PROJEKT JULON

Združevanje dela in sredstev tekstilne industrije Jugoslavije za uresničevanje projekta o razširitvi proizvodnje
poliamidnih vlaken v delovni organizaciji JUGOTEKSTIL-Julon
V začetku leta so v Ljabijani svečano podpisaM samoupravni spora-zom o združevanju dela in sredstev za razširitev proizvodnje polia-midnih vlaken v DO JUGOTEKSTIL — Julon naslednje OZD: Beti — Metlika, Dekorativna — Ljubljana, Ind. kombinat — Bačka Palanka, Inles Lola Ribar — Odžad, Jugotekstil Julon — Ljub-ijana, Lisca — Sevnica, MTČ — Čakovec, MTT — Maribor, Krapin-ska tekstilna industrija — Krapina, Pazinka TOZD Puci — Pazin, Pa-zinka TOZD Sintetika — Parin, Planteks — Plandište, Pletenina — Ljubljana, podpisnice sporazuma o povezovanju Jugotek.stil Impek.s z industrijo Ljubljana, Polzela — Polzela, Poslovna skupnost tekstilne industrije — Ljubljana, Pounje — Kostanjevica. Rašica — Ljubljana, Svila — Maribor, Vezenina — Bled. Združile so 251.057.000 din, kar predstavlja 44 % vseh potreb lastnih dinarskih sredstev za uresničitev projekta. Velja poudariti, da to predslavlja velik uspeh in prvo to-vrslno združenje sredstev tekstilne industrije Jugoslavije.
V času, ko to poročamo, je bil po samoupravnem postopku sprejet sporazum že v Jugotekstil Impeksu — Ljubljana in v Gorenjski pre-dilnici — Škofja Loka. V nekaterih OZD širom po Jugoslaviji je spo-razum v fazi sprejemanja ali v fazi priprav za pristop k sporazumu. Pri-čakovati je, da ga bo naknadno podpisalo še ok. 30 OZD. Skupna združena sredstva bodo po predvidevanjih dosegla višino ok. 570 mi-lijonov din.
Danes izdelujeta v Jugoslaviji poliamidna vlakna (PA) dva proizva-jalca: Jugotekstil — Julon in Progres — Prizren z 2.200 oz. z 3.300 to-nami; skupaj torej 5.500 ton, kolikor je bilo lani tudi izdelanih PA vlaken. Porabili pa smo lani v Jugoslaviji 18.000 ton PA vlaken. Ra-
zliko smo morali uvoziti, za kar smo plačali 45 milijonov USA dolar-jev.
Da bi nadomestili uvoz PA vlaken ter ustvarili podlago za nadaljnji razvoj jugoslovanske baze kemične industrije, je bilo že leta 1975 v sodelovanju z zvezno gospodarsko zbornico dogovorjeno, da proizva-jalca PA vlaken do leta 1980 povečata svoje zmogljivosti.
Na osnovi tega in na osnovi dogovora v zvezni gospodarski zbornici se je Jugotekstil v začetku leta 1977 na referendumu odločil, da zgradi do leta 1980 v okviru DO Jugotekstil — Julon nov obrat z zmoglji-vostjo ok. 11.000 ton letno.
Projekt obsega tri nove tehnološke linije. Povečanje proizvodnjc bo potekalo po naslednjem programu:
—   tekstilna filamentna preja iz polianoda 6 (3.500 ton Ietno): ta obrat bo izvajal v končnem delu še 1.200 ton granulata poliamida 6. ki ga bo potrebovala sedanja tovarna;
—   tekstilna filamentna preja iz poliamida 66 (3.500 ton letno); ta bo v celoti namenjena za tektoriranje in nadaljnjo predelavo, predv-sem za potrebe nogavičarske industrije, kar danes v celoti uvažamo;
—  preprogarski filament iz poliamida 6 (4.000 ton letno). Celotna predračunska vrednost investicije je 1.874.653.999 din; od
tega je za 581.574.000 deviznih stroškov. Projekt bo v glavnem zgra-jen poleg sedanje tovarne, le obrat razsteznega tekstoriranja v vred-nosti 223.411.000 din bo zgradila in tudi financirala tovarna Beti iz Metlike.
S projektom se ukvarja strokovna skupina, ki ji je uspelo dobiti tretjino oprcme (v pretežni meri za proizvodnjo grobe svile) na vzho-du, s čimer bo prihranjen precejšnji del republiške kvote; najmanj 10% opreme bodo izdelali domači proizvajalci.
Drugi del dinarskih sredstev je zagotovljen pri Ljubljanski banki. Gre za okoli 770 milijonov din dinarskih kreditov, s čimer je dinarska konstrukcija domala zaključena in bodo z gradbenimi deli predvi-doma začeli oktobra letos.
Ključno fazo projekta predstavlja sporazum o združevanju dela in sredstev. V tem obdobju je dobil projekt široko podporo vse jugoslo-vanske tekstilne industrije. Kakor je bilo že omenjeno, je sporazum podpisalo 22 OZD in združilo prek 300 milijonov din. To pomeni, da jc za gradnjo nove tovarne zainteresirana vsa jugoslovanska tekstilna industrija, ki poliamidna vlakna uporablja, saj bo z investicijo v veliki meri prenehala biti odvisna od uvoza te surovine. Vključitev tekstilnih OZD in njihovo aktivno sodelovanje pri gradnji novih zmogljivosti v Julonu pomeni izredno kvaliteten premik pri dograjcvanju naše indu-strije, saj želijo tovarne kasneje aktivno sodelovati pri upravljanju novega obrata.
Najpomembnejše pa je, da so te organizacije tudi bodoči potrošniki Julono-vih izdelkov, kar pomeni, da bo lahko Julon svojo proizvodnjo takoj proda!.
Graditi bodo torej začeli že letos. Leta 1979 bodo uvozili potrcbno opremo in jo montirali, redno obratovanje pa je predvideno v lelu 1980.
V novi tovarni bo zaposlenih še 400 delavcev — poleg sedanjih 350, ki bodo vsi imeli zagotovljeno socialno varnost in s pozitivnim ekonomskim učinkom vrnili združevalcem več, kot bodo vanje vložili: oskrbovali jih bodo s surovino ter tako krepili potencial naše družbe.                               TONE ZUPAN
Ob podpisu sporazuma 16. februarja letos je tedanji sekretar IVfK ZKS Vinko Hafnerpoudaril: »Projekt Julon ni samo obveza delavcev, ki so se odlo-čili za gradnjo in zato tudi zdnižili sredstva, marveč je to obveza vseh Ijubljan-skih komunislov, saj smo projekt Julon uvrstili v srednjeročni program razvoja mesta Ljubljana in ga zato tudi moramu uresničili.«