Tv n«wi<*e. f Dj|akovskl škof dr. Krapac tunrl. V Zagrebu je dne 16, julija za pljučnico umrl djakofvski ško! dr^ Krapao, naslednik vladike dr. Strossmayerjav Dr. Krapae je bil star 73 let. Ra.ini škol je večkrat prihajal se zdravit v Rogaško Slatino. Duhovniškii vest. C. g. Josip Ozmec, župnfk in deželni poslanec v Ljutomeru, jo imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalca. Žnpnik-veteran. Pri Korenjakovih v Halozah, blizu oerkve Sv. Barbare, so imeli dijafca. Mladenifta so leta 1866 vtaknili v vojaško suknjo. Tistokrat smo iroeli voisko z ItaJijo, kakor sedaj. Tudi našega Studente so poslali nad Laha. Po triletni vojaški službi se je vrnil zdrav doraov. Potem je nauke nadaljeval: }>ostal je duhovnik. Prsa mu kinCata dve vojni kolajni. In nekdanji vojak obhaja letos oOlettnico ita- lijanskega vojevanja. To je g. Podliostnik, župnik na Rečici ob Savinji. Cestitamo! VeliJki boj duhov. PreteTdo nedeljo, dne 16. i. m., so rfunajski možje romali v Marijino Celje, Spremljal jih je tudi kardinal dr\ PifH, ki je Dunajčane ogovoril: Vedno sem iskal prisrčnega s t i k a z ljudstvom, posebno odkar je nastala vojska. ko ie treba, da pastir ljuds,tvo tolasži in, dviga. Prepričan je, (la se sme na T>unaj<5anie zanesti, ne samo kadar jih kliče k vojnim pobožnostim v svetoštelansko cerkev, ampak tudi, ako bi se morda pozneje v n e 1 v eI i k i b o j d u h o v, Zrelostni izpltl na ženskem učiteljišču šoljkib scster v Mariboru, Pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. dvornega svetnika Kon.Snika so se vršili na ženskem učiteljišču šolsldh sester v Mariboru zrelostni izpiti od 3. do 5. ,julijn<. \rseh 29 maturantinj je prestalo izpit, II izmed njih z odliko. Odliko so dobile te-le Slovenke: gfdč. Lizika Broman. Marija Kovačič, Jožica Mlinarič. Fanica Presker in Milka TominSek. Jirivo pričanje pred vojašklm sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je prejšni forek zagovarjala babica Barbara Kuttnik iz Slov. Bistrice zaradi hudodelstva krivega pričatnja. V kazenski zadevi profi bivšemu županu v Crešnjevcu, Simonu Pušnit .(« orožništvu in preiskbvalnemu sodniku v Slov. Bislrici izpovedaja, da je slišala inkriminirane Pušnikove izra^e. Pri vojaškem sodišču v G/adou ie pa hotela spremeniti svoje izpovedbe na ta na&n, da je skušala spraviti obtožen5eve izraze v drugačno zvezo. Mariborsko okrožno sodišče jo je zaradi krivega pri6a»nja obsodilo na šest tednov, težke ie8e. Voine kuMaJe so ustanovili na Dunaju, kjfer se kulife pooeni in priprosto skupno za uboge ljudi. V torek. dne 18. julija, so odprli prve tri takfene kuhiaje. Za Rdeči križ se je nabralo na gostiji Roškan rič-Ferlinc pri Sv. Ani na Krembergu 13 K. (Poslal g. Fi\ Kaučič.) Hvala! Podpornemu društvu za sloverlske vlsokošolce na Dunajn so v času od dne 10. maja do dne 30. junija 1916 darovali: 600 K: Kranjski deželni odbor v Ljubljajii; 150 K: Kmetska pošojilnica ljubljanske okolioe; po 20 K: dr, Friderik Babnik, dvorni in sodni odvelnik na Dunaju, Posojilnica v Logatcu in Ladislav Bevc, ioženerski poročnik v vojni: po 10 K: Adolf Pauser v Rudolfovem, dr. Aleksandež Fatur, železnaški komisar. in Ivan Okjretič, gen. adv., oba na Dunftju, P, Miklavčič, višji živinozdravnik v Kočevju, dr. Jakob Žmavc, gimnazijski profesor v Lju bliani, in dr. Karol Hinterlechner, rudniški svietuik na Dtinaju: 8 K: zMrka g. Radoslava Knaflič, nadučitelja v Dobju (po2K: Ivan Žagar, provifeor, Ratloslav Knallic\ nadučitelj, in Ana Bitenc, učiteljica, pq 1 K: Jože Gražnar, župan, in Amalija Tržan, trgovka); po 5 K: Matija Marinčeik, notar v Tržiču, dr. Josip Barle, notar v Konjicah, in 'Milan Vrtovec, mornariški komisar v Pulju; 3 K: Henrik Angerer, dekan yi Celovcu; po 2 K: dr. Fi*an KogaJ, zdrajvnik na Jesenicah, Jurij M. Trunk, mestni župnik v Beljaku te Fran Berlec v Kandiji. Vsega skupaj 902 K, za katere se društv^eni odbor vsem cenjenim darovalcem, r prvi vrsti vsikokemu kranjskemu Ueželnemu odbor, najvdanejše zaJivaljuje. — Za odbor prvi blagajnik: Dr. Stanko Lapafne. odvetnik na Dunaju I, Briaunerstrasse 10. Vpoklic črnovojnikov letnika 1897. Crnovojni ki letnika 1897, ki so bili pri prebiranjih do dne 22, julija 1916 spoznani za sposobne za vojaško službo, bodo vpoklicani dne 1. avgusta; bni, ki so bili po 22. juliju t. 1. spoznani za sposobne, pa čfne 10. avgusta;. Crriovojriikihprostovoljci letnikov 1896 do 1866, ki so Mli po 22. juliju spoznani za sposobne. bodo vpoklioam v poznejšem času. Prošnje za oprog5ep.j& kmetskih posestnikov. Ker se dogajajo slučaji, ko vlagajo stranke prošnjo za oproščenje poljedelcev in gozdarjev naravnost na voino, na poljedelsko in tu-di na ministrstvo za dež. brambo, se opetovano opozarja, da se mora.jo vlagati tozadevne prošnje za oproS6enje) od vojaške službe brez izjeme na pristojno okrajno politi5no oblast. niVakor pa ne na eno imeno^aniri ministrstev. Na proSnje, vložene na eno imenov/anih miniistrstev, se ne bo oziralo in bodo ostale nereŠene. Vojnl vjetnlM, ranjjenci In pogreSanl. Ker še mnogi vedno ne vedo, kam bi se obrnili, da bi dobili natanSne podatkie o osebah, ki so v vojnem vjetnišlvn, ld so ranjeni ali bolni ali ki se pogrešajo. prinaSamo Še enkrat naslove uradov in pisarn, kamor se je treba obrniti za pojasnilo in podatke: 1. Po vojnih vjetnikSh se vpraša izkljnfino pri onem deželnem družtvu Rdečega križa, v kojega podroCjP je dotifinik pristojen, oziroma h kateremu spada njegovo vojaftko krdelo itorej za vse Stajerce pri deželnem in gospejnem pomožnem društvu Rde6ega< križai za Stajersko v Gradcu). Povprašati je z navadno odpisno poštno dopisnico {z odgojvorom); vzvratni naslov mora vtpra)šujo6a, stranka napisaitS. Navesti je: Ime, starost. j)ristojnost, šaržo in vojaško kridelo vojnega ^-.ietnika, katerega se išče. Na nečitljiva v^rašanja se no moi-e odgovoriti. 2. Po nevojno vjetih ranjencih in bolnikih je povprašati pri poizvedov&lnici Rdečega križa na Dunaju, VI., c. in kr. vojna šola. Tudi tukaj je navesti gornje podatke. Za ta vprašanja so tiskane odpisne dopisnice, ki se dobijo pri vcČjih poštnih uraidih. 3. Raz\-idnost pogrešancev vodi skupna osrednja izkazalnica na Dunaju, oddelek C, I., Fischhof št. 3. Po pogrešanih je poprašafi naravnost pod tem naslovom z na^aidnltmi odpisnimi pošfnimi dopisnicami. Navesti se morajo vsi goraj OznaCeni podatki. Vsa pojasnila se dajo samoobsebitimevno popolnoma brezplačno in kolikor le mogoče hitro.. Ni se torej treba obračati do nepoklicajnih posredovaloe{V, ld morajo potrebne poizvedbe vendarle dobiti od poprej naytedenih uradnih poizvedovalnic. Mrtvi se oglašajo. Med pogrelšanimi se je nahajal posestnik Alojz Bohanec iz Vučjevasi na|Murskem poliu, od katerega ni bilo nobjenega glaisu od začetka. vojske do sedaj, kajti zadnje njejgovo pismo je prišlo dne 5. avgusta 1914 iz mesta Strij v Galiciji, ko ie izstopil iz železnice. Sedaj po preteku že skoro d^eh let je poslal pismo iz daljne Rusije. Piše, da je bil prej v azijsld Rusiji in meseca februarja t. 1. je bil prestavljen v evropsko Rusijo, gubernija Miinsk. Pismo je romalo od 18. marca do 9. julija t. i. Piše, da je že velikokrat pisal, pai ne dobi nobenega odgovora. — Vodstvo jareninske šole je nedavno dobilo od Rdečega križa obvestilo, da je Franc Sekol. pose-stnik in občinski svetovalec v GaCniku, vjet v Zenkovn, gubernija Poltava na hu> kem. Sekol že od meseca avgusta 1914 ni dal nobenega glaisu več od sebe in se ga je že smatralo za mrtveiga. Rdeči križ piše, da je Sekol zdrav in da dela v neki občini. Cudno pa je, da njegovi domačif ntiso dobili od njega ne ene dopisnice. Sekol je bil znan govornik na našib raladinskih shodih. NovllOkronskl bankovcl. Novt lOkronski papimati bankovci pridejo v promet dne 24. julija 1916. No*vi bankdvei so nejkolfifeo mainjši, kajkor so desetkronski baJikojvci, ki so sedaj v prometu in so svetlejše barve. Potres. Iz Pilštanj-a se nam piše: Ponoči dne 14. julija, ob 11. uri, smo čutili precej močen potres. — Crnovojnik Franc Poštrak, doina pri Kapeli, nam piše sKoroškefea: Bil je potres dne 14. t. m. in sicer okoli 10. ure 25 minnt pdnoči. Bil semto noč ravno prost. Zdelo se mi je, kakor da bi me zazibala še živeča moja mati k spanju, In v»ndar nisem mogel zaspati. Simes. ni povzročil tukaj nobene škode. — Posebno hud potres so čutili v hrvatskem Primorju, zlasti v Reki. v Senju in Cirkvenicah. L.iiifJie so prestraSe^ni zbežali na uBce. Skodu. katero Je povzročil potre-s, je neznatna, V Reki in na Sušaku je porušflnih nekaj dimnikov. Gospodarske novieo, Kam bomo vozlll v mlln? Slišimo,. da se prii-ravlja odredba, da nihče ne bo smel žita, ki ga bo smel uporabitf za prehrano svoje družine, dajati v mlin izven okrajai. Oblast je mnetaja, Ida je tedaj, 6e kmetjie vozijo svoje žito v mline izyen okraja, nemogoče natančno najdzorovati, ali se posameizniki pri uporabi žita in molce držijo določene mere ali ne. Mlinarji v okraju bodo namreč morali slovesno obljubiti (prisegi), da bodo odslej naitančno vodili sezname o zmletem žitu in oddani moki. Po našem mnenju pa je n a m e r a, da bi se smelo žito v zmletje voziti samo v mllnp v domačem okraju, n e i z v e Irl 1 j i v a. Vzamimo n. pr. samo mariborski okraj levi Drtavski breg in šentlenartski okraj. Celi okraj Maribor levi breg in St. Lenart razpolaga, odKar so se mlini ob Pesnici odpravili, S tremi jili štmmi večjimi kmetskimi mlini. Posebno uboge pa so v tem ozira Slovenske gorice. Cel gornji del Slovensldh goric vozi svoje žito v mline onstran Mure. Primeroma maijhtiim mlinom v KaniŽi, Gornji Sv. Kungoli, Porčiču itd. je popolnoma nemojgoče, da bi mogli zmleti vse žito domašega okoliša. Skoro gotovo je enako glede mlinov tudi v drugih slovenskoštajerskih okrajih. Prizadete občine naj takoj, ko bo izšlo tozadevno uradno navodilo, pri okrajmem glavarst^u in cesarski nainestniji prosijo, da se bo tudi v bodofte dovolilo voziti žito v mline izven olkraja. Vladna odredba glede krmll. Ministrstvo je odredilo, da se bo od letošnjega žitnega pridedka za krmljenje živine smelo uporabiti od zimskega žita (od pSenice in rži) 5 odstotkov od pridelaine množine, od .je^mGna 25% (eno četrtino) in od grašioe dve tretjim vaega pridelka. Koliko se bo smelo koruzre in prosa uporabiti za krmljenje, bodo določila deželna politična oblastva, Nai>olica (mešanica različnih žitnih vrst) se popolnoma prepusti poljedelcera za krmljenje in za seme. Prepovedano pa je, žitne vrste in stročnioe nalašč mešati med seboj. Ako bi kdo te vrste mešal, da bi tako odtegnil več žita oddaji, se ga lahko kaznuje, mešanica pa na korist države zapleni. Korirznih strokov se ne sme zavre&i ali zajžgati, ampak se jih mora uporabiti za živinsko klajo. V izrednih slučajih bo letos dovoljeno tudi plemenskim bikom pdkladati oves. Istotako je določen oves tudi za krmljenje plemenskih in vprežnih konj. Vojno-žitnoprometni zavod bo moral vsak mesec gotovo množino ovsa, jedmena, koruze in prosa dati žMnorejcem — koeijažem itd, — xi nimajo lastne/ga žlta, na razpolago. Glede ofrobov je določeno, da dobijo posestniki tudi ddslej 50% otrobov od žita, ki so ga oddali vojno-žitno-prometnemu uradu. Otrobi pa se morajo odvzeti najpozneje tekom treh tednov od 6asa, ko je osrednica za krmila izdala naka^ilo za olrobe. Zasebni nrjlcup ali prodaja omenj,enih žiltnih in krmiLnih vrst je prepo\1edan. Žito in otrobe v krmiline svrhe sme kupovati in oddajati edino vojiKHŽLtno-prometni zavod, oziroma osrednica za knnila> — Glede dobave otrobov smo se dosedaj živinorejci pritoževali, da na naročila, ka so jih poslali potom občin osrednici za krmila, oziroma njeni podružnici y, Gradcu, v vfičih slučajih niso dobili ne od,govora In ne otrobov. Naj hi se v tem oziru letos storilo primerne korake, da se tfodo v Gradcu ozirali na naroCila, M pridejo glede otrobov s Slovensk«ga Stajerja. Prepustitev žita poijedeicem za dom. V3led razpisa c. kr. ministrstva za aotranie ?adeve z dne 12. junija 1916 št. 27 810, je c. kr. deželna vlada obvestila okrajna }>lavarstva, da se v krajih, kjer imajo letoi žetev še ie po 1. avgustu, sme poljedelcem pustiti žito, kar ga rabijo za dom, do 14 d i ;-u korraii' ž^l.vi. Dodatek h krušnl moki. Stajersko cesarsko namestnilštvo razglaša, da sme biti od sedaj nadalje pridjjano h krušni moki samo 30% bele ali ržene moke, 70% krušne moke pa mora bit ali koruzna, ječmenova in druga moka, Oddaja goveilh In koniskih kož. Izšla je nova ministrska naredba, ki določa, da je od sedaj naprej prepovedano oiddajati ali prodajati go\^je in konjske kože komu drugemu, kakor osrednici za usnje na Dunaju. oziroma njenim podružnicam. Nadalje prepoveduje imenovana ministrska naredba, da se govejih ii- konjskih kož ne sme izročevati tovarnam za izdelovanje* usnja za domačo rabo. Pa^ pa je dovoljeno, da sme kmet oddati svinjske in telečje kože, nadalje kože divjačine, ovcje in kozje kože tovarnarjem za izdelovanje usnja. da dobi usnje iz teli kož za domačo potrebo. Vožnja s kon.ii. Nefci posestnik je rekel, da so kon,ji včasih vzdržali do 18. leta starosti, a sejdajj le 11 let. Kakb to? Priznati se mora, da so bfili konji v zadnjih letih preobložieni; 800 do 1100 kil ie moral konj pretegniti, za par konj se je nakladalo 2000 do 2500 kSl, brez ozira na težo voza. Ce so konji dobivali dovolj žita, so že še zmagovali tako vožnjo; le v klancih je šla trda. Dandanes se konjem poklada Ie malo žita, ker ga ni. Ako se jim nalaga težka vožnja, potem ni čuda, da opešajo in zbole. Tako se je pred kratkim zgodilo nekemu posestniku, ki j© za 1 par konj nakladal 3000 do 3300 kill teže, da mu je 1 konj od naporne vožnje zbolel; dobil je pljučnico ter poginil. Jako previdno je treba ravnati z brejimi kobiiami, ker se hitro ponesrečijo in zvTžejo, ali pa poginejo, ko imajo storiti, kar se je tudi letošnjo zimo često zgodilo. — Neki vojašM podčasinik mi je pripo\iedoval, da se na frenski voz, ki ga dva konja vlečeta, navadtio naklada 400 do 500 kil teže; v jzrednih slučaiih tudi 900 do 1000 kil. To težo 2 konja v izrednib slučajih že zmafgata, pa je treba tukli pomisliti, da vojaški konji dobe tudi več žita, nevojaškim ga pa manjka. Dražba občinskep;a lova. Lo\- občine Podova se bo v soboto. dne 22. t. m., ob 11. uri dopoldne, naokrajnem glavarstvu v Mariboru, soba št. 6, izdražb\i. Izklicna cena. 300 K. Tudl (liiiinlkaril postanejo dražji. Stajersko cesarsko namestništvo je dovolilo zvezi štajerskilr dimnikarskih družb, da smejo dtinuiikarji podražifi dimniikarska dela za 15%. Razne uovice Svoio vnukinjio je pokosil. Kmet Anton Kolunder v Hrastovcu pri Slov. Bistrici je kosil na travniku blizu domače hiše. Od zadaj se mu je približala njegova vnukinja, 18mes«čno dekletce, ne da bi jo bil stari o?e zapazil. Ko je Kolunder zamahnil s koso, je zajdel otroka tako nesrečno, da je dekletce umrlo. Strela ublla 6 volov. Hiitfo neurj© dn« 11. ju^ lija je povzročila tudi po Gornjem Stajersksm \-eliko žkorfe. V vasi Hafning pri Vordernbergu je strela Ireščila v čredo goveje živine, ki se je pasla na pafinikn in je usmrtila ftest volov. Ker so našli ubite živali Sp le dva dni pozno.jp, jp itipso že mofino smrdelo in ni bilo vžitno. Skodaj znaša 6800 K. Riba tcžka 65 kp;. Zakupnik ribolova Iv. Bebič iz Stare GradiSke ie vjel blizn sela Mlalka v Slavoaiji soma, dolgega .1 meter in 30 om, tehtal je 65 kil in 45 dek. Na trgu so g& prodali eno kilo po 4 K 80 v. Židje v angleški armadi. Na Angleskem, kjer budiiega očesa kontrolirajo vse sloje ljudstva, ali so ,.storili svojo flolžuost" in poslali dovolj svojib pripadnJkov v armado, kontrolirajo tudi žide. Kakor poročajo ,/Times". je bilo pred vojuo v angleški armadi samo 500 židov. seiiaj jih je pa 5000 in njiliovo število raste fte vedno. Število žiclafv med častniki v vojski na kopneni in v mornarici znaSa 450. Tzpočetka se je mislilo sestaviti židovski polk, a to inisel so kraalu opnstili. Med kianadskim vojaStvom je kakliii 200 židovfa so to vpčinonia Iaseljenci iz Rnsije iu Armenije. V angleški armadi služijo tudi sinovi najbogatejšili židovskih rodbin. med njinii fudi f-lani RothsrhildovP rodbinp. Marlbor. Dae 17. julija je mrni Matko Korber, bivši .strojnik v naSi tiskarni, star 31 tet. Umorila ga je jptika,. N. p. v m.! Marlbor. Preteklo soboto dopoldne se je splašil v lahek voz vnrežeu koni tukajšn}ega kolodvorskega restaivrajterja in je v divjem dfru zbležal po Tegetthoffovi ulicl. Na križišču v Meljsko ulico je zadel v gručo žensk. ki so se razgovjarrale in jih po drl na tla. Tri ženske so bile tako močno poškodovaite, da, so jih morali spravilti V bolnfemeo, tudi lahko ranienili ie Wilo nekaj žensk. St. Jakob v Slov. gor. Na Lilaškem Vrhu je umrl saniski posestnik Jožef Jaugnik, star 58 let. Bil je nnš mož in se ,je udeležil vsakp volitve. Naj v miru pociva! Hoče. V sobotu. dne 15. .julija, proti ve&eru. je sti-elai vidarila, v nto pri Pavlu W<ernig v Sp. HoČi, kjer je bilo sliranjeno razno kmetijsko orocfje. Ker šo liitro prihitele ua pomoč domača in druge požarne brambe, se je zabranila veftja nesreča. Uta je zgorela in '/ nro vred veliko sena. Tr&ska in hudega vremena reši nas, o Gospod! - Umrla je Marija Breznik, ki je bila nad 20 let skrbna in zvesta postrežnica v kaplaniji. N. v m. p.I^— Pri Devici Mariji je umrlik v evetju let Marija Struc. Ljutomei*. Minula sta že dva meseea. kar smo izročill materi zemlji drago nam tovaršico Toniko Cuješ. Umrla je v cvetn življenja, stara komaj 23 let. Bila je vzorna, v resnici pobožna Miarijina hčertca. Zapustivši Ijudsko šolo, je šla v Ljubliaiio v zavod 56. križanskilr sester. Nato je šla v samostan čast. križansldh sester v Gradec, kjer je živela eno Ieto kot vzorna. novicinja. Prejela je reidovno ime Alojzija- Revica je zbolela nevarno na pljučah. V nadi, da si ji vrne zdravie, je šla domov k materi, kjer je po hudem in mučnem trpljenju izdihnila svojo blago '1ugo dne 7. maja t, 1. Zaspala je v rokajh svoje matore, katera je izgubila ž njo svojo edino hčerko. — Nam tovaršicam ostaneš« draga Tonika, v nepozabnera spominu. iSv. Ana. v Halozah.. Služba božja se vrši pn i-oaiarski oerkvi S\-. Ane )»ri Borlu (župnija Sv.Barba,ra v Halozah) letos dne 25., 26.. 29.. 30, in 31. julija. Zaeefek vsakokrat ob 7. uri zjutraj po novem času. Rltoznoj f»ri Slov. Bistrici. Dne 14. ju-lija je tukaj Tinni \ 56. letu svoje stairosti dr. Josip Liaunik.'Pogreb se je vršil v nedeljo. dne 16. jnlija, popoldne. Zreče. Na« župan g. Winter je postal grajščak. iTe dni je namreft kupil posestvo z gradom Tal>or pri Vojniklu. Zreče. Ovokrajni župan je sedaj v sl^užbi ^ojne. Vsle'd tega župansle posle vodi prvi obfiinski so\Ptnik g. Kračun. Oscedek pri iStranicali. V bolnišnici v Celju je umrl rudar Anton Rahle. Bil je dolgoletni narofinik ..Slovonskegiii Gospodarja." N. v m. p.! Dobrna pri Celju. Žaga.riw lMateyžu Sluga, iz Dobnie je zaga. odrezala tri prste na desni roki, Prvo zdraivniško pomoč je doWil od zdravnika tukajgnjpga kopaliSča, dr. Hiebaiuna. Griže. Dnp 13. jnlija. smn spremili k zadnjemu počitku tuka.iSiijega žiipana. gostilničai-ja in mesarja fttefana Pikl. Težka ie izguba. ki nas je zad,ela s smrtjo teaa vrlega moža. Bil je naša Idika. in naš poiios. Naša stramka jp laliko bila ponosna uanj. Bil je radi svoiega lošteii.ia spoštovan nd pi-ijMiRljpv in "asprotnikov. N. p. v m.! Sevnica ob Savi. V nedeljo, tfne 16,. julija. se je vršil obrni zbor Dekliške Zveze.. Najurvo smo sliSali par lej)ili govorov, potem se je vršiia volitev in ria koncu se je zapelo nekaj pesmic. — Kakor druga lPta, tako so^tudi lptos dobivali otroci v Solski kuhiriH jesti opoldan. — Letina kaže precej dobro. RajhenbttTR. V rusko vjetništvo je prišel Ant. .Medved iz r;ijlipnl)iirfike župnije. kakor liam porofa ('psetnik Cignla. Brežlce. Dne 10. f. m., ob 11. ini zvečer. so jo vnel požar na gospodarskem poslopju g. župana Fr. Zorko v Zakotu pri Brežicah. Pogorelo ie gospodarsko poalopje, z njim pet vozov pšenice, nekaj voz krmfl ,in p,na tellca. Pri tej nesre^i je zadobil 761etni F. Zorko tak» opekline. da ,ie dva dni pozneje umrl. Vzrok požara ni znan, — Dva dni pozneje so s« pojavili tatovi v Zupelevou na BizP-ljskem in sicer so obiskali trgoivjno Fidelmilerja in posestvo g. zupana Jianežiča, Povsoii so nabrali živeža in všli. Olovok bi mislil. da je aedaj varen pred roparji, fer so naj]>r/ v vojnski siiknji. U)da mieiikrat sp zoppl oglasi- jo. Pa tega še ni dovolj. Za nameček so tri dni pozneje še orop^li bizellsko pošto. vozefio iz Bizeljskega \ Brežice. Brežlce. Prostovoljjiemu strelou poddesetniku Mihaelu Zagra^šek je bila dne 1. julija, podteljena 6astm\ kolajna Rdečega križa za trudjapolno djelo z nabiranjem darov za ranjene vo.ja.ke. 0'dlikovanec je donui iz Pilištanja. Jurklošter. Urarl je dno 15. jiilija v bolniSnici v (Jelju 'Matej Hvalec v 57. letu svoie starosti. Bil je izobražen In naroden mož, dolgoletni tukajšnji posestnik ^n oštir, Zadnja leta. je oprn|vljfll tudi orglarsko službo. N. p. v m,!