5-2006
80
5-2006
81
nici) ali zelo podrobne dele (krater 
Vezuva, vrh Everesta ...). Ve~ina 
komentarjev, ki jih je knjiga do`i-
vela v svetu, govori o »podobah, 
ki jemljejo dih«, o »Zemlji v 
vsem njenem sijaju« in podobno. 
Dodatno vrednost pa knjigi, ki je 
bila medtem `e prevedena tudi v 
angle{ki jezik, dajejo {e literarni 
in strokovni prispevki ustvarjal-
cev knjige, nekaterih sodelavcev 
in znanih planinskih piscev. 
Tako izvemo marsikaj o 
nastanku fotografij, hkrati 
pa denimo z Reihnoldom 
Messnerjem, Mauricem Her-
zogom ali Sirom Edmundom 
Hillaryjem razmi{ljamo o 
gorah, o tisti trdnih, visokih 
gorah tam nekje v vesolju – za 
Zemljane visoko nad nami, 
za satelite in bralce (gle-
dalce) knjige globoko spodaj. 
Globoka, razmi{ljujo~a, filo-
zofska razglabljanja odpirajo 
nove poglede in kli~ejo k 
novim razmislekom. In znova 
vabijo k pogledom – pogledom 
na ta lepi svet pod nami. Da pa 
je pogled {e bolj jasen, poskrbi 
iz~rpna razlaga vsake slike – od 
dneva nastanka, uporabljene 
tehnike do glavnih poudarkov 
na sliki, ki gledalcu omogo~ijo 
bolj{o orientacijo. Z lupo ali 
ostrim pogledom bodo bralci 
pogosto vzklikali: »Poglej tole! In 
tisto tam!« Iz razdalje postanejo 
stvari jasne. 
Marjan Brade{ko
Goropisni
atlas Alp
Atlante orografico delle Alpi. 
SOIUSA: Suddivisione orogra-
fica internazionale unificata del 
Sistema Alpino, Sergio Marazzi, 
Priuli & Verlucca, Scarmagno 
(Torino), 2006. 
iz{li Goropisni atlas Alp Sergia 
Marazzija, ki je »z razumom in 
ljubeznijo« pregledal dosedanje 
delitve in imenovanja Alp ter 
njihovih skupin in tako sledil 
potrebi, da bi spremenil »naravni 
nered« v »kulturni red«. Opravil 
je izjemno zahtevno delo, ko je 
pregledal ne{tete publikacije (od 
slovenskih so navedene Mihe-
li~eve Julijske Alpe, Klinarjeve 
Karavanke, Fickove Kamni{ke 
in Savinjske Alpe, ve~avtorski 
Vodnik po slovenski planinski 
poti in Bil sem na Triglavu, 
`al vedno le prve izdaje iz 70. 
let 20. stoletja), zemljevidne 
prikaze in delne razdelitve. 
Alpe od prelaza Bochette di 
Altare, ki jih lo~i od Apeninov, 
pa do vzhodnih obronkov pri 
Dunaju, Gradcu, Mariboru in 
Ljubljani in do godovi{kega 
prelaza, kjer se za~enjajo 
Dinarske Alpe, je razdelil 
in poimenoval po enotnih 
na~elih. Predstavil je v Italiji 
do zdaj veljavno, a zastarelo 
razdelitev iz leta 1926 in 
delitev Alp ali le njihovih 
delov, ki je v rabi pri posa-
meznih dr`avnih planinskih 
organizacijah. Naj posebej 
navedem le dve delitvi: v 
italijanski iz leta 1926 so Julijske 
Alpe obsegale ves Visoki Kras in 
Gorski Kotar, k Alpam pa so pri-
{tevali tudi Nizki Kras od Vipave 
do ju`ne konice Istre. Izhodi{~e 
za zdaj{njo delitev slovenskih 
Alp pa je leta 1984 pripravil Jurij 
Senega~nik, 1999 pa v Naravno-
geografski regionalizaciji Slove-
nije, objavljeni v Geografskem 
atlasu Slovenije, kot soavtor 
dopolnil Miha Pav{ek. Avtor se 
za sodelovanje zahvaljuje obema 
navedenima, pa Planinski zvezi 
Slovenije, In{titutu za geodezijo 
in fotogrametrijo FAGG in osebno 
{e Franciju Savencu ter Miroslavu 
^rnivcu. 
Delitev Alp ponazarjajo 
{tevilni nazorni zemljevidi in 
pregledne razdelitve na skupine 
vi{jega reda: oba dela Alp 
(Zahodne in Vzhodne Alpe, ki 
ju lo~uje ~rta od Bodenskega h 
Knji`ni trg 
je prepoln vsakovrstnih in tudi 
bolj ali manj razko{no opremlje-
nih publikacij, vendar so med 
njimi razmeroma redke resni~ne 
novosti. Ena tak{nih je pravkar 
5-2006
80
5-2006
81
Comskemu jezeru), 5 velikih 
sektorjev, 36 sekcij, 31 relativnih 
sektorjev, 132 podsekcij in 30 rela-
tivnih sektorjev. Skupine ni`jega 
reda so spet razdeljene na {tevilne 
skupine. 
Za nas je seveda zanimiva 
predvsem delitev slovenskih Alp, 
pa {e ta je za na{ prikaz mnogo 
preobse`na. Zato le nekaj »la`jih« 
primerov. Slovenske nekarbo-
natne Centralne Alpe so uvr{~ene 
v Jugozahodno{tajersko robno 
gorovje (= Kobansko) s Ko{e-
njakom, Radelco-Kapunarjem in 
Kozjakom v o`jem smislu – po 
zemljevidu sode~ stoji doma~ija, 
na kateri je bil rojen moj o~e, 
tako v drugo- kot v tretjeimeno-
vano obmo~je, saj ju lo~uje potok 
^ermenica, ki te~e prav skozi 
to doma~ijo. Kaj pa Pohorje? 
Uvr{~eno je v obmo~je Sloven-
skih Predalp, ki se delijo naprej 
v Zahodne Slovenske Predalpe 
([kofjelo{ko-Cerkljansko, Pol-
hograjsko in Rovtarsko hribovje), 
Vzhodne Slovenske Predalpe 
(Posavsko hribovje) in na Seve-
rovzhodne Slovenske Predalpe, 
ki se delijo na Strojno s Pohorjem 
in na Vitanjsko-Konji{ko hribovje 
(Pa{ki Kozjak v {ir{em smislu). 
To zadnje je seveda `e karbo-
natno. 
Poglejmo {e omejitev 
Julijskih Alp, ki so seveda del 
Vzhodnih Alp, v njih pa pred-
stavljajo 34. sekcijo »Julijske 
Alpe v {ir{em smislu«. Te obse-
gajo obmo~je med Jesenicami, 
Rate~ami, @abnicami, Pontebbo, 
@elezno dolino, Pu{jo vasjo, 
Glemino, Tar~entom, Nemami, 
[petrom Slovenov (^edad je 
izklju~en!), Korado, So{ko dolino 
med Plavami in Mostom na So~i, 
dolino Ba~e, Petrovim Brdom, 
Sel{ko Soro do @eleznikov in 
vzhodnim robom Jelovice (Bled 
je izklju~en!). ^rta, ki poteka 
od Mosta na So~i do @age in 
po Terski dolini ~ez greben 
Muzcev na Karnico in po dolini 
Rezije do Resiutte (Na Beli), 
jih deli na Julijske Alpe v o`jem 
pomenu in na Julijske Predalpe. 
Delitev »pravih« Julijskih Alp na 
Vzhodne in Zahodne je ustaljena 
in jo tvorijo Ziljica, Jezernica, 
Predel, Koritnica in So~a do 
@age.
Avtor uporablja slovenska 
imena tudi zunaj obmo~ja Slo-
venije, povsod tam, kjer je to 
smiselno, tako npr. @abnice, 
Jezernica, Rudni vrh, Strma pe~, 
Ivanac, Tilment, Ju`no Bene-
{koslovensko hribovje itn. Nekaj 
imen je popa~enih, vendar zaradi 
tiskovne napake (npr. Loska stena, 
Koritnika, Klanska Skabina) ali pa 
so nerodno postavljena (npr. ital. 
Gruppo Lopi~a-Muzcev, kar je 
slov. skupina Lopi~a in Muzcev). 
Vsekakor gre za zelo 
pomembno delo, ki bo tudi pri 
nas na{lo interesente in najbr` 
tudi tako ali druga~e odmevalo. 
Tone Wraber
Alpinistova 
`elja prerasla 
»prizemljenost«
Okrog edinega sveta, Matev` 
Lenar~i~, Didakta, Radovljica, 
2006. 
^lovek je na svet pod seboj in 
na {irna obzorja okoli sebe najprej 
pogledoval z vrhov visokih gora in 
vi{e je stopila njegova noga, ve~ 
novih razgledov je uzrlo njegovo 
oko. Iskal je vi{e in dlje, a nikjer 
konca vedno novih svetov in 
novih obzorij. Zazrl se je v ptico 
in njen let, svoboden, neomejen 
v vi{ino in daljavo. Vedno, ko je s 
pogledom sledil njenemu letu, je 
izginila dale~ nekje za obzorjem. 
Torej tam nekaj je, tam mora 
nekaj biti. Potem ne gre druga~e, 
kot da sledi ptici na njenem 
zra~nem potovanju. Ikarjev sen 
je zdaj `e davno udejanjen, izzivi, 
podobni Ikarjevim, pa {e vedno 
zvabljajo sodobne iskalce {irnih 
zra~nih prostranstev na pot. 
Visoko in dale~ …
Matev` Lenar~i~ je eden 
izmed tistih, ki so se jim vrhovi 
gora, tudi tistih najvi{jih in 
najte`e dosegljivih, zazdeli pre-
blizu zemlje. Seveda mu kot 
vrhunskemu alpinistu {e vedno 
pomenijo veliko izpolnitev `elje 
po odkrivanju skrajnih meja 
svojega lastnega bivanja, dale 
so mu vse, kar je lahko zajel v 
prgi{~e svoje du{e, a so mu tudi 
veliko vzele, pravzaprav najve~, 
kar lahko vzamejo – veliko pri-
jateljsko so`itje, ki se je kon~alo 
v pogubnem plazu sredi visoke 
alpske stene.
Tej zemeljskosti se je lahko 
iztrgal le po poti v neki drug 
element, v {iroko Helijevo naro~je. 
Najprej kot jadralni padalec, 
seveda z gorskih vrhov, kajti le 
od kod bi lahko poletel alpinizmu 
zapisan ~lovek. Od jadralnega 
padala do letala je, ~eprav se vse 
dogaja v istem elementu, seveda 
dolga pot in Lenar~i~ jo je pre-
hodil s trdnim namenom, da bo v 
zraku tudi ostal.