudsko univerzo Ptuj. Verjamemo, da bomo skupaj še lažje zmogli izzive prihodnosti.
19
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Srečanje sošolcev po 60. letih
Milan Zupanc
Srečanja sošolcev so postala tradicionalna. Tako je tudi generacija 4. a in b razreda, ki je leta 1948 končala šolanje na nižji gimnaziji na Ptuju, pripravila srečanje v novem hotelu Primus v Termah Ptuj. 84 jih je bilo, ki so se v prvih povojnih letih razšli po vsej Sloveniji, nadaljevali izobraževanje, ob tem pa dali svoj delež pri obnovi naše porušene domovine. Bili smo generacija, ki nam je II. svetovna vojna vzela del otroštva. Danes je živečih še 55, in jubilejnega srečanja po 60. letih se je udeležilo 34 sošolk in sošolcev. Ogledali smo si moderni hotel Primus in objekte v ptujskih toplicah, predstavnik uprave pa nas je seznanil s pridobitvami, prizadevanji in nadaljnjimi načr-
ti ter kot starosta slovenskih mest o njihovem prispevku v mozaiku slovenske turistične ponudbe. Prevzeti in z mešanimi občutki smo se na to nekoliko utrujeni namestili v restavraciji Zila, kjer smo se ob odlični gostinski ponudbi okrepčali in se prepustili
kramljanju - obujanju spominov na mladost, ki ne bo nikdar pozabljena, prepletena s sedanjostjo, ko nam jesen življenja lepšajo vnuki in pravnuki. Žal ni več živečih učiteljev in profesorjev, saj že vsak izmed nas šteje več kot tričetrt stoletja let. Prehitro
je mineval čas, ob slovesu so stiski rok in objemi povedali vse. Izrečene so bile želje in misli, da se čez leto dni ponovno snidemo, tudi s tistimi, ki jih tokrat zaradi obvez in bolezni ni bilo. Izzvenela je tudi pesem: »Oj, zdaj gremo, nazaj še pridemo ...«
Zelo uspešno šolsko leto za mladinski pevski zbor OŠ Mladika
Za mladinski pevski zbor OŠ Mladika, ki ga vodi zborovodkinja gospa Jasna Drobne, je bilo šolsko leto 2007/2008 zelo uspešno.
Skozi vse leto so sodelovali na mnogih šolskih in krajevnih prireditvah. Po tridnevni pevski šoli v naravi so se konec marca najprej predstavili na območni reviji mladinskih pevskih zborov na OŠ Markovci.
3. aprila se je MPZ udeležil državnega tekmovanja otroških in mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi in prejel zlato priznanje. Prav tako se je zbor udeležil festivala ATTACCA v Mariboru, ki ga organizira Karmina Šilec.
V	maju nas je s pesmimi in bogato koreografijo ter bobnarsko skupino navdušil dve uri trajajoč letni koncert pevskih zborov OŠ Mladika, ki je potekal v nabito polni dvorani Gimnazije Ptuj.
Tik pred letnim koncertom je zbor posnel tudi svojo že tretjo zgoščenko z naslovom »Krila glasbe«, kjer lahko slišite 31 skladb v izvedbi otroškega in mladinskega pevskega zbora.
V	juniju se je MPZ udeležil mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Olomoucu na Češkem, kjer so izvedli tudi nekaj manjših koncertov. Na tekmovanju se je zbor predstavil s štirimi skladbami. Zapeli so Lebičevo Poletje, Yorkovo Monkey and turtle, ljudsko iz Rezije v priredbi Pavla Merkuja Čarni kus I in Ježevo Mlad kovaček. Z izvrstno izvedbo so pevke in pevci prepričali ocenjevalno žirijo in prejeli zlato medaljo.
Vsi si želimo še veliko uspešnih pevskih let.
Amanda Kralj, 6. b,
OŠ Mladika
Naravoslovni tabor za nadarjene učence
V	petek, 9. maja 2008, smo se učenci 7., 8. in 9. razredov po pouku odpravili v dom Štrk v Spuhlji. Ob prihodu v dom smo odložili nahrbtnike. Nato smo se odpravili v Krajinski park Šturmovci, ki leži v območju Natura 2000.
Na začetku izvajanja terenskih vaj smo se razdelili v delovne skupine. Naša skupina si je najprej pod mentorstvom učitelja Bojana Krivca ogledala drevesa, posebnosti krajinskega parka in analizirala vodo.
Kasneje smo se z drugo skupino zamenjali in pod mentorstvom učitelja Franca Goloba izmerili temperaturo zraka in tal na tem območju. Izmerili smo tudi hitrost umetno napeljanega potoka, ki teče mimo krajinskega parka.
Pozno popoldne smo se vrnili v dom Štrk, kjer nas je čakala večerja. Za tem pa so sledile zanimive družabne igre z učitelji. Kljub rahli utrujenosti seveda ni šlo brez večernih klepetov.
V	soboto smo raziskovali z mikroskopi, delali zaključke in izdelali plakate, ki smo jih razstavili v avli šole. Zabeležili smo tudi naše vtise, ki so lepi in nepozabni. Delo in druženje v starostno različni skupini je za nas učence prijetna izkušnja.
Aljaž Ramot in Alen Hliš,
8. b, OŠ Mladika
20
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Ekošola kot način življenja na OŠ Ljudski vrt in
1 v	/H
podružnici Grajena
Na obeh šolah že peto leto sodelujemo v nacionalnem programu Ekošola kot način življenja, ki je del mednarodnega programa Eco-Schools. Vsako leto si v svojem delovnem načrtu zastavimo cilje, ki nas z ekološkim razmišljanjem pripeljejo do ravnanj in dejanj, ki so v sožitju z naravo in izražajo pozitiven odnos do vsega živega na našem planetu. Tudi letos smo veliko pozornosti namenili okoljskemu osveščanju in izvajali številne okoljske akcije, saj lahko tovrstne probleme opazimo na vsakem koraku.
Karmen Pulko, Nada Sevšek
Naše okoljske dejavnosti so bile usmerjene na različna področja dela v šoli. Pri pouku smo se pogovarjali o ekologiji, pri interesnih dejavnostih smo izdelovali različne izdelke iz naravnih in odpadnih materialov, skrbeli smo za zdravo prehrano, ekologijo smo vključevali v projekte in raziskovalne naloge, izvajali različne okoljske akcije in skrbeli za urejenost šole in okolice. Na obeh šolah so potekale akcije čiščenja okolja in različne zbiralne akcije, kot so: zbiranje izrabljenih tonerjev, kartuš, trakov, praznih baterij in starega papirja. Prizadevali smo si za ločeno zbiranje odpadkov v razredih, predvsem pa za zmanjšanje števila odpadkov, saj je skrb za naravo in okolje del našega življenja.
Sodelovali smo v različnih natečajih in projektih, ki jih je razpisala nacionalna koordinacija za ekošole. Na obeh šolah smo letos sodelovali v projektih Revščina po svetu in pri nas, Zdravo življenje in pri projektu Telo, šport, voda.
Na matični šoli smo sodelovali tudi v projektu Skriti zakladi mestnih parkov. Med drugim smo pri tem projektu želeli opozoriti tudi na probleme onesnaženja in vandalizma v Ljudskem vrtu. V čistilni akciji ob dnevu Zemlje smo očistili Ljudski vrt in pripravili promenadni koncert v paviljonu ter s tem dali pobudo za oživitev kulturnega dogajanja v parku pri šoli. S projektom Ekobralna značka smo si tudi preko ekološko naravnanih leposlovnih knjig krepili ekološko
Fotoarhiv OŠ Ljudski vrt
zavest.
Na podružnici Grajena je bilo zelo uspešno sodelovanje v projektu Očistimo Slovenijo nevarnih odpadkov, saj smo postali glavni državni nagrajenci.
Sodelovanje na različnih okolj-sko naravnanih natečajih je že naša stalnica. Tako smo uspešno sodelovali na natečaju Slopaka - Ekofrik, na več natečajih o varovanju voda, na natečaju o naravnih katastrofah. Izdelovali smo novoletne voščilnice za natečaj Ekovoščilnice. Na obeh šolah že drugo leto sodelujemo v ekokvizu za osnovne šole, ki vsako leto obravnava druge okoljske probleme.
Vsak mesec smo pripravljali radijske oddaje z okoljsko tematiko, urejali šolsko ekospletno stran in ekostrani v šolskih glasilih Lokvanj, Utrinki in Šolske novičke. Za okoljsko ozavešča-nje naših učencev in njihovih staršev smo pripravili več različnih predavanj in delavnic z okoljsko vsebino. Vsak mesec smo pripravljali tudi priložnostne razstave v ekokotičku in tako obeležili pomembnejše datume.
Aktivnosti matične in podružnične šole se vseskozi prepletajo. Skupaj pripravljamo letni ekonačrt in imamo enoten eko-programski svet, ki se sestaja dvakrat letno. Obe šoli se skupaj predstavljata na ekostojnici na Ptuju ob dnevu Zemlje. V letošnjem letu smo sodelovanje poglobili še s skupno predstavitvijo našega dela na sejmu Altermed, ki je potekal 31. maja in 1. junija v Celju. Skupna tema predstavitve je bila Zdravo življenje, s
Petošolci pripravljajo razstavo zelišč.
poudarkom na pomenu zdravega prehranjevanja in uporabe zelišč v prehrani. Učenci podružnične šole so projekt zaključili z razstavo zelišč, pripravili so zeliščne napitke in namaze in na pokušino le-teh povabili tudi starše in delavce šole.
Ob zaključku šolskega leta smo se skupaj zabavali ob lutkovni igrici, ki so jo pripravili učenci lutkovnega krožka matične šole. Udejstvovanje v programu Ekošola kot način življenja
nam pomeni zelo veliko, saj bo ekološka zavest, ki jo gradimo, prinesla rezultate v našem mišljenju in ravnanju že sedaj, hkrati pa bo tudi dobra popotnica za ekološko delovanje v prihodnje. K uspešnemu delovanju ekošole prispevamo vsi, vsak po svojih močeh, saj tako gradimo lepšo in bolj zdravo prihodnost.Tudi v letošnjem šolskem letu na obeh šolah visi zelena ekozastava, ki je nagrada za naš trud in delo na ekološkem področju.
Ptujčani na 8. slovenskih letnih igrah šolarjev
Anica Ternovšek
V	športnem parku Domžale so letos potekale že 8. slovenske letne igre šolarjev, ki se jih je udeležilo 38 ptujskih športnikov osnovnih šol Mestne občine Ptuj.
V	oktobru 2007 je ptujska občina pristopila v Slovensko združenje mednarodnih iger šolarjev (SZMIŠ), v katerega je vključenih že 13 slovenskih mest.
Letos smo prvič nastopili na
igrah, kjer smo tekmovali v naslednjih panogah: atletiki, odbojki na mivki, tenisu in nogometu.
Ekipe so pripravili in vodili Aleš Bezjak in Mojca Gramc (atletika), Martin Kureš (odbojka na mivki), Zoran Krajnc in Roman (tenis) in Boštjan Zemljarič (nogomet). Naš nastop je bil odličen, ekipno smo dosegli 3. mesto. Vodja ptujske ekipe je bila Anica Ternovšek, ki je tudi idejni pobudnik za vstop v združenje mednarodnih iger.
21
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE / MLADI ZA MLADE
»Tudi ti si delček istega sveta«
Medgeneracijski dialog je uspešen način povezovanja ljudi in znanja, zato lahko s prenosom znanj iz generacije na generacijo, ozaveščanjem in razumevanjem pomena enakomernega razvoja sveta prispeva k izobraževanju za razvoj. Prav tako osvetljuje postopke, ki so jih izvajale prejšnje generacije in spaja preteklost s prihodnostjo. Medgeneracijski dialog z vidika različnih generacij pojasnjuje razmere, ki so pripeljale do situacije, kakršni smo priča v sedanjosti.
Petra Založnik, Slovenska filantropija
Dijaki in mentorici - prostovoljci Ekonomske šole Šolskega centra Ptuj in člani društva Optimisti - so v okviru projekta Tudi ti si delček istega sveta, ki ga organizira Slovenska filantropija v sodelovanju s Slovensko razvojno platformo nevladnih organizacij - SLOGA, izvedli različne delavnice, ki so jih vodili člani društva, sedaj že upokojeni strokovnjaki. Pripravili so štiri delavnice: pridobivanje in uporaba zdravilnih zelišč, ročna dela, predvsem vezenje, kvačkanje in pletenje, slikanje na svilo ter ob-
delava vrta in sadovnjaka včeraj in danes. Z delavnicami so želeli poudariti različne razvojne teme in diskutirati o tem, kaj lahko vsak od nas naredi za izboljšanje stanja na naslednjih področjih: vpliv tradicije na vrednote vseh generacij, prispevek vsakega posameznika k pravičnejši družbi - kaj lahko storijo mladi, kaj starejši in kaj lahko storimo skupaj, ohranjanje tradicionalnih načinov kmetovanja in s tem zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in poudarjanje vloge različnih generacij pri ustvarja-
nju pravičnejše družbe.
Dijaki so spoznali različne vrste zdravilnih zelišč in njihovo uporabno vrednost v prehrani in zdravilstvu ter pridobili znanje, da lahko določene težave in bolezni lajšajo z naravnimi zdravili, ki jih najdejo sami v naravi. Mentorji so v dijakih želeli vzpodbuditi tudi željo po ustvarjanju - določena oblačila in darila namreč lahko izdelajo sami - ter dijake naučiti določenih spretnosti, da si bodo lahko koristno zapolnili svoj prosti čas. Z bogato vsebino delavnic so želeli mladim sporočiti, da sprejmejo in obujajo vrednote naših prednikov, omogočiti prenos njihovega znanja in izkušenj na mlade ter jim pokazati, da je ta generacija za današnjo družbo še zelo pomembna.
Z zavedanjem lastne tradicije posamezniki lahko postanejo kritični tudi do stanja v današnji družbi. Danes oblačilo, ki ga nosimo na sebi, prepotuje cel
svet, preden pride v naše roke. Materiali, iz katerih so naša oblačila narejena, so bili pridelani s kemičnimi sredstvi, ki škodujejo okolju. Tekstilna proizvodnja se namreč seli v države, kjer je delovna sila cenejša, žal pa velikokrat tudi »izkoriščena«. Morda tako imenovani »nerazviti« svet ni odvisen od »razvitega«, ampak je situacija že kar nekaj časa prav obratna. Na delavnicah so starejši mladim prikazali materiale in postopke izdelave nujnih življenjskih dobrin nekoč in danes ter jih želeli opozoriti, da je potrebno v vsakem izdelku videti tudi del narave, ki jo moramo varovati in ji prisluhniti, tako kot so to počeli naši dedki in babice. Dejstvo je, da lahko določene izdelke izdelamo sami tudi iz naravnih materialov (morda tudi recikliranih). Starejša in mlajša generacija sta tako obujali stare šege in navade, ki so prijazne do okolja in do ljudi.
Ptuj - odprto mesto leta 2008 že sedmič
Robert Križanič, vodja organizacijskega odbora
Zadnjih pet dni avgusta, od 27. do 31. 8., bo na ptujskih ulicah ponovno živahno. Eden najbolj zanimivih in pestrih pouličnih festivalov v Sloveniji Ptuj - odprto mesto, ki ga organizira društvo Povod, bo z dogajanjem na-
Foto: Ozren Blanuša
polnil ulice, trge, dvorišča in livade po Ptuju.
Zraven uličnih gledališč, ambi-entalnih glasbenikov, lutkarjev, cirkusantov in seveda žongler-jev bodo še plesne, glasbene in gledališke predstave ter mnoge delavnice. Štiri večere zaporedoma bomo lahko videli Ovinek 2, letošnji hit Mestnega gledališča Ptuj. Festivalska premiera bo predstava Plešasti gobec Petra Srpčiča, ki je sam avtor besedila in izvajalec monokomedije. Prvič bosta svojo kreativnost združila Majda Fridl in Marko Korošec, plesna koreografinja in glasbenik, ki bosta v celovečerno predstavo vključila vse svoje umetniške in ustvarjalne potenciale. Eden vrhuncev letošnjega festivala pa bo nastop Strojmac-hine, ki je nadgradnja projekta in skupine The stroj. Nastopali so
Predstava iz prejšnjih let
že v mnogih državah tudi izven Evrope, tokrat pa prvič na Ptuju. To je samo na kratko in del vsebine letošnjega festivala, bo pa še kakšno prijetno presenečenje, ki bo popestrilo dogajanje na Ptuju v teh dneh. Poskrbeli pa bomo, da bodo nekatere stvari iz festivala trajno ostale v mestu,
tudi v materialnem smislu, ne le kot lep spomin.
Nekaj dni pred festivalom bo programska brošura dostavljena v vse poštne nabiralnike na območju Mestne občine Ptuj. Vse informacije v zvezi s festivalom pa bodo tudi na spletni strani www.odprtomesto.com.
22
VARNOST / MLADI ZA MLADE
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Spopad z vandalizmom na Ptuju - II. del
Vandalizem, ki ga povzročajo mladoletne osebe, je strokovno opredeljen kot mladoletno prestopništvo. Varnostni sosvet MO Ptuj je na drugi letošnji seji nakazal na prepad med prijavljenimi in neprijavljenimi oblikami kršitev in med tem, ali je kršitelj obravnavan zaradi prekrška na sodišču ali ne. Na Centru za socialno delo Ptuj (CSD Ptuj) obravnavajo le tiste kršitelje, ki jim sodišče na Ptuju izreče vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega varstva.
Mateja Tomašič
Foto: Staša Cafuta
O mladoletnem prestopništvu (Mladoletno prestopništvo - Obravnava mladoletnikov na CSD Ptuj) je Gordana Jurič pod mentorstvom Aleksandra Solovlje-va, specialnega pedagoga iz CSD Ptuj, napisala diplomsko nalogo. V njej je primerjala populaciji mladoletnih prestopnikov, ki jim je sodišče na Ptuju v obdobju od 1. 1. 1989 do 31. 12. 1991 in v obdobju od 1. 1. 2001 do 31. 12. 2003 izreklo vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega varstva, na podlagi katerega so bili obravnavani na CSD Ptuj. V nadaljevanju so povzetki in ugotovitve v tem diplomskem delu. Delinkventnost je družbeni pojav, ki je v večjem ali manjšem obsegu prisoten v vsaki družbi. 'Pojem »mladostniška delink-venca« zajema tako v literaturi kot tudi v različnih zakonodajah zelo širok spekter različnih oblik vedenja mladostnikov - od neprilagojenega do inkriminiranega' (Filipčič 1998:12). Delinkventno vedenje mladostnikov je torej tisto vedenje, ki ni v skladu z normami in pravili vedenja v družbi.
'Pojav mladoletniške delink-vence ne obsega samo kazniva dejanja, ki jih izvršujejo mladoletniki, ampak tudi dejanja, ki jih storijo otroci in imajo znake
kaznivih dejanj' (Bavcon in Šelih 2003:530).
»Po podatkih specialnega pedagoga, ki na CSD Ptuj pokriva področje mladoletniškega prestopništva, je po letu 1990 število mladoletnih prestopnikov konstantno. Pred letom 1990 je bilo v redni obravnavi na CSD Ptuj tudi do 180 mladoletnikov. Tedanje strokovne službe CSD Ptuj in MO Ptuj so pričele ugotavljati, da je potrebno poglobljeno delo na področju preventive in individualne obravnave mladoletnih prestopnikov,« je zapisala Gordana Jurič. 'Mladoletniki se v skladu s Kazenskim zakonikom RS delijo v tri skupine: v prvo skupino so uvrščeni mladoletniki, ki so ob storitvi kaznivega dejanja že dopolnili 14 let, so pa mlajši od šestnajst let. To so mlajši mladoletniki, ki se prav tako kot otroci ne smejo kaznovati, temveč se smejo proti njim izreči le vzgojni in varnostni ukrepi. V drugo starostno skupino sodijo starejši mladoletniki, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja že stari 16 let, ne pa še 18 let. V tretjo skupino sodijo mlajše polnoletne osebe, tj. tiste osebe, ki so storile kaznivo dejanje kot polnoletne, v času sojenja pa še niso dopolnile 21. leta starosti' (Bavcon in Šelih 2003:545).
V obeh obdobjih, ki jih je avtorica diplome primerjala, je med mladoletnimi prestopniki največ mlajših mladoletnikov, starih med 14 in 16 let. »Po oceni specialnega pedagoga na CSD Ptuj samo število mlajših mladoletnikov, ki so storili kaznivo dejanje, ni alarmantno glede na hiter postopek na sodišču, ki traja v povprečju manj kot pol leta, in glede na to, da začne specialni pedagog s soglasjem starša prestopnika delati z večino prestopnikov že pred pravnomočnostjo sklepa (v primeru, da mladoletnik že takoj na začetku prizna storjeno kaznivo dejanje). Omenjena vsebina dela je značilna za zadnja leta, izkazala pa se je za učinkovito,« piše Gordana Jurič. »Večina mladoletnih prestopnikov stori kaznivo dejanje sama, sledijo mladoletniki, ki so storili kaznivo dejanje v sostorilstvu, najmanj pa je mladoletnih prestopnikov, ki storijo kaznivo dejanje v skupini. Večina obravnavanih mladostnikov izhaja iz popolnih družin, tako da je iz dobljenih podatkov torej moč razbrati, da ni pripisovati posebnega pomena nepopolni ali drugače okrnjeni družini pri delinkvent-nem vedenju mladostnikov. Prav tako lahko iz podatkov sklepamo, da vedno več mladoletnih prestopnikov izhaja tudi iz družin z dobrim ali zadovoljivim social-no-ekonomskim statusom družine in ne samo iz tistih s slabšim. Zanimivo in hkrati vzpodbudno pa je, da v zelo dolgem obdobju na CSD Ptuj specialni pedagog še ni obravnaval mladoletnega prestopnika zaradi storjenega spolnega delikta.« Sodišče torej mladoletnim kršiteljem izreče vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega
Polomljene luči na poti proti Puhovemu mostu.
varstva. 'Bistvo tega vzgojnega ukrepa je, da mladoletnik, ki je storil kaznivo dejanje, ostane v svojem dotedanjem okolju, posebni strokovni službi (CSD) pa sodišče naloži, da izvaja nadzorstvo. S tem ukrepom poskušajo doseči mladoletnikovo prevzgojo v njegovem bivalnem okolju, pri tem pa se opirajo na člane tega okolja ter na strokovno pomoč in nadzorstvo posebej usposobljene službe. Ta ukrep je najpogostejši med vzgojnimi ukrepi, ki jih v Sloveniji uporabljajo sodišča proti mladoletnikom' (Bavcon in Šelih 2003:545). Na Ptuju so člani varnostnega sosveta ugotovili, da število mladoletnih prestopnikov upada, vendar je med njimi veliko povratnikov. Pri mladoletnem pre-stopništvu je potrebno delovati tako na preventivi kot na kura-tivi, saj se bodo tako kriminalna dejanja številčno zmanjšala, s tem pa bo večja tudi varnost v našem mestu.
Leo klub Ptuj ima novo vodstvo
Luka Žižek
21. junija so se zbrali člani Leo kluba Ptuj na redni seji in izvolili novo vodstvo. Novo predsedstvo sestavljajo predsednik Leon Galun, prvi podpredsednik je
Saša Ljubec, drugi podpredsednik Luka Žižek, tajnik Marjan Perger, zakladničarka Mateja Širec in nadzorni odbor: Luka Šmigoc, Urška Horvat in Taja Strelec. Na seji so predstavili letošnje projekte in se dogovorili
o nadaljnjih. Prišli so do zaključka, da je bilo to leto zelo uspešno in je potrebno določene projekte še nadgraditi, saj bodo le tako lahko pomagali še več ljudem v stiski. Med letošnjimi projekti so bili tradicionalni »Bejži čopič,
kurent gre«, dobrodelni koncert na ptujskem gradu, Leo stojnica in individualne pomoči. Upamo, da se bodo tudi v naslednjem letu ljudje odzvali našim projektom, saj jih bomo le tako lahko izpeljali.
23
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Po Mitrejski poti
Zreli vedež, društvo za ohranjanje zdravja naravne in kulturne dediščine iz Ptuja, je v Delu objavilo povabilo na opazovalni pohod po Mitrejski poti. Začrtala sta jo planinska vodnika Viktorija Dabič in Antun Mlinarevic, da bi pohodnikom približala več kot dvatisočletno zgodovino Ptuja, ravninsko ptujsko okolico in njene kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti. Pohodniki, ki so se odzvali vabilu, so z nekajurno hojo v prijetni družbi poskrbeli za svoje dobro počutje in pozitiven odnos do okolja.
Jasna Toplak, Viktorija Dabič
Pred železniško postajo Ptuj smo se zbrali ob 9. uri. Med člani društva so bili tudi nekateri drugi Ptujčani, ki redno obiskujejo pohode ob polni luni, in Ljubljančan. Mrzel in pust dan ni ponujal razgleda na Haloze in Slovenske gorice, tudi Pohorje se je kot za nalašč skrilo med oblake. Vendar članov Zrelega vedeža že po tradiciji ne ustavi nobena vremenska motnja, zato so uspešno opravili tudi tokratni pohod. Prečkali smo most za pešce in se napotili proti toplicam. Zagledali smo se v prepoznavno veduto mesta in se vživeli v živahno in slikovito pripoved članice društva Jasne Toplak.
Takole nam je pripovedovala, potem ko je nekaj dni študirala bogato rimsko zgodovino našega mesta:
»Na desnem bregu reke Drave, ki bi jo lahko po pravici imenovali »mati ptujskega mesta, je bil na območju današnje Hajdine že v 1. stoletju n. š. velik rimski vojaški tabor, najprej legija Osme Avguste in kasneje Trinajste, Gemine. Vsaka legija je štela 6000 mož, pešakov, vsaka je imela svoj odred konjenice s 300 konjeniki. Z malo domišljije si lahko pričaramo še vse spremljajoče osebje, tovorne in bojne vozove, kuhinje, skladišča in najrazličnejše potrebne obrtnike od orožarjev do mesarjev, pekov in drugih. Pred nami je zaživela množica, ki je štela od 30 do 60.000 ljudi. Pred dva tisoč leti se vojščakom seveda ni ponujal pogled na srednjeveško mesto z zvoniki cerkva, samostani in gradom nad mestom. Desno in levo od grajskega griča
sta bila rimska foruma - trga, na Panorami, ob Studenčnici in nad hajdinskim poljem pa so si zgradili vile bogataši. Seveda so tod živeli staroselci že pred Rimljani, o čemer pa nam zgodovina ne pove veliko.
Kamnita ostalina rimskih stavb je stoletja ovirala obdelavo polj (travnik, imenovan »Trpljenje«) in služila za gradnjo mesta, kot ga poznamo danes. S pomočjo modernih medijev si zlahkapred-stavljamo opremo in bivališča vojakov in veljakov. Uradni jezik rimskega cesarstva, ki je segalo od Sirije do Škotske, latinščino, obvladajo danes le še redki. Na prelomu iz prvega v drugo stoletje so legije zapustile Peto-vijo (ki jo l. 69 omenja rimski zgodovinar Tacit). V 2. in 3. stoletju je Petovija cvetela, imela je razvito trgovsko, lončarsko, steklarsko, kovaško in kamnoseško dejavnost. Mešanica različnih ljudi je v mesto prinesla različne navade in verovanja. Vojščaki so z vzhoda prinesli kult mitraizma. Na Ptuju in v bližnji okolici so raziskovalci našli kar pet mitrejev, svetišč boga Mitre. (Pred kratkim smo slišali, da so ostanke enega našli tudi na Vur-berku.) Mitra je bil vrhovni bog, lahko govorimo že o enoboštvu. Prvotna perzijska vera se je razvijala istočasno s krščanstvom. Za današnji čas so zanimiva verovanja, da je bil Mitra, ki se je rodil 25. decembra, bog svetlobe, zmage dobrega nad zlom. Slavili so ga ob nedeljah in 16. dan v mesecu. Mistična vera v Mitro je bila namenjena samo moškim. Verniki so ob spoznavanju verskih resnic lahko napredovali po sedmih stopnjah,
ki so ustrezale sedmim, takrat znanim planetom. Mitrovi častilci so uvedli rokovanje pri obredih, kot simbol prijateljstva in v dokaz, da niso oboroženi. Ko so žrtvovali svetega bika, so sodelovali v zakramentu kruha in vina, verjeli so v ponovno rojstvo Mitre in njegove moči. Mitraizem razlaga stvarstvo v celoti, nastanek vesolja, zemlje, živalstva in rastlinstva, človeka in nesmrtnosti njegove duše.« Tako obogateni s pripovedjo smo se zatopili vsak v svoje misli, se preselili tisoč let v preteklost in se sprehodili mimo ptujskih Term po ozki potki ob reki, nato pa levo preko polja do terase - »stopnice« nad ravnino do Skorbe, levo navzdol mimo doma krajanov in nazaj k Studenčnici. Mimo golf igrišča smo prišli na nekdanji Zg. Breg do dobro ohranjene stare zidane rimske peči na prostem. Pot nas je vodila nato še do 1. mitreja na Zg. Hajdini, ki smo si ga ogledali samo od zunaj. Skozi okno smo pokukali v njegovo notranjost. V Mitreju je 12 spomenikov, med njimi je stebrast podstavek s kipom boga Mitre, ki za sabo na hrbtu nosi in vleče bika. Graški profesor dr. Wilhelm Gurlitt, ki je raziskoval zemljišče na Sp. Hajdini, je v letih 1898 in '99 odkril sedem krat sedem metrov velik prostor, verjetno nekoč obdan z lesenimi stenami. Tla so ilovnata, le pri vhodu tlakovana. Napis nam pove, da je posvečen »prehodu« (transitus) Mitre v globino zemlje, kjer bog bika ubije. Mitrej je bil prvi v Panoniji in je med najstarejšimi Mitrovi-mi svetišči na svetu. Leta 1901 je isti profesor v bližini odkril še drugi mitrej. V četrti rimski vili na Zg. Bregu sta dr. Mihovil Abramič in Viktor Skalar leta 1913 odkrila še tretji, največji mitrej, 16 krat 8 metrov velik triladijski prostor, obdan s kamnitimi policami. Tudi ta prostor je imel z vrbovjem prepletene notranje stene, ki so posnemale votlino. Leta 1957 je dr. Iva Curk na Muzejskem trgu na Ptuju izkopala več marmornih blokov in relief boga Sola. Spomenike iz tega mitreja je 1965.
leta na Panorami odkrila Zorka Šubic in so shranjeni v lapidariju Pokrajinskega muzeja na Ptuju. V nekdanji obrtniški četrti Peto-vije, blizu dijaškega doma, je Ivan Tušek leta 1987 odkril 5. mitrej.
Naš pohod smo obogatili še z obiskom pri hajdinskem županu Radu Simoniču. Prijazno nas je sprejel v slavnostni dvorani in pohvalil dejavna društva v občini. Z nekaterimi sodeluje tudi društvo Zreli vedež. Njihove ljudske pevke so že nekaj naših pohodov po Potrčevi in Murko-vi poti 2. januarja obogatile s slovensko pesmijo. Z njimi se srečujemo še na njihovih razstavah in prireditvah. Županu smo predstavili svoja prizadevanja za kulturne in rekreativne poti od Ptuja do Hajdine. Na pohodih vedno znova odkrivamo nenavadno lepe kotičke, ki so še kako vredni obiska in primerni za rekreacijo po napornem delovnem dnevu. Začutili smo prizadevnost župana za dobro počutje svojih občanov, zagnanost pri urejanju vasi in pridobivanju novih poti za varno hojo ob cesti, saj promet v njihovi občini še vedno narašča.
Po prisrčnem sprejemu smo se po poljski poti vrnili na traso Mitrejske poti, ki nas je vodila še do legendarne cerkvice sv. Roka. Tod naj bi bil po pripovedovanju grob hunskega poglavarja Atile.
Prijetno utrujeni smo se po štirih urah potepanja počasi vračali proti domu. Med pohodom se je prikazalo sonce, bog Mitra nam je dal zaslutiti, da se globoko v zemlji spet prebuja svetloba, ker je žrtvoval bika.
Polni doživetij iz bogate ptujske zgodovine in očarani s prizori iz narave se kar nismo mogli posloviti. Ustavili smo se še v gostilni pri Tonetu, nato pa se vrnili na izhodišče, pred železniško postajo.
Kdo ne bi bil zadovoljen s tako zanimivo potjo po ptujski okolici, ki si zasluži večkraten obisk Ptujčanov in vedno bolj zahtevnih gostov. Pokažimo jim svojo ljubezen do mesta, v katerem živimo!
24
DRUŠTVA
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Vse preveč duhovne slepote
10. obletnica Lions kluba Ptuj
VLions klubu Ptuj so sredi junija, v počastitev ob 10. obletnici obstoja dobrodelnega društva, pripravili slovesnost, ki je potekala v objemu našega mogočnega gradu. Ob tej priložnosti so člani predali v uporabo Pokrajinskemu muzeju mobilni stopniščni vzpenjalec.
Besedilo in foto: Staša Cafuta
Humanitarno društvo Lions klub Ptuj, ki letos praznuje 10-letnico delovanja, je ob vrhuncu jubileja, katerega slovesnost je potekala na Ptujskem gradu 18. junija, zaključila tudi prvo slovensko akcijo, ki je potekala v okviru Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija. Akcija je namenjena povečanju dostopnosti objektov kulturne dediščine za ljudi s posebnimi potrebami. »V svetu prav tem ciljnim skupinam namenjajo veliko pozornosti, v Sloveniji pa se šele v zadnjih letih nekoliko bolj sistematično lotevamo reševanja tovrstne problematike.
Medpotencialnimi programskimi usmeritvami, kjer bi lions in leo klubi na Slovenskem in drugod po svetu v obliki različnih partnerstev lahko uresničevali svoje humanitarno poslanstvo, lahko izpostavimo naslednje predloge, kot so dostopnost gradov, dvorcev in drugih objektov kulturne dediščine za ljudi z gibalnimi ovirami (posebna dvigala, premikajoče stopnice ...), označitev objektov kulturne dediščine v starih mestnih jedrih z Brailovo pisavo in reliefnimi maketami, informativnimi tablami in vodniki v Brailovi pisavi; prevodi
Trenutno je v Sloveniji 47 lions klubov, eden - ženski v Ljubljani je še v fazi ustanavljanja. Klubi so ženski, moški ali mešani. Slovenskih članov je skupno 1350. V svetu je registriranih 1.301.550 članov in 44.594 klubov. Sedež Mednarodne zveze Lions klubov (Lions clubs International) je v Oak Brooku, Illinois, ZDA. Organizacija obstaja od leta 1917. Za mesto nastanka organizacije velja Chicago, za ustanovitelja pa zavarovalničar Melvin Jones. Humanitarna organizacija je praznovala v letu 2007 v Chicagu svojih 90 let obstoja. Prvi klub v Evropi je bil ustanovljen na Švedskem, v Stocholmu, marca 1948. Tako letos lionizem v Evropi praznuje 60 let. V Sloveniji je bil ustanovljen prvi klub v Ljubljani, leta 1990, istega leta je bil ustanovljen še klub v Murski Soboti.
Ptujski Lionsi so predali v uporabo Pokrajinskemu muzeju Ptuj mobilni stopniščni vzpenjalec.
temeljnih vodnikov o slovenski kulturni dediščini v Brailovi pisavi; priprave specializiranih razstav za slepe in slabovidne s katalogi v Brailovi pisavi; vzpostavitev dopolnilnih normativov in standardov pri zakonodaji s področja kulturne dediščine,« sta na slovesnosti povedala predsednik Lions kluba Ptuj Jurij Šarman in dr. Aleš Gačnik, pooblaščenec distrikta za kulturno dediščino in kulturo. Vrhunec slovesnosti je bila predaja mobilnega stopniščnega vzpenjalca Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki ga je prevzel direktor Aleš Arih.
Slavnostna govornica je bila Lorena Hus, guvernerka Zveze Lions klubov, distrikt 129, Slovenija. Vse prisotne so nagovo-
rili še Damjana Golob Lavrič,
iz Sektorja za kulturne pravice manjšin pri Ministrstvu za kulturo, mag. Cveto Uršič, generalni direktor Direktorata za invalide pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Metka Fujs, predsednica Skupnosti muzejev Slovenije, in župan dr. Štefan Čelan. Poleg zahval donatorjem, sponzorjem in prostovoljcem so se Lionsi tudi spraševali, kaj je tisto, kar ostaja za nami, in da ni nepomembnih ljudi, da je na svetu poleg fizične slepote vse preveč duhovne slepote, predvsem v razvitem svetu! Slavnostni program so popestrili Dada Kladenik in Marko Zaletel ter harmonikarja Borut Zagoranski in Ana Štepin Zagoranski.
Številni novi (stari) vodniki
Milica Mohr
Kinološko društvo Ptuj je ob zaključku spomladanskega šolanja pripravilo še izpite za nove (stare) vodnike. Na izpit se je prijavilo 42 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo kar 38. Pa jim strogi in pošteni sodnik Matjaž Dolenc ni gledal skozi prste, temveč je od njih zahteval na-
tanko tisto, kar stopnja, za katero so se prijavili, tudi zahteva. Kandidati so se predstavili v treh kategorijah. V osnovni - ISP-A je v nove vodnike promoviralo 18 kandidatov. Osnovni izpit se sestoji iz testa poslušnosti, ki ga vodnik opravi s psom na povodcu.
Izpit IPO-1 je težji, sestavljata pa ga poslušnost in obramba. Vse naloge so uspešno opravi-
li trije kandidati. Tretji izpit se imenuje ISP-B-BH, sestavlja pa ga teoretični del, poslušnost s povodcem in brez njega ter obnašanje psa v verbalnem okolju.
Ob zaključku prireditve je spregovoril še predsednik društva Marjan Zupanič, ki je pohvalil vse kandidate, pa tudi vse tiste, ki so žrtvovali čudovito junijsko jutro za težaško ocenjevanje in delo v komisijah. Posebej pa
je pohvalil še vodjo šolanja pri društvu Bojana Ogrizka, ki je vse tečajnike in izpitnike povabil tudi k nadaljevanju šolanja - prvi tečaji se bodo pričeli že septembra.
Kandidati so za uspešno opravljen izpit prejeli priznanja. Delovne knjižice pa bodo prejeli naknadno.
Çfyparn 25
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Srečanje Ptujčanov, ki živijo in delajo v Ljubljani
Društva prijateljev Ptuja je 19. junija organiziralo tradicionalno srečanje Ptujčanov, ki živijo
in delajo v Ljubljani.
Trije častni občani Ptuja: Mitja Mrgole, Albin Pišek in Janez Zemljarič.
Branka Bezeljak Glazer
Ptujčani, ki živijo in delajo ali študirajo v Ljubljani, se enkrat na leto srečajo zdaj že kar tradicionalno v gostišču Livada ob Ljubljanici. Prijetno druženje vseh generacij ob glasbi in zabavnem srečelovu je priložnost, da se srečajo prijatelji in sošolci, navežejo ali osvežijo poslovni stiki. Tudi letos so srečanje podprli številni donatorji in Mestna občina Ptuj. V imenu MO Ptuj so se srečanja udeležili častna občana Mitja Mrgole in Albin Pišek ter Stanko Lepej.
Poseben dogodek je bilo pobratenje s sorodnim društvom prijateljev Bele krajine.
Marca 2008 je bila v hotelu M redna letna skupščina društva, ki je sprejela program dela za leto 2008 in v izvršni odbor izvolila nove mlade moči. Izvršni odbor društva bo ob organizaciji sreča-
Foto: Mitja Hribar
nja na Livadi pripravil še razstavo slikarjev s Ptuja v Ljubljani; septembra bodo organizirali izlet na Kras; jeseni pa bodo skupaj s Klubom Manager Ptuj in še nekaterimi pripravili več srečanj z znanimi Ptujčani, ki delajo v Ljubljani; med drugimi bo razgovor člana IO društva in častnim občanom Ptuja Janezom Zemljaričem z gospodarstveniki na Ptuju. Odprli bodo spletno stran društva, na kateri bomo predstavljali društvo, novice, fotografije, dogodke, vabila, programe, včlanjevali nove prijatelje Ptuja; si dopisovali in komentirali.
Članu društva in svetovno priznanemu nevrokirurgu, članu več akademij znanosti in umetnosti v svetu in seveda tudi naše SAZU, akad. prof. dr. Vinku Dolencu, je Mestna občina Ljubljana po-
delila naslov častni občan mesta Ljubljana. Za več kot zasluženo priznanje so mu iskreno čestitali tudi člani Društva prijateljev Ptuja in mu zaželeli še veliko dosežkov na njegovem strokovnem in znanstvenem področju v dobro vsega človeštva.
Društvo prijateljev Ptuja želi v
svoje vrste privabiti več mlajših članov ter več sodelovanja z MO Ptuj in sosednjimi občinami, saj je v Ljubljani veliko strokovnjakov in gospodarstvenikov ter umetnikov, ki bi jih lahko povabili k sodelovanju v razvojnih projektih.
Z državnim rekordom v Peking
Uroš Esih
Vrhunec dogajanja na državnem prvenstvu za mlajše člane, ki je zadnji junijski konec tedna potekalo na Mestnem stadionu Ptuj, so bili vrhunski skoki domačinke Nine Kolarič, ki si je po seriji odličnih nastopov v letošnji sezoni dokončno priskaka-la olimpijsko vozovnico, saj je z novim državnim rekordom dosegla tako željeno A-normo za nastop na OI v Pekingu. Drugi dan tekmovanja okoli pol pete ure popoldne je bilo vse v pričakovanju nastopa najboljše ptujske športnice. Na zaletišču skoka v daljino so vladali odlični pogoji - vroč poletni dan, rahel veter v hrbet in spodbuda sicer maloštevilnih gledalcev na tribuni. Že
Fotoarhiv AK Cestno podjetje Ptuj
prvi skok je napovedal, da je v zraku nekaj velikega. Kolaričeva pristane pri 662 centimetrih, kar je centimeter manj od njenega osebnega rekorda in dva manj od državnega. Drugi skok je bil nekoliko krajši (648 centimetrov), nato pa sledi eksplozija v tretji seriji, ko s 666 centimetri pade dvanajst let star državni rekord Ksenije Predikaka iz Ljubljane. Vrelišče pa je sledilo v četrti seriji, ko se Kolaričevi poklopi celoten mozaik skoka, popoln zalet, natančen odriv na deski in odlična faza leta. Še preden so sodniki odmerili natančno dolžino skoka, začne Nina s prešernim slavjem in takoj je bilo jasno, da je padla tudi A-norma.
Skok, ki bo z zlatimi črkami zapisan v analih ptujske atletike in ptujskega športa, je bil dolg kar 678 centimetrov, 6 centimetrov več od A-norme za nastop na OI in kar 14 centimetrov več od prejšnjega državnega rekorda. Čestitke so začele deževati iz vseh strani, najbolj pa se je uspeha veselil Ninin dolgoletni trener Gorazd Rajher, ki jo spremlja na vsakem treningu in tekmovanju. Obema je hkrati odleglo, saj je bilo nekaj velikega že v zraku od začetka sezone naprej, ko je nizala vrhunske rezultate enega za drugim. Zdaj je psihološko obremenilen lov za normo končan in Nina se bo lahko v miru pripravljala na največje tekmovanje njene dosedanje kariere. V ponazoritev kvalitete njenega rezultata naj povemo, da je na svetovni lestvici skoka
v daljino trenutno na izjemnem štirinajstem mestu, v Evropi pa je celo sedma. Še več, ptujski skok Kolaričeve v svetovno elito pokaže, da za letošnjo svetovno dvoransko prvakinjo Naide Gomes zaostaja le za centimeter, devet za slovito Carolino Kluft, ki se je letos v celoti posvetila skakalnim disciplinam, in deset centimetrov za rusko šampijon-ko Tatyano Lebedyevo. En dan po velikem dogodku pa je za Ptujčana povedala naslednje: »Rezultat, ki sem ga naredila včeraj, še ni prišel za mano. Nič ni drugače, kot je bilo včeraj, po začrtani poti grem naprej. Sedaj se bom lažje pripravljala za olimpijski nastop.« Tudi ostali člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, ki je državno prvenstvo tudi organiziral, so se odlično odrezali.
26
ŠPORT
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
678 centimetrov - skok Nine Kolarič za anale ptujskega športa.
Največ med njimi je pokazala Laura Pajtler, ki si je z odličnim finišem pritekla naslov državne prvakinje na 800 metrov. V silovitem zaključnem delu zadnjih dvesto metrov se je otresla zasledovalke in zmagala z najboljšim letošnjim izidom 2 minuti in 14,03 sekunde. Dan pred tem je bila druga na 400 metrov s časom 56,70 sekunde. V isti disciplini je bil Rok Panikvar pri fantih tretji (50,82 sekunde). Tretji je bil tudi Aljoša Vajda na 800 metrov (2 minuti in 1,29 sekunde). Ekipni duh je krasil obe moški štafeti, drugouvršče-no na 4 x 400 metrov v postavi Domen Čermivec, Aljoša Vajda, Rok Panikvar in Mitja Horvat (3 minute in 26,32 sekunde) in tretjeuvrščeno na 4 x 100 metrov
v postavi Sandi Kukovec, Aleksander Kelenc, Domen Černivec in Mitja Horvat (44,50 sekunde). V metu diska si je Lucija Ha-meršak priborila srebrno kolajno (27,60 metra). Omeniti velja še četrto mesto Mateja Krušiča v suvanju krogle (12,62 metra) in dva finalna nastopa Mitje Horvata v kakovstno zasedenih šprin-terskih disciplinah - peto mesto na 100 metrov (11,02 sekunde) in šesto na dvesto metrov (22,52 sekunde).
Na splošno pa je državno prvenstvo zaznamovala slaba udeležba, še posebaj pa to velja za metalne discipline in teke na srednje ter dolge proge. Drugi najbolj odmeven rezultat tekmovanja je dosegla skakalka s palico Tina Šutej, ki je pre-
skočila 410 centimetrov, zelo blizu uspehu pa je bila tudi na višini 430 centimetrov, ki bi jo popeljala na OI. Izkazal se je
še novomeški sprinter Gregor Kokalovič z zmagama na 100 (10,61 sekunde) in 200 metrov (21,43 sekunde).
50 let malega nogometa mesta Ptuja 1958-2008
Precej nogometa, še več druženja, neformalnih stikov in še česa ...
Mineva 50 let, ko smo se kot »mulci« podili za žogo in brcali pod različnimi imeni: Ruševine (današnja KBM, d. d., in Minoritska cerkev), Bloki (travnata površina med Gregorčičevim drevoredom in CMD), Ljudski vrt, Ljutomerska, Park, Sejmišče (TCQ ...), Bire (Ptujsko jezero) in Benfika, Inter, Drava ...
Ivo Kornik
»Ustvarjalnost, prepletena z izkušnjami in ukoreninjena v športu, nas že 50 let vodi na poti spominov. Danes smo ponovno skupaj. Najprej na igrišču, nato pa na družabnem srečanju. Vem, da ste bili del takratne ptujske nogometne srenje, zato dobrodošli.
Leta 1958 se je reformirala tudi osnovna šola in večina nas je po nižji gimnaziji obiskovala osemletko. V letu 1957/58 je bil ukinjen ptujski okraj, ki je bil v mejah današnje predvidene pokrajine Ptuj-Ormož (Vzhodna Štajerska pokrajina). Nastala je velika ptujska občina, ki je bila med večjimi 60 v Sloveniji,« je v uvodnem nagovoru poudaril vodja organizacijskega odbora Jože Maučec.
V športni dvorani Center so v začetku junija stari nogometni
Foto: Langerholc
mački dokazali, da znajo s svojo igro in pristopom navdušiti ter da so na malem prostoru še vedno pravi mojstri, tudi ko je treba zadeti tekmečevo mrežo. Sijajne poteze nogometašev, lepi zadetki, atraktivna pre-igravanja, domiselnost, čvrstost in še vrsta dejavnikov je med gledalci sprožila val navdušenja in jih ves igralni čas zadržala v prijetnem razpoloženju.
Finale mladinskega slovenskega pokala med Dravo in Rudarjem Trbovlje leta 1965 je bil izjemen dosežek generacije (Menoni, Barišič, Vobner, Perger, Carli, Strašek, Krapec, Zorčič, Maučec F., Poljanšek V. in Kornik). Nič manj
uspešno ni nastopalo člansko moštvo, ki se je leta 1969 uvrstilo v 1. SNL in 1972 zasedlo odlično 3. mesto. Nikakor ne gre prezreti športnega uspeha, žal že pokojnega Jožeta Hadlerja, ki je kot profesionalec nastopal za ljubljansko Olimpijo v 1. jugoslovanski ligi, bil pa je tudi trener članske vrste Drave.
Skupinski fotografiji dajejo posebno vrednost znani Ptujčani - športniki: dr. Lojze Arko,
Drago Vobner, Janez Belšak, Andrej Koter, Ferdo Weingerl, Drago Žlender, Slavko Vam-berger, Marjan Pišek, Adolf Kokol, Franc Krajnc, Boris Perger in drugi. Za krepkejši del kulinarike so na idiličnem »Pinčarjevem mlinu« soorganizatorja in gostitelja Marjana Lenartiča poskrbeli odlični kuharji, nagrajeni z modrim trakom. Bilo je vse »na žlico,« kotlički Jožka in Janeza pa so bili vso noč obkoljeni.
27
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Dejan Zavec v dvorani Tabor premagal tudi Marca
Catikkasa
Ivo Kornik
Dejan Zavec je 15. junija premagal Marca Catikkasa in se znova opasal z lovoriko medcelinskega prvaka v velterski kategoriji (do 66,678 kg) po različici IBF, ki si jo je lastil že pred dobrima dvema letoma. S 25. zmago, od katerih jih je 14 dosegel z nokavtom, bo 32-letni Ptujčan v prihajajočih dneh prav gotovo pridobil nekaj mest na lestvici omenjenega združenja, v katerem je bil pred dvobojem trinajsti izzivalec mehiškega svetovnega prvaka Antonia Mar-
Foto: Črtomir Goznik
gerita.
Catikkas je prvi poraz po dvanajstih zmagah (od tega štirih s k. o.) prenesel nadvse športno. »Zavec je bil boljši, zato je njegova zmaga čista kot solza,« je priznal 30-letni Nemec, ki je sicer po rodu Kurd. Glede na to, da je boksal na tujem, je vedel, da bo težko zmagal po točkah. »Zavedal sem se, da je nokavt moja edina priložnost, zato sem ga poskušal zvabiti v past, vendar pa se Dejan na mojo žalost ni pustil pretentati,« je razkril
Catikkas.
»Na srečo se je kljub težavam, ki sem jih imel, zame vse dobro izteklo in je zmaga ostala doma,« si je oddahnil Ptujčan in nato pohvalil tekmeca za izvrstno predstavo. Catikkas mu ni ostal dolžan: »Dejan je zasluženo zmagal, saj je zares odlično boksal. Poskušal sem ga sicer presenetiti, a mi na žalost to ni uspelo.«
Kickboxing - svetovni pokal, Italija 2008
Adriana Korez zmagovalka svetovnega pokala
Od 6. do 8. junija se je v Salsomaggiore Terme (Italija), v organizaciji Yama arashi kluba in svetovne kickboxing organizacije WAKO, odvijal tradicionalni svetovni pokal, imenovan WAKO WORLD CUP »13. BEST FIGHTER«. Tekmovanje je potekalo v kickboxingu, in sicer v semi, light in full contactu, v vseh starostnih kategorijah, kot tudi v vseh zvrsteh form.
Besedilo in foto: Franc Slodnjak
Selektorska komisija je pod vodstvom selektorja reprezentance Vladimirja Sitarja in pomočnikov Bojana Korošca ter Tomaža Barade izdelala širši spisek tekmovalcev (A, B in C
selekcijo), ki naj bi zastopali Slovenijo na tem tekmovanju. Na seznamu je bilo prvotno 68 tekmovalcev, kasneje je sodelovanje zaradi različnih vzrokov odpovedalo nekaj tekmovalcev,
tako da jih je v Salsomaggiore Terme odpotovalo 40, ki pa se jim je nato pridružilo še 6 tekmovalcev. Klub borilnih veščin Ptuj je tokrat sodeloval kar z 8 tekmovalci in dosegel zgodovinski uspeh, saj je v tako močni konkurenci osvojil eno 1. mesto in tri 3. mesta.
Prvi kolajni sta osvojila Anej Štrafela in Filip Janžekovič. Anej Štrafela je med mladinci nad 69 kg premagal Franceska Sorrentina iz Italije in Filipa Di-mitrasoviča iz Hrvaške. V polfi-nalu pa je izgubil proti Mauriziu Tasseru iz Italije in tako osvojil odlično 3. mesto. Filip Janžekovič je med mladinci do 57 kg po predaji nasprotnika v 1. kolu v četrtfinalu premagal Marka Cristo iz Italije, v polfinalu pa je po izredno izenačeni in težki borbi izgubil proti tekmovalcu Gaborju Ivany iz Madžarske, vendar je 3. mesto velik uspeh.
Naslednje 3. mesto je za Ptujča-ne v konkurenci 28 tekmovalcev v kategoriji mladincev do 65 kg osvojil Matic Bedenik. Matic je v 1. kolu premagal Cristiana
Beccija (Italija), v 2. kolu Bo-leslava Novaka (Poljska), v če-trtfinalu Davida Julidta (Grčija). V polfinalu pa je po izenačeni borbi Matic izgubil proti Slovencu Dušanu Lamutu. Največji uspeh pa je v Italiji dosegla Adriana Korez, ki je v konkurenci 30 tekmovalk v kategoriji do 60 kg osvojila 1. mesto in velik pokal, ki pripada zmagovalcem svetovnega pokala. Adriana je do 1. mesta prišla po teških in dobrih borbah. Premagala je Cristiano Malervo (Italija), Malarzano Kedldiolek (Poljska), Armadoray (Anglija), Gullio Areno (Italija) in Sussan Citray (Grčija).
Po izjavi organizatorja je na tokratnem tekmovanju za svetovni pokal sodelovalo 1762 tekmovalcev iz 29 držav. Ob prisotnosti svetovnih, evropskih prvakov, zmagovalcev svetovnih pokalov in drugih mednarodnih turnirjev imajo rezultati naših tekmovalcev vsekakor določeno težo in so pokazatelj njihove forme oz. pripravljenosti. Na tekmovanju je sodila tudi Ton--čka Kaluža iz Ormoža.
Adriana Korez (čepi skrajno desno) med nekaterimi prejemniki priznanj v Italiji.
28
SPORT
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008	SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Ostati v slovenskem vrhu
v
Pogovor z Borisom Pergerjem, športnim direktorjem ZRK Mercator Tenzor Ptuj
V letošnji sezoni slovenskega prvoligaškega tekmovanja je najprijetneje presenetil ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, ki je nudil čvrst odpor Krimu in Celju. Tretje mesto v ligaškem in pokalnem merjenju moči si je torej zagotovil povsem zasluženo, obenem je ptujskemu rokometu vrnil del nekdanjega ugleda. Vendar Boris Perger previdno opozarja, da v klubu ne želijo prehitevati časa, temveč bodo uspehe stopnjevali korak za korakom.
Ivo Kornik
Iskrene čestitke za drugi največji uspeh v zgodovini kluba v samostojni Sloveniji. Ste se že »umirili«?
Hvala za čestitke. Glave so hladne, kljub temu pa smo še vedno vsi pod vtisom zavidanja vrednega dosežka. Potrudili se bomo, da bi te občutke zadržali, kolikor se da dolgo, saj se zavedamo, da lahko v življenju in v športu kaj kmalu pride do položaja, ko ti je vse prej kot lepo. Sledimo načelu uživaj trenutek.
Glede na kvaliteto igralk uvrstitev pri vrhu ni posebno presenečenje?
Za nami je pestra delovna sezona, sadovi dela pa so že opazni. Pred nami so resni projekti, klub se organizacijsko krepi, tudi sam sem povsem predan delu, ki ga opravljam. Večkrat sem poudaril, da je kvaliteta le
Foto: Stanko Kozel
eden od pogojev za uspeh. Poleg te sestavine je še vrsta drugih. Brez prepotrebne kemije, ki se mora ustvariti v slačilnici, pa si na nek način že obsojen na neuspeh. Veseli me, da smo ustvarili kolektiv, ki je postavil temelj pojmovanja rokometa na moderni igri in v takih pogojih je na površje prišla nesporna kakovost, ki jo ima naša zasedba. In ne smem iti mimo resnično dobro opravljenega dela uprave na čelu s predsednikom Miranom Senčarjem in trenerjem Nikolajem Bistrovičem. Svoje so dodali navijači, vse skupaj pa na igralno površino prenesle igralke, ki so pokazale, da so lahko za vzor. Dekleta, vsa čast!
V novi sezoni bodo tekmice precej okrepljene, vendar pa Mercator Tenzor z glavo skozi zid ne bo rinil.
Z upravo smo se odločili, da se ne bomo spustili v nesmiselno bitko z Ljubljano in Celjem, kdo bo več zapravil. Naštetima prepuščamo vlogo favorita, mi pa bomo ostali v okvirih proračuna iz preteklega obdobja. Ubrali smo strategijo počasnega, toda gotovega napredka brez brutalnih preskokov. Temelji so postavljeni, navsezadnje o dobrem delu kluba govorijo rezultati mlajših selekcij.
Že pred prvenstvom je bila vaša usmeritev v pomladitev ekipe, ki je bila po odhodu nekaj odličnih rokome-tašic še toliko bolj drastična.
Nadaljevali bomo utečeno prakso, kar pomeni da bodo jedro ekipe sestavljale domače igralke, za večjo stabilnost igre pa bi potrebovali dve ali tri izkušene igralke. Trenutno smo še v obdobju podaljševanja pogodb in z doslej opravljenim sem lahko zadovoljen. Res je, ostali smo brez vratarke Miše Marinček in Vesne Puš, ki sta obljubili zvestobo Olimpiji, na odhodu pa je tudi Kristina Mihic. Šele
Boris Perger
prihodnji mesec bomo vedeli, s kakšno postavo bomo startali v novo sezono.
Nastja Praprotnik je prva strelka lige?
Da. Trenerka ženske mladinske reprezentance Marta Bon jo je 10. junija povabila na pregledni trening oziroma tekmo s člansko ekipo Krima v Ljubljani. To je bila akcija, ki sodi v okvir priprav za nastop na letošnjem EP. Obeta se ji blesteča rokometna kariera.
Letalski miting v ob obletnicah LC Maribor in Letališča Maribor
Matjaž Horvat, Klub veteranov letalstva Slovenije Ptuj
Z veseljem smo pričakovali odprtje tega mitinga. Že sam program je obetal veliko, pa še sami smo se lahko predstavili. V šotoru smo pripravili pravo malo »spominsko« sobo, v kateri smo v slikah in besedi predstavili razvoj letalstva na našem koncu. Mnogi veterani so se ob teh slikah ustavljali in obujali spomina na leta, ko so brez strahu »frfotali« po zraku. Mlajši obiskovalci pa so se predvsem čudili
tedanjim opravam padalcev in pilotov. Veliko zanimanje je bilo tudi za Zbornik AK Ptuj, ki je bil izdan ob njegovi 50. obletnici. Miting pa je bil med ostalim posvečen 80. obletnici LC Maribor, 30. obletnici Letališča Maribor, ki je bil preimenovan v Letališče Edvarda Rusjana Maribor, in pa seveda spominu na prvi polet Edvarda Rusjana, od katerega je minilo 99 let.
Razstavljeni spominki na stojnici.
29
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
SPORT / PRIREDITVENI VODNIK
Ob zaključku sezone nogometne šole Poli Drava
Nogometna šola Poli Drava je v sezoni 2007/08 dosegla enega izmed pomembnih zastavljenih ciljev. Mladinci in kadeti so sezono zaključili na prvem mestu 2. SNL in se prebili v 1. slovensko nogometno ligo. Ptujska nogometna šola se lahko tako v tej sezoni pohvali z dobrimi rezultati.
Mladina/kadeti - prvaki 2. SML/2. SKL, Kadeti selekcije B - prvaki lige MNZ Ptuj, Starejši dečki U-14 - 8. mesto 1. SNL U-14 Vzhod, Starejši dečki U-13 - 4. mesto lige MNZ Ptuj, Mlajši dečki U-12 A - prvaki lige MNZ Ptuj - Ml. dečki Vzhod, Mlajši dečki U-12 B - 3. mesto - MNZ Ptuj Ml. dečki Zahod, Mlajši dečki U-11 A - 2. mesto lige MNZ Ptuj Vzhod, Mlajši dečki U-11 B - 5. mesto lige MNZ Ptuj Zahod, Cicibani U-10 - prvaki lige MNZ Ptuj - Cicibani U-10, Cicibani U-10 B - 2. mesto lige MNZ Ptuj Zahod, Cicibani U-10 C - 8. mesto lige MNZ Ptuj, Cicibani U-8 - rezultati se ne beležijo, Cicibani U-7 - rezultati se ne beležijo, Cicibani U-6 - še ne tekmuje
V zadnji uspešni sezoni smo želeli narediti korak naprej v tekmovalnem in rezultatskem smislu, obenem pa smo želeli nogomet še bolj približati našim najmlajšim, ki delajo prve korake na poti do vrhunskega nogometaša ali pa si le želijo zdravega in veselega preživljanja prostega časa. Vsekakor se naši rezultati odražajo tudi skozi vztrajno in načrtno delo vodstva šole ter podpore s strani lokalne skupnosti, sponzorjev in donatorjev. Tisti, ki so v tej sezoni z nami soustvarjali kvaliteten nogomet in zagotavljali našim otrokom redno in zdravo vadbo, so: PERUTNINA PTUJ, d. d. - generalni sponzor, VEOLIA, d. d. - uradni prevoznik, ASFALTI
PTUJ, d. o. o. - glavni sponzor, BAR ČRNI GAD, RADENSKA, d. d., NKBM, Poslovna enota Ptuj, ZAR-PRO, d. o. o, RM VUK, d. o. o., PAAM INVEST PTUJ, ZELENIK MIRKO, s. p., AGRO-CENTER KRAJNC, ELEKTRO MARIBOR, ZAVAROVALNO ZASTOPANJE ŠALAMUN, NES PTUJ, FOTEX, PETOVIA AVTO PTUJ, d. d., FELUKA BAR PTUJ, ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ, MESTNA OBČINA PTUJ, ZAVAROVALNICA MARIBOR, d. d. - enota Ptuj, TMD INVEST, d. o. o., MASKA CAFFE, BAR SAŠ, 4. MAT, d. o. o., STIK d. o. o., GOSTILNA LUŽNIK, MARK 69, BM ASFALT, BEECOM - HANDY SHOP PTUJ, LEO-ŠPORT, RPS, VULKANIZER-STVO KMETEC, RADIO PTUJ in ŠTAJERSKI TEDNIK.
Skupinska fotografija finalistov lige MNZ Ptuj v kategoriji U-10 - modro-beli so naši »prvaki« .
Avgust
mpP
I MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ
02 749 32 50 info@mgp.si www.mgp.si
ZA ODRASLE IN MLADINO
Tadej Toš: OVINEK 2, za izven
Sreda, 27. 8., ob 21.00, četrtek, 28. 8., ob 21.00, petek, 29. 8., ob 21.00, sobota, 30. 8., ob 21.00
NA GOSTOVANJU
19. 8., ob 21.00 Tadej Toš, William Shakespeare: HAMLET, »Stand up« Lenart	komedija
24.	8., ob 21.00
Čatež
25.	8., ob 20.00
Ruše
Wilhelm: GOVOR MALEMU ČLOVEKU
A. T. Linhart: MICKA, veseloigra
cftD
PTUJ
Kam med počitnicami na Ptuju 2008
BREZPLAČNI PROGRAMI SO OZNAČENI S SIMBOLOM ft.
IME PROGRAMA	KRATEK OPIS	PROSTOR	CILJNA SKUPINA	TERMIN
ELEKTRO DELAVNICA tt	Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Mentor je Danijel Krapša. Potrebne so predhodne prijave.	CID Ptuj	osnovnošolci od 12. leta dalje	vsako sredo ob 10. uri vse počitnice
UDELEŽBA NA MEDNARODNI MLADINSKI IZMENJAVI NA FINSKEM tt	Ekološke mladinske izmenjave z naslovom »Back to the Forest« se bo udeležila skupina 6 mladih iz Ptuja.	Rautavaara, Finska	srednješolci	11. - 21. 8.
ZAČETNI TEČAJ BOBNANJA	Osnove igranja na afriške djembe bodo mladi spoznavali z Borisom Magdalencem. Potrebne so prijave, cena 15 EUR.	CID Ptuj	osnovnošolci, mladi	25. - 29. 8. popoldan
ZAČETNI TEČAJ ŠPANŠČINE	Osnove pogovorne španščine za vse, ki bi radi usvojili osnove. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena 15 EUR.	CID Ptuj	mladi	25. - 29. 8. od 10. do 11.30
ZAČETNI TEČAJ FLAMENKA	Osnove temperamentnega španskega plesa za fante in dekleta. Tečaj bo vodila Ana Fras. Potrebne so predhodne prijave, cena 15 EUR. * Španščina in flamenko skupaj - cena 20 EUR!	CID Ptuj	mladi	25. - 29. 8. od 12. do 13.30
SEJEM PROSTEGA ČASA	Predstavitev možnosti za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladih v novem šolskem letu.	Novi trg	širša javnost	6. 9. od 10. do 12.
Tudi poleti sprejemamo pobude in predloge za programe za otroke in mlade. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. Kavarna CID je odprta vsak petek in soboto od 18. do 1. ure. Osojnikova 9, SI - 2250 Ptuj, tel. 780 55 40 in 041 604 778, www.cid.si,cid@cid.si
30
AKTUALO / OGLASI
25. JULIJ / MALI SRPAN 2008
Kmetija Zorec iz Mestnega Vrha je postala Kmetija leta
V komisiji za izvedbo akcije Izbiramo kmetijo leta 2008 v MO Ptuj so letos sodelovali Rajko Fajt kot predsednik, kot člani pa Slavko Brglez, Vladimir Korošec, Terezija Meško in Drago Brumec. Izmed prijavljenih kmetij bosta nagrajeni dve kmetiji: živinorejska kmetija Marjana in Silve Zorec iz Mestnega Vrha 10 in kmetija Antona in Ksenije Šamperl iz Spuhlje 62. Priznanji bosta lastnikom kmetij izročeni na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku MO Ptuj na dvorišču minoritskega samostana 1. avgusta.
Drago Brumec
Kmetija leta 2008 v MO Ptuj je postala živinorejska kmetija Marjana in Silve Zorec iz
Mestnega Vrha 10. Na kmetiji živita še sin Jani in babica Antonija. S prirejo mleka in mesa se ukvarjajo od leta 1993. Kmetijstvo jim predstavlja edini vir dohodka. Sin Jani obiskuje Poklicno in tehniško kmetijsko šolo Ptuj in bo v prihodnosti prevzel kmetijo, saj ga delo na kmetiji zelo veseli.
Kmetija spada med zgledno urejene kmetije na območju z omejenimi dejavniki za kmetij-
Foto: Damijan Plajnšek
sko pridelavo. Vključeni so tudi v integrirano pridelavo poljščin. Obdelujejo 33 ha kmetijskih zemljišč, od tega 17 ha njiv in 16 ha travnikov. Na njivskih površinah pridelujejo koruzo na 10 ha, na preostalih 7 ha pa strna žita (pšenico, ječmen, tritikalo - križanec med pšenico in ržjo). V hlevu je trenutno 92 glav goveje živine, od tega 24 krav molznic, 21 plemenskih telic in 47 govejih pitancev. Letna prireja mleka je 120.000 litrov. Letno oddajo tudi 20 do 22 pitancev. Načrtujejo širitev in posodobitev hleva,
Kmetija Marjana in Silve Zorec.
v smeri proste reje krav molznic. Kmetija je opremljena s sodobno kmetijsko mehanizacijo. Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine pa bo prejela kmetija Antona in Ksenije Šamperl iz Spuhlje 62. Prvi del hiše je bil zgrajen leta 1915, drugi del pa leta 1954. Še istega leta je bilo postavljeno novo gospodarstvo, saj je prejšnje gospodarstvo pogorelo. Hiša je bila leta 2004 generalno obnovljena. Gospodar Anton je
zaposlen na KGZ Ptuj, ženi pa delo na kmetiji predstavlja edini vir dohodka. V družini je pet otrok, dva sta od sestre, ki je zaradi bolezni umrla.
Obdelujejo 11 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 6 ha v lasti, ostalo je v najemu. Koruzo, strna žita in oljno ogrščico pridelujejo po pravilih integrirane pridelave poljščin, saj so vključeni v eno izmed kontrolnih organizacij. V hlevu je 20 govejih pitancev, imajo tudi 10 plemenskih svinj.
Vpis v študijskem letu 2DQ8/20D9
. jft	It**	¿pmjiirti latfti' |
^.-S	Vti 7Mwn»ia «ftiramfl* vttfc1
tjjMM »mu	tM i iBiJiftg - prriruill.c tm nam tudi vil |
Visoka poslovna šola - EF Ljubljana
doi ;lcrnsk;Študijekonomije3\2 1
GEA College - Center višjih šol
dvoletni slui js<i ;racrjn ■ diplDmirani Ekonomist
^ Visoka šola za računovodstvo - Ljubfjana
dodiplomikl Študij računovodstva
I r¡"'TpTTJ1".|dohtr v Cajnifrvu LU Pn^
WWW.LU-PTU3.SI
W i
n m
¿i.; a >w
IS Ulj
■iiUt
ia
„,| B€LCONT ... V
"Domo, fatoda, »¿veruje.
Okna za vse letne čase!
V poletnih mesecih izbirajte okna in vrata iz programa stavbnega pohištva Belcont, ter izkoristite posebno ugodnost:
ALU vhodna vrata za ceno PVC vhodnih vrat!
Pohitite in preženite vročino iz vašega doma, vsak kupec prejme tudi darilo. Za več Informacij pokličite: 0274113 80 ali 041316505
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
ä^h^r/M	31
LEKARNE PTU|
lEKAANA Ptuj TflSTENjAKOVA 3 5I-«50 PTllj T Oi 771 60 Dl
LtKAHMA p rti | |£ OUPfiTA nEO OELAVHlKi: T. 00 - £0.00. V 50U0T0: 7.00 - lt,O O
DEŽURSTVO: aucjust: 1 .S,?QOB - 3.0.2000
1 1.B.300B - 3 1.0.2008
DEŽURSTVA (l!i DELAVNIKIH POTEKA ji] □□ 20. 00 7. LIRE ZjUTRAj» Dfi SOBOTAH □ □ 14. OD 7. URE, VNEDEt-jD IN OB PRAZNIKIH P.A |E DEJ LIRSTVO NEPREKINjENO VES O AH 00 7, LIRE ZjUTRAj 00 7- URE NASiEONjetjA DNE,
L I K A R N A
Za vas smo tukaj:
med lednorti od s. do 19 uri
olj so&otaTi «l fi. do 12. une
dežurstvo: august 2O0B						
ponedeljek	loraK	HW)]	¿flfteh	potek	sabori	nudolj.i
A	5	e	7	8 9		„
Oinaicnc dni dtžura njij Itfcjrn.l, In »iesfi
ob delavniki1!	od 20 do 7 unr
ob Bofcdah	od 14. do 7. ure
cb nadal)ali in praznih*	it ur
POTRČEVA 23, 2250 PTUJ. 02 76/ M 90

V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
	Brezplačne izobraževalne oblike	w w w
9 LlUDBCAufcftVIU rtuj		
	Menjaj znanje, ne sanje!	
IbL» duiuaum
E Kiptmfl^kH.r« tetcfon: Z1 Si i poša: i/uetiraMnis 9

brfipnino Informiran]» 1n luetflvanje I
1VMOVALNO
L U - P T U	J . S I
SREDIŠČE ZA	Hal
SAMOSTOJNO	s
UČENJE	otcunntM^^ \>ti:Hnl)Nii
	UfENII
nnuiogROm 92,3 ^ pu
www.radiogrom.si