KO. 103 [Ameriška ..... f‘ kli AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG€ ONLY CL.KVTT!T.A1vm 5 n wiTTVNnrcria CLEVELAND 3, O,, WEDNESDAY MORNING, MAY 26, 1954 SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. UV —VOL. LIV Neodločnost Amerike vznemirja zaveznike Francozi in Angleži se prito žujejo, da ne vedo, kaj na meravajo Združene države storiti za rešitev Jugovz hodne Azije. LONDON. — Negotovost o tem, kaj nameravajo Združe-e države v pogledu Indokine in Jugovzhodne Azije » sploh, otežuje politiko britanske in francoske vlade. Diplomati obeh držav priznavajo, da ni mogoče zahtevati jasnosti, dokler vrhovi a-frieriške vlade iščejo rešitev za pomanjkanje odločnejše 'politike zaustvaljanja komunističnega napredovanja v A-meriške vlade iščejo rešitev, toda v obeh prestolnicah poudarjajo, da ni pravično metati vso odgovornost za pomanjkanje odločnejše politike za-Ustavlj an j a komunističnega napredovanja v Aziji na Francijo in Vel. Britanijo, če same niogočne Združene države ne vedo, kaj naj bi storile. Vzrok britanski odklonitvi sodelovanja pri razgovorih o obrambni zvezi za Jugovzhod-ho Azijo, trdijo ti viri, je bil v Precejšnji meri v pomanjkanju podrobnega obvestila Londona o ameriških namerah. Niti Francozi niti Angleži šo niso dobili nobenega končnega obvestila o tem, ali so Amerikanci pripravljeni upo-rubiti svojo vojsko. Po njih Mnenju brez tega Indokine ne ko mogoče rešiti. Drugo vpra-®anje, ki vznemirja Paris in London, je negotovost, kje se nameravajo Združene države v Aziji postaviti komunizmu 2 vsemi silami po robu. Bo to ^ severni Indokini ali v južni, bo to v Laosu ali morda šele v Malaji in na Sumatri. Kava bo cenejša - | čez leto ali dve WASHINGTON, D. C. — Poljedelski oddelek previdno namiguje, da se utegne cena kave proti koncu leta znižati. V posebnem poročilu o polo žaju kave na svetovnem tržišču je rečeno, da bo letina 1954-55 precej boljša od lanske, med tem ko povpraševanje po kavi popušča. Večja ponudba blaga na trgu bo gotovo imela svoj vpliv na cene. Borba za nadzorstvo nad The New York Cenlral Danes bodo delničarji družbe odločili ali naj ostane staro vodstvo ali prevzamejo krmilo novi ljudje NEW YORK, N. Y. — V sredo bo v Albany, N. Y., zborovanje delničarjev ene največjih ameriških železniških družb The New York Central. Na tem zborovanju se bo odločilo, ali bo ostalo vodstvo družbe v sedanjih rokah ali pa bo prešlo pod nadzorstvo Robert R. Younga. Preteklo nedeljo sta sedanji predsednik William White in Robert Young pojasnjevala vsak svoje stališče na TV in radio. Oba trdita, da imata zadostno število pristašev med delničarji za zmago. Borba obeh skupin za nadzorstvo družbe je vzbudila v javnosti dosti zanimanja, čeprav njen iztek na njo ne bo imel dosti vpliva. Za javnost je v prvi vrsti važne, da bo družba poskrbela za dober, varen in točen prevoz blaga in potnikov. Hrabra bolničarka iz Dienbienphua pripoveduje Komunisti so izpustili francosko bolničarko, ki je bila kot edina ženska med branilci Dienbienphua. V Ženevi razgovori - v Indokini boji Novi grobovi John Mlatkovič v soboto je umrl nekdanji Mebivalec Warrensvilla John v Mtkovič v Hawthornden dr-2aVni bolnišnici, kjer je živel 2adnjih petnajst let. Pred svo-lrii odhodom v bolnišnico je de-M pri American Steel & Wire °- Pokojnik je bil doma s Pri-j\aVe v svetokrižki fari pri Ko-tanjeviei in je prišel v Ameriko oIi 1. 1910. žena mu je umrla 2 arca 1950. Zapustil ni nobenih j^anih sorodnikov. Bil je član j/Uštva Warremsville št. 31 SDZ. ^greb bo iz Grdinovega po-rebnega zavoda na E. 62 St. v >rte^ Natančen čas bo na-arijen kasnejše. Nemirni Tunis JLNIS, Sev. Afrika. — Fran-jjjl 6 čete so v boju s tunizijski-b0 Nacionalisti ubile pet uporni-^ L same pa so izgubile dva Spopad se je dogodil na gorskem vrhu blizu Bi- VočUa trdijo, da so postali j, °ski nacionalisti v napadih na 2;ui C°Ze zqpet živahnejši. V stj lednih je vedno več ve-0 novih bojih in uporih. Mornarjem v Hong Kongu preklicani dopusti HONG KONG. — Poveljstvo vojnih ladij Združenih držav, ki se mude v pristanišču, je preklicalo vse dopuste in pozvalo moštvo na ladje. Preklic spravljajo v zvezo z vestmi, da so se pojavile v morju med Formozo in celino številne tuje podmornice. Zbiranje komunističnih letal na celini nasproti otoka in številne podmornice v bližini otoka govore za to, da komunisti pripravljajo napad ali pa hočejo le vznemirjati svoje nasprotnike. HANOT, Indokina. — Genevieve de Galard Terraube, ki se je vrnila na svobodo, je dejala, da so bili dnevi, ki jih je preži vela v oblegani trdnjavi njena najpomembnejša življenjska pre. skušnja. “Odprli so ji nove poglede poguma in požrtvovalnosti, ko je videla francoske vojake in častnike umirati v siiaini borbi.” Sredi 50 domačih in tujih časnikarjev in TV poročevalcev je mirno' dejala: “Storila sem samo svojo dolžnost!” Po njenem mnenju je bil najnevarnejši in najdramatičnejši trenutek vseh dolgih bojev v noči od 30. na 31. marec, ko so komunistične čete vršile zadnji množični napad. Za njo je bil ta čas zato tako tragičen, ker ni mogla vsem številnim ranjencem takoj pomagati. “Bilo je naravnost grozno, ker je bilo na razpolago le malo zdravnikov za pomoč ranjenim, jaz pa sem bila edina bolničarka,” je pripovedovalo dekle. V nekaj dneh se bo Genevieve, ki so jo poimenovali “angel Dienbienphua,” vrnila v Francijo obislkat svoje starše. Po pogodbi mora ostati v francoski vojski do januarja. Ali bo ostala še poslej, ni gotovo. Radijske, in filmske družbe ji ponujajo velike vsote za popis zgodbe njenega ujetništva. |Sen. Burke proti pošiljanju naših čel v Indokino WASHINGTON, D. C. — Senator Thomas Burke je izjavil, da dobiva zadnje čase cele ku pe pošte, v kateri se volilci izražajo proti pošiljanju ameriške vojske v Indokino. Zato bi sedanjih razmerah odklonil volitev za tak predlog. Administracija ni Kongresu pojasnila, zakaj naj bi Združene države dale vojaške pomoč,” je dejal senator in nadaljeval “Če pojdemo zdaj v Indokino, dokler še tri indokitajske države niso popolnoma neodvisne, bi izgledalo, aa podpiramo francoski kolonializem. Toda izguba Jugovzhodne Azije bi bila težak udarec svobodnemu svetu.” “Nihče ne ve, kaj skriva pri-hodnjost in ni izključeno, da bo ob spremenjenih razmerah Kon greš odobril našo obvezo za o-brambo Azije pred komunisti, če bo predsednik stopil predenj in podal njemu ter narodu dejstva, ki bi naš nastop zahtevala!” je zaključil Sen. Bur- črnci na jugo hočejo čimprej enotne šole ATLANTA, Ga. — črnski voditelji so začeli vlagati na šolske odbore prošnje za ukinitev ločenih šol za črne in za njihovo združitev s šolami za bele otroke. National Association for the Advancement of Colored People, ki je imela tu zborovanje, se' je sklenila zavzeti za čimprejšnje uresničenje nove odločbe vrhovnega sodišča o protipostavnosti ločenih šol za črne in bele. Združenim šolam nasprotujeta posebno ostro guvernerja South Caroline in Georgie, James F. Byrnes in Herman Talmadge. Komunistično nasilje? GUATEMALA. — Pred nekaj meseci ustanovljena protikomunistična delavska organizacija si je morala izvoliti v nedeljo no-vega glavnega tajnika, ker so prejšnjega našli teden preje mrtvega v bližnjem jezeru. Vožnja z busi bo dražja Na zasedanju mestnega sveta so razpravljali tudi o gospodarskem položaji C. T. S. in o verjetnosti zvišanja voznine. CLEVELAND, O. — Zvišanje voznine na busih Cleveland Transit System, o katerem je bilo govora na zadnji seji mestnega sveta, ni vzbudilo med njegovimi člani dosti zanimanja. Oglasila sta se le zastopnika 25. m 18. varde. Ker je bilo sklenjeno zvišanje plač uslužbencev, je zvišanje voznine neizbežno, so poudarjali zastopniki CTS. Zvišanje plač bo stalo podjetje letno okoli $1,-300,000. V veljavo bo stopilo s 1. julijem. S tem dnem bodo nemara zvišali tudi voznino. So se uračunali? PARIS. — Francoski vojaški krogi so računali, da bodo komunistični uporniki v In-dokirii tudi letos prekinili vojaške operacije v času mon-zunskega deževja, ki traja od maja pa do kraja septembra. V zadnjem času pa prihajajo od tam vešti, ki kažejo, da letos Ho-či-minh nima take namere. Te vesti so povzročile tako pri Francozih kot pri njihovih zaveznikih precejšnje vznemirjenje. Stassen proti McGarthysi WASHINGTON. — Načelnik urada za pomoč tujini H. Stassen je preteklo soboto v manj kot enem tednu tretjič nastopil proti senatorju Mc-Carthyu. Po njegovih besedah vodi politika, ki jo zagovarja senator,, v osamitev Združenih držav, s čimer postaja tretja svetovna vojna vse bolj 'in bolj neizbežna. Stassen je imel nemara v mislih McCarthyev govor pred senatom, v katerem je dejal, “da je zločinsko neumno dajati podporo zaveznikom, ki prodajajo in vozijo sovražniku sredstva, ki bodo povečala njegovo moč in to v času, ko stojimo pred možnostjo a-menškega zapleta v vojno v Indokini.” Razgovori v Ženevi se ne premaknejo z mrtve točke. Molotov pravi, naj se Francozi o premirju pogovore neposredno z Vifminhovci, odbor devetih sil v Ženevi pa naj razpravlja o politični strani ureditve Indokine. Zahod je vse bolj in bolj uverjen o brezplodnosti razgovorov — njihova usoda je v rokah komunistov. V Indokini pa teče kri dalje. ŽENEVA, Švica. — Razgovori med zastopniki komunističnega in svobodnega Nsveta se nadaljujejo. Obe strani sta podali svoje načrte za končanje sovražnosti, pa se na to spet zapletli v nepomembne spore o vrstnem redu razgovorov. Sovjetski zunanji minister je prdeložil, naj se o premirju samem menita bojujoči se stranki, med tem pa naj zastopniki prizadetih držav rešujejo politično stran vprašanja. Francoski zunanji minister G. Bidault je sovjetski predlog odločno odklonil češ, da so vsaki razgovori o politični strani nemogoči, dokler trajajo boji. On zahteva prvo konec sovražnosti, nato razgovore, ikomunisti pa, ki se čutijo vojaško močnejše, vs-trajajo na razgovorih, da bi med tem osvojili nove predele dežele. Indijski predsednik J. Nehru je pozval vse prizadete, naj sklenejo takoj premirje, posebni odbor azijskih držav pa bo nato posredoval pri reševanju politične strani spora. Komunistična Kitajska je indijski predlog takoj zavrgla. Razpoloženje v zahodnem ta-Doru je različno. Amerikanci so- dijo, da so izgledi na kakršenkoli uspeh pogajanj, zelo pičli, Angleži še niso izgubili vsega upanja, Francozi pa vodijo pogajanja dalje, ker se jim zdi za enkrat to še vedno najboljša pot. Združene države so prepričane, da Zahod ne more Indokine rešiti s pogajanji. Zato so predložile Francozom, naj bi ameriški častniki prevzeli vež-banje domačih vietnamskih čet Ti so takim predlogom v preteklosti nasprotovali, tokrat pa zgleda, da ga bodo sprejeli. HANOI, Indokina. — Letalstvo francoskih zveznih sil je ponovno napadlo postojanke upornikov v delti Rdeče reke. Francozi se trudijo zavarovati reden promet med Hanoiem in morjem. Komunisti to zvezo ponovno napadajo in rušijo ceste in železnico. Letalstvo tudi stalno napada vitminhovske divizije, ki se po zavetju Dienbienphua bližajo Hanoiu. Prevoz težko ranjenih iz padle trdnjave v bolnišnice v Hanoiu se nadaljuje. Vesti iz francoskih virov trdijo, da bodo v nekaj dneh prepeljali vse one, katerim so komunisti dovolili oditi. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Romanje— Kdor bi se hotel še udeležilti romanja v Carey, O. in Frank, O., ki ga prireja Zveza oltarnih društev 30. maja, naj kliče MI 1-5369. Poroka— V soboto, 29. maja, se bosta v cerkvi sv. Križa na E. 200. St. ob enajstih dop. poročila Kathleen Grissin z E. 157. St., hčerka Mrs. Peter Grissin, in Walter Klemenčič, sin Mr. in Mrs. Klemenčič, 18117 Marcella Rd. V bolnišnici— John Petschauer, 6303 Schade Ave., je moral v St. Alexis bolnišnico, kjer ga morejo prijate-li obiskati v sobi št. 202. Iz bolnišnice— Mary Walter, 20 351 Naumann, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu dobrodošli! Po pismo naj pride— Valentin Komatar ima v naši pisarni pismo. Štipendijo je dobil— Aleksander Papež, sin Mr. in Mrs. Jernej Papež, 4444 E. 154. St., ki študira na WRU, je dobil štipendijo za nadaljevanje študija v Franciji, čestitamo in želimo obilo uspeha! V bolnišnici— Joseph Vene z Route 3, Geneva, Ohio. je moral v Memorial bolnišnico v Geneva. Obiski so dovoljeni. Trgovski sporazum med Jugoslavijo in Čilom BEOGRAD, Jugoslavija. — Ob podpisu trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in državo čile v Južni Ameriki, je predstavnik zadnje v Beogradu izjavil, da bo ta pogodba tehten prispevek k dopolnj evan ju gospo darstev obeh držav. V Avstraliji bodo volili MELBOURNE, Avstralija. - V soboto, 29. maja, bodo volitve v poslansko zbornico. Pričakujejo, da bo zmaga vlade zelo pičla. V sedaj razpuščeni zbornici je imela vlada 14 glasov večine, če bi vlada pri volitvah izgubila le nekaj poslancev, je možno, da bo morala prepustiti državno krmilo delavski stranki. V nevarnosti je okoli 20 sedežev, od teh je zelo verjetno, da bo dobila delavska stranka vsaj štiri, če že ne ipet. Vlada upa, da bo razkritje sovjetske voh umske mreže v deželi vplivalo na volilce, da bodo podprli njene kandidate. Delavska stranka se zavzema med drugim zlasti za novo boljšo socialno zakonodajo, med tem ko se zavzema vladna stranka za svobodnejše gospodarstvo. Kongres ima do konca zasedanja praviti še sorazmerno veliko dela ' \ Kongres je od začetka letošnjega zasedanja pa do danes opravil še zelo malo dela. Razen zakona o udeležbi Združenih držav pri gradnji poglobljenega plovnega prekopa iz Atlantika do jezera Erie še ni sprejel dokončno nobenega pomembnejšega predloga. Italijanska ladja se je potopila GENOA, Italija. — Manjši italijanski tovorni parnik se je ob viharnem morju potopil nedaleč od tukajšnje obal©. Del mornarjev je rešila ameriška ladja “Constitution.” WASHINGTON. — Voditelj republikancev v senatu W F. Knowland je izjavil,, da pričakuje, da bosta Aljaska in Havaji še letos sprejeti v Združene države. Predlog za sprejem Havajov sta odobrili že obe zbornici, le da ga je senat povezal s predlogom za sprejem Aljaske. Knowland je dejal, da še vedno upa, da bo poslanski dom odobril senatov predlog. Med drugim pričakuje republikanski vodja senata, da bodo odobreni predsednikovi predlogi za izboljšanje socialnega zavarovanja, za zdravstveno nego, za pomoč tujini, za atomsko energijo 'in za zunanjo trgovino. Ni se pa sen. Knowland hotel izjaviti o predlogih za ureditev vprašanja farmarskih pridelkov in njihovih cen. Senat je pretekli petek odklonil predsednikov predlog za podelitev volilne pravice 18-letmikom rali odobriti dve tretjini Kongresa, nato pa najmanj še 36 posameznih držav, da bi postal veljaven kot dodatek k ustavi Združenih držav. Demokrati se že dalj čalsa hudo pritožujejo, da se državni tajnik John F. Dulles ne drži načela sodelovanja obeh strank v pogledu zunanje politike. Največja ovira temu mokratov neprestano obrekovanje demokratov od strani nekaterih vodilnih republikancev. Kljub demokratskim pritožbam pa je predsednik Eisenhower prepričan, da bi Kongres odobril njegov predlog za poseg v indokitajsko vojno, če bi se pokazala potreba po tem. Pravijo, da cene padajo WASHINGTON. — Indeks cen vsakdanjih potrebščin se je znižal že tretji zaporedni mesec, poroča urad za delavsko statistiko. Tokrat znaša znižanje komaj eno petino odstotka. Povprečen kupovalec tako majhne razlike niti ne zapazi, zapazili jo bodo pa avtomobilski delavci C.I.O., ki bi jim morali v smislu pogodbe zvišati 1. junija plače za 5 centov na uro, pa jih bodo zaradi padca cen zvišali za en cent manj. Španci pravijo, da je Ghurchill lažnik MADRID. — Zunanje ministrstvo je koncem preteklega tedna ponovno' zatrdilo, da je predsednik britanske vlade W. Churchill obljubil Špancem v začetku druge svetovne vojne vrnitev Gibraltarja. Poročila iz Londona prinašajo 'W. Churchillovo izjavo, da to ni res in da on kaj takega ni nikdar obljubil. Desničarski list ‘Arriba” imenuje angleškega ministrskega predsednika kar Predlog bi mo- naravnost za lažnika. Sovjeti molče MOSKVA, SSSR. — Čeprav je minilo že teden dni od odloka Vrhovnega sodišča o nepostavno-sti ločenih šol za črne in bele v Združenih državah, sovjetsko časopisje te vesti še ni prineslo. Komunistični propagandisti so namreč Ameriko izredno radi . napadali 'kot deželo, v kateri so sodelovanju je po sodbi de- nebeli ljudje zapostavljani. NAJNOVEJŠE VESTI ŽENEVA,, Švica. — Zastopnik komunističnih upornikov v Indokini je predložil načrt za delitev dežele. Francoski zunanji minister je odpotoval v Paris na posvete. WASHINGTON, D. C. — Državni tajnik J. F. Dulles je izjavil, da bodo Združene države podprle predlog, naj odide posebna komisije Združenih narodov v Jugovzhodno Azijo ugotavljat, v koliko boji v Indokini ogrožajo svetovni mir. WASHINGTON, D. C. — Letala Združenih držav so prinesla nove pošiljke orožja v Ni-caraguo in Honduras, sosedi Guatamale. Z ozirom na levičarsko vlado v Guatemali in pa pošlijko orožja, ki jo je ta država nedavno dobila iz komunističnega sveta, je državni tajnik Dulles izjavil, “da širjenje komunističnega kolonializma v tej hemisferi ogroža mir Amerike.” NEW YORK, N. Y. - Abesinski cesar Haile Selasije se je včeraj na brodu “United Stats” pripeljal v New York in bo odletel v Washington, kjer bo tri dni gost predsednika Eisenhowerja. , Ameriška Dencwifwi »M >'v* »aS-rjAsr««. CJalr Avi. HEnderson 1-0628 »jsrass-. MHa Cleveland S, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays__ General Manager and Editor: Mary Debevec________ NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol.leta $7.09, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; ?7 for 8 months; $4 for 3 months. Sneered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office nt Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. Zdaj nam je jasno, da se o dnevih od 3. do 5. julija ne more zapisati drugače, kot da bodo “veliki dnevi.” Zaradi Marsa in zaradi Lemonta! Morda bo pred koncem tistih dni že prišla iz Južne Afrike kakšna novica o ljudeh na Marsu. Če bo, bo stvar jako zanimiva in že danes predlagam, da pride na lemontski program tiste dni tudi pozdravni telegram Marsovcem! Če pa take novice ne bo, se bomo zadovoljili s tem, da v Lemontu ne bo treba ljudi šele iskati, oziroma se spraševati, ali jih je kaj ali jih ni nič. Vsak jih bo videl, pa celo več, kot jih more spraviti v svoje oči. Vsak jih bo slišal, pa več kot jih more spraviti v svoja ušesa. Vsak jih bo čutil, pa celo več, veliko več, ko jim bo moge,l — v roke seči! ******* *^99***9m*A i BESEDA IZ NARODA No. 103 Wed, May 26, 1954 Veliki dnevi od 3. do 5. julija Dvoje nam bo takrat blizu; Planet Mars, planota Le-mont! Planet Mars je med nebeškimi zvezdami nad vse zanimiv. Že dolgo desetletja stoji pred nami vprašanje, ki naj reši še celo vrsto drugih vprašanj: Ali so res na Marsu ljudje? Če že ne ljudje, ali je tam gori sploh kaj življenja? Morda vsaj kakšno raslinsko življenje, če že živalskega in človeškega ni? Letos v dneh od 3. do 5. julija bo planet Mars jako “blizu’ zemlje. Že celih petnajst let ni bil tako blizu. V teh petnajstih letih so učenjaki iznašli močno zboljšana “kukala” za ogledovanja Marsa. Zelo upajo, da si ga bodo kar mogoče natančno ogledali, saj bo takrat oddaljen od zemlje komaj kakih — 40 milijonov milj! Ali je to res “blizu”? Če vemo, da se nam rad odmakne v daljavo 250 tisoč milj, bomo že verjeli, da nam bo planet Mars v dneh od 3. do 5. julija zares blizu! Zvezdoslovci in zvezdogledi, posebno prijatelji Marsa, se že pripravljajo na dolgo potovanje. Ali mislijo poleteti kar na Mars, ko bo ta zvezda tako “blizu”? No, tega zaenkrat še ne mislijo. Zapisano pa že stoji in je pred nami v tisku črno na belem, da bodo ljudje z zemeljskega planeta romali na Marsov planet najkasneje, v sto letih. Ti in jaz narediva torej velik križ čez to potovanje. Naredila ga bova kajpada tudi čez tisto potovanje, ki ga mislijo napraviti te dni ali tedne veliki učenjaki—zvezdoslovci in zvezdokuki. Od daleč se pa lahko zanimava za to potovanje, saj po človeško soditi bova tiste dni še pri življenju. Učenjaki tega sveta bodo romali za dni od 3. do 5. julija v BIoemfonstein v južni Ameriki. O tem kraju smo menda še malo slišali, pa tudi zdaj ne bomo ugibali, kje je ta kraj in kakšen je. Vzemimo samo na znanje, kar se bere v tisku: Od tam se bo Mars najbolje videl, ko bo “blizu’ zemlje. Dovolj1 Ostane le še naša huda radovednost, kaj nam bodo zvezdokuki vedeli tiste dni poročati iz Bloemfonsteina, oziroma — z Marsa! Potrpimo in počakajmo, pa skušajmo krotiti svojo silno radovednost za teh nekaj tednov! Med tem pa mislimo na to, kako blizu (pa brez “ušesc”) nam bo takrat — Lemont! In to natančno iste tri dni kot Mars! Od 3. do 5. julija 1954. Zelo nas mora veseliti, da so se ti izredni dnevi tako lepo ujeli med seboj. Zakaj ta okol-nost nam olajša krotiti radovednost glede Marsa. Utegne se nam celo zgoditi, da bomo na Mars kar pozabili, ko nam bo Lemont tako blizu — ali pa celo mi blizu njega. Kot smo že rekli, Mars nam 15 let ni bil tako blizu kot nam bo letos v dneh od 3. do 5. julija. Lemont nam pa ni bil tako blizu že celih — PETINDVAJSET let! Takrat je bil v Le-montu KATOLIŠKI SHOD za ameriške Slovence. Oči vse ameriške Slovenije so bile obrnjene takrat v Lemont. Lemont je pa videl na svoji planoti romarjev na tisoče. Štel jih res nihče ni, cenili so jih pa na kakih sedem do deset tisoč. Preden se bo toliko zemljanov zbralo na Marsu, bo ta planet še precejkrat zaplesal okoli sonca! Za petindvajsetletnico katoliškega shoda se bo letos vršil v Lemontu MARIJANSKI KONGRES. Misel se sama ponuja, ko pa praznujemo letos MARIJINO LETO! Težko si je misliti, kakšne očitke bi zaslužili ameriški Slovenci, če bi tej misli pokazali vrata, ko je stopila prednje. Lahko bi jih bilo tako sram, da bi si prav zaželeli hitrega umika — na Mars. Ker so pa lepi misli takoj z glavo in srcem prikimali, su prav lahko odložili potovanje na Mars za sto let ali magari za tisoč. Jim bo kar dovolj, da lahko potujejo v Lo-mont. Marijanski kongres se bo vršil v nedeljo 4. julija. Glavna služba božja bo ob !0. pri lurški votlini. Pridigal bo škof dr. Rožman. Po službi božji bo slovesna posvetitev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, nato pa ljudsko zborovanje na istem prostoru. Na programu sta dva načelna govora dveh' ameriških Slovencev in dva kratka nagovora drugih dveh. Zvečer bo “Lemontski film” v dvorani Baragovega Doma. Kakšen je, ne moremo naprej povedati. Prav tako ne, kot smo brali glede Marsa. Zapisano stoji, da se ne bo dalo nikoli veliko reči o lepotah ali grdotah Marsa, dokler ga ne gremo pogledat. Natanko isto velja tudi za “lemontski film.” Pa prideta, pravijo in pišejo, v Lemont tiste dni tudi Rim in Ljubljana. Rim zato, ker se bo v soboto 3. julija v Lemontu obhajala stoletnica slovesne proglasitve verske resnice o Brezmadežnem spočetju. To je spet samo po sebi umevno, ker je vse letošnje Marijino leto posvečeno praznovanju te stoletnice. Ljubljana pa pride v Lemont dne 5. julija. Ameriški '“Fourth of July’ je letos prestavljen na ponedeljek, kot veste. Gotovo je do tega prišlo za slučaj, če bi se potovanje Ljubljane v Ameriko kaj zakasnilo. Ljubljana nam bo prinesla petindvajsetletnico škofovskega posvečenja škofa Rožmana. Sreberni jubilej Prevzvišenega! Kaj naj "bo bolj naravno, kot da se tudi ta slovesnost uvrsti med velike dneve v Lemontu! Prvič v Nottinghamu (Spornim starega Slovenca ob 25-letnici kluba “LJUBLJANA”) Cleveland, O. — Proti jeseni leta 1912 sem prišel v to deželo. Stanoval sem na St. Clairju in tam imel tudi svoje delo. Tiste čase smo bili Slovenci še bolj raztreseni, kakor smo danes. — Res da je bila glavna naselbina na St. Clairju, vendar nas je bilo dosti tudi v okolici Clevelanda: v Collinwoodu, v Nottinghamu in v Euclidu. Ti predeli takrat 'še niso bili tako gosto naseljeni kot so danes. To velja posebno za Euclid, ki je takrat imel še čisto farmsko obeležje. Cest, kot so danes, ni bilo, am-pslk le poljska pota in steze. Iz mesta se je do teh predelov prišlo s tkzv. “rdečo karo”, električno cestno železnico. Mimogrede bodi povedano, da se je naseljevanje Slovencev v te predele Nottinghama in Euclid Village začeto okoli 1. 1900, ko je naš prvi Slovenec, pokojni Jos. Drugovič, postavil si skromno hišico na Kewamee Ave. Leta 1902 je precej naših mladih ljudi kupilo lot v teh krajih in že spomladi leta 1903 so začeli graditi svoje hiše. Cel ta okraj Euclida je od takrat dobil ime Bela Ljubljana. Naseljevanje se je tako množilo, da so Slovenci začeli misliti na družabno življenje, ustanovili društva in si na Recher Ave. postavili svoj Narodni dom, skromen, pa vendar za tiste čase zadosti dober. V te predele so Slovenci iz mesta, kot je vsem starim Slovencem znano, hodili na izlete in i-imeli talko zvane “pitnike”. Tudi mene so takoj spomladi 1913 začeli vabiti na take “pitnike”. Seveda so mi morali še pojasniti, kaj je pravzaprav to, kajti pomen te besede mi še ni bil znan. In ko so mi vse povedali in zraven rekli, da tam tudi pojejo, aha, sem bil takoj pripravljen, kajti petje je bilo že takrat, kakor je še danes, moje največje veselje. In tako smo se neke nedelje po kosilu zbrali in z “rdečo karo” pripeljali do “Stop 125 in pol,” kot smo to postajo klicali zameril, kajti mladost je norost, čez graben skače, kjer je most. Šest nas je bilo, štiri fantje in dve punci, ko smo s “pitni-ka” krenili domov, in med potjo ena deklet pravi, da gremo v neko farmsko hišo, kjer je vsako nedeljo bila muzika in ples. In je res tam neki stari možiček raztezal svoj stari meh, pari so se pa vrtili vse v šest. Čez nekaj časa sem šel malo ven, ker je v hiši bilo zelo vroče. Začelo je temniti in pripravljati na dež. Bliskalo se je in grmelo1. Brž grem nazaj in povem, kako je zunaj in da bi bil čas, da se odpravimo domov. Pa me niso hoteli niti poslušati. Sem jo pa ka-r sam mahnil. Vedel nisem, ikam naj se obrnem, pa sem vendar našel pravo1 smer. Komaj sem prišel do 200. ceste, ko se ulije dež kot iz škafa. Tema je bila, poti nisem vedel in sem zašel v neki vinograd. Lej ga spaka, sem rekel, kako se boš pa iz tega izvlekel. No, kobacal sem po vinogradu in se končno le izkobacal iz njega in kmalu prišel do postaje za “rdečo karo” Kare pa seveda od nikoder. Naenkrat zaslišim vpitje in glej, moje druščine, ki jo je farmar pripeljal do 185. ceste. Kare ni, pa ni. Moji je niso čakali, ampak nekam odšli. Jaz čakam in jo dočakam. Prav u-dobno sem se zleknil v mehki sedež in ker sem bil utrujen, sem kar takoj zadremal in se prebudil na Public Square. Stanoval sem pa na 63. cesti. Kaj čem, plačati sem moral še enkrat voznino, pa se odpeljal nazaj. Pa me je spanec še enkrat premotil, tako da sem se prebudil šele na 105. cesti. No, sedaj je pa dovolj, sem rekel, izstopil in vzel kar “štifletencug” nazaj do 63. ceste. Srečno sem prišel domov, skoraj ravno isti čas so prišli pa tudi moji prijatelji. Seveda, razgovora, pripovedovanja o izletu, “pitniku’, petju, plesu itd. ni bilo ne konca ne kraja. Povedati moram pa še to, da sem šel na piknik v novi obleki, ki je pa drugi dan iz-gledala, kot bi bila stara že 25 let. In če bi ne bilo rajnkega mojega prijatelja Ignaca Smuča, ki mi jo je očistil in uredil, bi jo moral (kar stran vreči. Evo, to je bil moj prvi izlet in nik, — a najmanj jaz — da bom ravno jaz direktor tega novega doma in da bom imel tudi jaz hišico v tem kraju. In kot direktor Doma na Recher Ave., vabim vse vas, ki ste tu blizu, da nas v našem Domu često obiščete, vas pa, Iki ste dalje od nas. da ob nedeljah izletite do nas; boste vedno dobro postreženi in se boste prijetno v hladu in ob zdravi zabavi odpočili. Dne 30. maja t. 1. praznujemo 251etnico ustanovitve kluba — LJUBLJANA”. Vabim vas vse v imenu kluba in v imenu Direktorlja, da od blizu in daleč pridete na to proslavo in se z nami skupaj poradujete. Frank Rupert. ------o------- Zlata poroka Cleveland, O. — V nedeljo, 30. maja, obhajata Valentin in Frančiška Mole 50-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Poročila sta se v Denver, Colo. Valenti Mole je doma iz vasi Podlipa pri Vrhniki ter je prišel v to deželo pred. 55 leti. Njegova soproga Frančiška, rojena Jarc, pa je doma iz Kamnika, župnija Preserje pri Ljubljani, ter je prišla v to deželo pred 53 leti. Zakoncema se je rodilo 5 otrok in sicer 3 sinovi ter 2 hčeri in sta že sedemkrat stari oče in stara mati. Na to slavje sta prišla Valentinov brat Louis Mole in njegova soproga Pauline iz Corvallus, Oregon. V nedeljo ob 10. uri dopoldne bo v cerkvi sv. Filipa Nerija na St. Clair Ave. zahvalna sv. maša, s katero se zlatoporočenca zahvalita Bogu za vse dobrote, ki sta ji prejela tekom 50 let svojega zakonskega življenja, popoldne ob 3. uri pa so vabljeni vsi sorodniki in prijatelji, na njun dom na 905 Ansel Rd., kjer bo gostija. Zlatoporočenca bosta zelo vesela, če jih ob tej priliki obiščete ter se udeležite tudi sv. maše. Tudi mi zlatoporočencema čestitamo ter kličemo: Bog vaju živi še mnogo let! J. G. takrat. Danes je na tem mestu jv ,-^0^^nS^iamu' La, Salle Theatre na 185. cesti. |ie ^eSa- °d takrat se je že Izstopili smo in jo po Kildeer'marsikai spremenilo. Kjer so Ave., mahnili do Recher Ave,'takrat bile farme, kjer je žito kjer je takrat že stal stari Na- zorel°, rasla trta, se pasle krave rodnni dom. — “Pitnik” se je in ie farmar oral; kjer ni bilo vršil na tedanji Kastelčevi far- Pravib cest, ampak le Zahvala igralcem “Kovačevega študenta” Cleveland, O. — Režiserju g. Jožetu Dovjaku, vsem igralcem, ge. Josephine Petrovčič, g. Metodu Milaču in vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri uprizoritvi “Kovačevega študenta” in vsem, ki so to lepo prireditev posetili, izreka Slovenska šola prisrčno zahvalo. T. š. -----o----- Pojasnilo mi in že od daleč smo" zaslišali petje. Kar vesela družba je bila že zbrana tam. Hitro smo jih nekaj popili, mene pa je vleklo tja, kjer so peli. Žilica mi ni dala miru in kar naenkrat sem se znašel med pevci. Po par pesmih sem prišel lepo v akcijo, bil kmalu v sredini med pevci, in. kar celo uro1 so naše lepe narodne pesmi vrele iz naših grl. To je bil moj prvi “pitnik” v Ameriki in ravno naše lepe narodne pesmi, ki smo jih peli tako iz srca, so napravile, da ga nikdar ne bom pozabil. Kasneje sem bil še na številnih drugih izletih, vendar je le-ta prvi, ki se ga'še prav do potankosti spominjam. Pa tudi pot s “pitnika” domov je bila svojevrstna in mi je do danes ostala v spominu. Seveda, mladi smo bili, prešerni in I brezskrbni in upam, da ne bo kdo Cleveland, O. — Z ozirom na članek g. Janeza Severja v 10. številki lista “Slovenski oder” na strani 6. bi rad podal sledeče pojasnilo: Predstave Finžgar j eve drame “Razvalina življenja,” maja 1953, niso vprizorili newyorški igral-poljska cb ko't je to zapisal g. Sever, temveč so trije newyorski igralci, gozdiči j tam je danes vse zazida- J— radi težav, ki so jih priredi- pota in steze in kjer so bili. no. HiHša pri hiši, trgovine, !telji imeli s tukajšnjimi igralci banke, saloni, cerkve, šole, igri-| gostovali pri predstavi. Vsa šča. Tlakovane ceste vsepov- !re^ija in vsa scenska oprema je sod, avtomobili in avtobusi najbii® zamišljena in pripravljena njih. Slovenska kolonija se je!v Clevelandu od clevelandskih razrasla, razmnožila, že čez de- |iSraicev7 ki so tudi tvorili večino set tisoč nas je tukaj. Društve- 'nast0pajočih. no življenje se je razvilo: usta- Prepričan sem, da je do te ne- novljenih je nekaj društev, dva!^0™03^ prišlo radi pomanjklji-pevska zbora prepevata v no- jv*b informacij člankarja ter po-pred par leti izgrajenem |dajam o0rnje pojasnilo z edinim vem, Slov. narodnem domu na mestu starega. Pred 25 leti je bil ustanovljen klub LJUBLJANA, dobili smo tudi svojo “Ljubljana Street.” V novem domu na Recher Ave. imamo lep clubroom, lepo dvorano z odrom za prireditve, le- namenom, da se nadaljne netočnosti preprečijo. Jože Dovjak. “Ljubljana” praznuje Euclid. Ohio. — Prepričan sem, da je skoro vsem že znano, pe stranske prostore, velik pro- ba bo klub Ljubljana obhajal 30. štor za parkanje avtomobilov, 3 maja 25-letnico svojega obstoja, urejene steze za balincanje itd. | Leta 1929 se je porodila neka-In kdo bi si bil mislil takrat, ko terim rojakom taka zamisel, saj smo prvič prišli semkaj na pik-'ie bil dom takrat v zelo sla- Titovci zanikajo j Poročevalec uradnega glasila titovcev “Borbe” v New Yorku J. Smole je zanikal vse vesti o tem, da bi Jugoslavija stavila v zadnjem času kak nov predlog v pogledu Trsta. Tako trdi med drugim tudi to, da je Sulzber-gerjevo poročilo v “The New York Times” kratko in malo izmišljeno. — Poročilo Titovega časnikarja je precej neobičajno in priznati moramo, da bolj verjamemo listu “The New York Times” kot pa njemu. Verjetno je bilo vse, kar je on poročal točno in resnično. Ko pa izgle-da, da je stvar propadla, pa nočejo titovci o njej nič vedeti, posebno še, ker je med Slovenci doma in v tujini vzbudila dosti ogorčenja. Bilo je toliko vpitja zaradi Trsta, Tito je lani celo grozil z vojno zaradi njega, se daj pa se ga je pripravljen odreči in dati z njim Italijanom še vso slovensko obalo od Trsta do Devina in še dalje na jug do Kopra. Nekaj časa so titovci trdili, da hočejo vsaj Škedenj in žavlje, sedaj so pripravljeni pustiti Italijanom tudi to, če bi jim le Amerika natresla v prazne žepe nekaj milijonov dolarjev. Ni čuda, da je med tržaškimi Slovenci nastalo vsled tega silno ogorčenje. Človek bi le želel vedeti, če je tudi titovsko časopisje v Ljubljani prineslo oni del Titovega razgovora s Sulzberger jem, kjer pravi Tito: “Ker bi bila Škedenj in žavlje priključena k Italiji, bi morali dati prebival stvu Kopra majhno pristanišče in gospodarsko središče, ki naj mu omogočita življenje.” V Avstralijo Sredi maja je odplul iz Trsta zadnji transport izseljencev v Avstralijo. Med 700 je bilo tudi veliko Slovencev. Od odhajajočih se je poslovila velika množica prijateljev in znancev. Pred novimi odpusti v trži-škilh ladjedelnicah Ni hudo za delo samo v Trstu, bem stanju. Direktorij si ni mogel prav nič pomagati. Toda, če zna človek prava vrata odpreti, pride naprej. Naš pokojni major Eli nam je bil desna roka in potom njega se je vse naredilo. Takrat, pred 25 leti, smo dom plačali in še precejšnja vsota nam je ostala za nadaljne delo. Imeli smo srečo, da smo vsadili pravo drevo na pravem mestu, seveda ga je treba pridno zalivati, da se ne posuši. Zato Vas, dragi prijatelji, klub tega Doma prav vljudno vabi na proslavo 25-letnice. Naj pripomnim še to, da morda kdo misli, da klub ne potrebuje dohodkov. V resnici jih ne in če mu kaj preostane, priskoči na pomoč Domu, ker je bil v ta namen tudi ustanovljen. Znano mi je, da je Pripravljalni odbor za proslavo te obletnice pridno na delu, da bo tako lažje ustregel ob tej prelepi slavnosti vsem udeležencem. Spored je bogat, prepleten s petjem in glasbo. Pevski zbor Slovan bo zapel več pesmi, nekaj zbor Adrija, nekaj pa oba zbora skupaj. Prvikrat bosta nastopila na tej proslavi sin in hčerka Mr. in Mrs. Toni Ogrin. Po sporedu bo prosta zabava s plesom. Za ples bo igral Johan Grabnarjev orkester. Tako bomo lepo in veselo proslavili 25-letnico kluba Ljubljana. France iz Ljubljane. ampak tudi v sosednjem Tržiču (Monfalcone). Zaradi pomanjkanja naročil bodo tamkajšnje ladjedelnice, kot kroži govorica, morale odpustiti v bližnji bodočnosti okoli 1,000 delavcev. Goriški pokrajinski svet se je obrnil na vlado v Rimu, naj zagotovo ladjedelnicam naročila in tako prepreči odpust. Tržaško vprašanje pred rimskim parlamentom Italijanski zunanji minister je obljubil v parlamentu v imenu vlade, da ne bo pristala na nobeno začasno rešitev tržaškega vprašanja, ki ji ne bi priznala celotne cone A in nobene trajne rešitve, ki bi bila omejena samo na to cono. Če bo italijanska vlada svojo obljubo držala, ne bo s Titovo kupčijo nič. Čudežno ozdravljenje v Gorici Dne 1. 'maja 1930 je umrl v Milanu 33-letni zdravnik dr. Rihard Pampuri iz reda usmiljenih bratov. Njegovo življenje je bilo zgled požrtvovalnosti in krščanske ljubezni do bližnjega. Pretekli teden so zasliševali na goriškem ordinariatu kmeta Bogdana Comanda iz Lečnika pri Gorici, ki je na priprošnjo1 k umrlemu nenadno popolnoma ozdravel. Bogdan je imel hud čir v želodcu. Zdravniki, ki so ga operirali, so ugotovili, da mu ni pomoči. To so sporočili tudi njegovim sorodnikom. Usmiljeni brat, ki je bil pri oiperaciji navzoč, je bolnika v razgovoru z njegovo hčerjo priporočil pok-Rihardu Pampuriju. Oba sta goreče prosila za ozdravitev in položila podobice pod bolnikovo zglavje. To je bilo 10. maja 1952. Naslednji dan zjutraj, je zdravnik, ki je bolnika operiral, klical bolnišnico in vprašal, kdaj je umrl. Začuden je prihitel v bolnišnico, ko so mu dejali, da je ta živ in da se dobro počuti-Ponovne preiskave so dognale, da je mož zdaj popolnoma zdrav in se odlično počuti. Sodbe se boje Goriški “Katoliški glas” prinaša 20. maja daljši članek ° razmerah v Slov. krščanski zvezi v Trstu. Zvezo so pred leti ustanovili katoliški Slovenci, k( so potrebovali poseben politični forum v borbi za narodne pavice in v borbi proti komunizmu-Zveza se je častno in uspešno udeleževala političnega dela Tržaškem. Načelno je bila jasna: krščanska, slovenska in tikomunistična. Pred dvemi lob pa je s te odločne linije zašla polagoma na levo. Načelna jasnost je ginila; kazno je bilo, da leze v neko čudno odvisnost, članstvo je hotelo stvar razčistiti-Sklican je bil občni zbor. Toda nekaj opričnikov znanega političnega generala je s kričanj en1 preprečile redno delo zbora. Izločeno je bilo, da se bo občni zbor nadaljeval mesec dni kasneje. Do tega pa ni prišlo. iVIed tem je odstopil predsednik zveze inž. Sosič, prav tako tudi P°- možni tajnik dr. Besednjak-Med tem ko se je predsednik delu odtegnil, je dr. Besednjak vneto nadaljeval. Članstvo Je zahtevalo občni zbor. Ko ga je podpredsednik ,. g. Peter š01^ hotel sklicati, mu je prišel samozvani tajnik g. Mitja Bitežnik grozit, da mu bodo že pokazal1 — izročili ga bodo sodišču. poročilu “Kat. glasa” je bil za vso stvarjo dr. Besednjak. ^ pri tem ne bo ostalo, je jasno-Katoliški Slovenci na Tržaške1*1 so se odločili, da napravijo re v svojih vrstah. — Menimo, je res skrajni časi l Dr. Josip Graisa: Zgodovina slovenskega naroda II. Doba državnega absolutizma in centralizacije Od Ferdinanda II. do Leopolda II. (1619-1792) 8. Jožef II. in jožefinizem. Vojna s Turki. Leopold II. Kazni, ki so jih smele zemljiške gosposke naložiti podložnikom, so bile sledeče: zapor ob kruhu in vodi, kaziens’ko delo v železju in odprava zem-llišča (Abstiftung). Ako je bil podložnik obsojen za zapor, ki je imel trajati dalj kakor osem cini, ali pa mu je zemljiška gosposka hotela odvzeti zemljišče, je bila obsodba veljavna le tedaj, oe jo je potrdil okrožni nrad. Pretepanje podložnikov, kakor tudi druge telesne in sra-cnotilne kazni so bile prepovedane. S patentom dne 11. junija 1782 je cesar Jožef odpravil rob-stvo ali mevoljstvo, to je vse °ne vezi, ki so še omejevale o-sebno svobodo podložnikov in lih priklepale na grudo. Kob-stvo v strogem pomenu besede, ko se je človek smel kakor mr-tva stvar prodati, podariti ah 2arnjenjati, pri nas že proti kon-srednjega veka ni bilo več v navadi. Vendar še kmet ni kh popolnoma prost. Zemljišča td smel zapustiti, ne da bi se °d,kupil, za ženitev je potrebo-dovoljenja zemljiške gospo-ski2, in svojih otrok ni smel vz-i'°jiti za druge poklice, kakor za delo na polju, ako ni nje-§°v gospod drugače določil. S Cesarskim patentom so bile vse omejitve osebne svobode odpravljene. Tristja važna odredba se je tikala tlake. Vlada je bila prepričana, da je v korist zemlji-“kitn posestnikom, kakor tudi Podložnikom, ako se odkupi tla-a z denarjem ali pa poljskimi Pridelki. Poizkusi te vrste so Se zlasti na Češkem dobro ob-tjosli. Zato je cesar ukazal z , v°rnim odlokom dnie 10. fe-°ruarja 1783 odrediti odkupni-k° za tlako na vseh državnih lri cesarskih (kameralnih) po-scstvih. Seveda so se morala t^ied tega gosposka zemljišča, t so jih le tlačani obdelovali, t^zdeliti med kmete proti pri-ktorni kupnini ali najemnini. Meseca avgusta istega leta je k tem cesar naročil upravitelju _ ameralnih posestev, cesarske-u svetniku Jožefu Hammer ju, a se na isti način ^Prava tlake pripravlja vsem. Štajer- V, em, Koroškem in Kranjskem. ercdar so pogajanja med kmeti; i §°spodo le počasi napredeva-ker so zemljiški gospodje j hi ali visoko odkupnino, pod-Mpiki pa niso hoteli nič plača-. v riadi, da bodle cesar tlako i-ak odpravil. in tam so nastali tudi ne-i 51’ tako na Tolminskem in v ^ s^i okolici, kjer je Andrej jj^itrovič 1. 1790. peljal svo-li, Krnečke trume pred graščino barski turn” (Thurn am v^rt), zahteval popolno odpra-Ijjj tlake in davkov v žitu, pa je s 13 tovariši vred ustreljen. $13 , l‘h Umiraj°č je uesetm0 rekel kmetom: (cerkveno) morate ker jo je Bog posta- ^pravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 CVELBAR, lastnik vil, za odpravo tlake in grajskih davščin pa umrite z menoj.” Našel je posnemavce v Loki pri Zidanem mostu, v Sevnici in Planinskem trgu, kjer so kmetje zahtevali, da se odpravi vsa tlaka, vse žitne davščine in vsa desetina. Po vseh cerkvah ob Savi so bili plat zvona, a posadka v Planinskem trgu je upornike hitro napadla in razkropila. V kratkem času je bil zopet mir. Manj speče je imel cesar Jožef z davčno preosnovo, ki jo je bil odredil s 1. novembrom 1789 in je imela obdačiti zemljišča po njih letnem donesku, neglede na posestnike, pa je med gospodo vzbudila hudo nje-voljo. Z veliko skrbjo je gojil Jožef II. tudi šolstvo. Vendar je z njim le preveč zasledoval suho državno korist in še manj upošteval dane razmere kakor njegova mati. Glede na podrobnosti Jožefove šolske politike naj zadoščajo sledeče črtice: Strože nego preje se je vlada izjavila za občno šolsko dolžnost in šestletno šolanje (od 6. do 12. leta); oproščati sme otroke le šolski komisar in le takrat, ako so ovipe res nepremagljive. Šolo je ustanoviti v vseh krajih,, kjer imajo svojega duhovnika in krstno knjigo, pa tudi tam,, kjer je v okrožju pol ure 100 za šolo godnih otrok. Če je kraj potrebna tudi za manjše število otrok. Učitelj ne poučuj več hribovit ali močviren, je šola nego sto otrok; ako jih jie več, naj se še imenuje “pristav” (pomožni učitelj); za 200 otrok je treba dveh učiteljev. Učiteljem je namenil cesar 100 do 150 goldinarjev plače pa so morali obiskovati pripravniški tečaj in opravljati tudi oerkovniška opravila. Značaj šole kot državnega zavoda je vlada strogo varovala. Šolsko nadzorstvo so poverili “okrožnim šolskim komisarjem,” katere so plačevali iz premoženja cerkvenih bratovščin. Med najboljše okrajne šolske komisarje je prištevati znanega zgodovinarja Antona Linharta m Blaža Kumerdeja, ki je posloval od 1. 1787. do 1792. kot nadzornik v Celju in se potem vrnil'v isti službi v Ljubljano. Duša vsemu avstrijskemu ljudskemu šolstvu je bil za časa Jožefa II. in še skozi par desetletij pozneje naš rojak Jožef Čpendov, rojen 1. 1739. v Mošnjah na Gorenjskem, ki je s svojim bistrim umom dosegel čast dunajskega kanonika, dvornega svetnika in prisednika šolske dvorne komisije. Leta 1788 ga je cesar imenoval za vrhovnega šolskega nadzornika v Spodnji Avstriji in kot tak ja bil vladni svetovalec v šolskih stvareh za vso državo. Naj večje zasluge si je pridobil špendov od preosnovi ljudskega šolstva L 1804. Umrl je na Dunaju 1. 1816. kot stolni prošt. Kako je napredovalo ljudsko šolstvo za cesarja Jožefa? Na Kranjskem in Primorskem je šlo zelo počasi. Ljudje se niso mogli z novimi šolami sprijazniti. Ljubljančani so to-i žili, da se otroci nauče več slabega kakor dobrega in pozabijo sle to, kar so se doma naučili. (Dalje prihodnjič) -------£3----- — Država New York ima poleg Kalifornije največ vinogra-diov. Waukegan, 111. — Zadnjo nedeljo smo ga “žehtali” na račun mojega dobrega prijatelja Johna na Wadsworth. Njegov god smo slavili. Janez Nepomuk je njegov patron in Baragova Pratika je nam povedala, da se ime tega spoštovanega svetnika slavi na 16. maja, kar je bilo zadnjo nedeljo. Pri nas v Ameriški Vrhniki obhajamo še godove, to vsaj mi starejši nekateri. Mladina pa da več na svoj rojstni dan (Birth Day) in takrat mora biti kajpada “Cake.” Pri starejših Slovenci pa potica, kaka krača, pa bokal vina in povem vam, to zadnje odtehta vsako cesarsko jed, vsaj pri meni, kadar mi želodec kaj ne nagaja. Zame je bil ta sestanek na go-dovanju mojega prijatelja Johna zelo zanimiv. Med drugimi je aila navzoča tudi ena soproga navzočega Johnovega prijatelja in ko smo začeli govoriti o Johnovem godovanju sem med drugim vprašal jaz, če kdo ve kaj svetniku Janezu Nepomuku. Jaz sam sem vedel, da je to eden čeških svetnikov, ampak kaj dosti več pa ne. Pa se oglasi soproga Johnovega prijatelja in je nam kaj dobro razložila kdo je bil Janez Nepomuk. Natančno je povedala čas njegovega rojstva, ki je bil leta 1330 v mestecu Nepomuku na Češkem, odtod torej ime Janez Nepomuk. Starši so bili priprosti in dolgo brez otrok. V poznejših letih se jim je rodil Janezek. Ljudje so pravili, da so videli čudne luči-ce nad hišo; v kateri se je rodil. Že v svojih deških letih je bil zelo pobožen. Ljudje so ga občudovali. Starši so ga pozneje poslali v latinske šole v žatec, kjer se je učil stare jezike in govorniško umetnost. Janez Nepot muk je bil pozneje sloviti cerkveni govornik. Za duhovniški stan se je pripravljal s tako vnemo, da je poleg bogoslovnih študij dosegel tudi doktorat sv. pisma, Nato je bil posvečen v mašnika in postavljen, za pridigarja v župni cerkvi Matere Božje v Tinu na Češkem. Radi njegovih lepih pridig so ljudje kar drli k njegovim pridigam v stolnico. Češka prestolnica Praga je tedaj potrebovala v svoji glavni cerkvi učenika, kakoršen je bil Janez Nepomuk. Na prestolu Češke je tedaj samopašno kraljeval zloglasni kralj Venčeslav. Bil je hudo udan strastem. Moč, s katero je Janez Nepomuk oznanjal resnice božje, je pretre-snila za nekaj časa tega trdo-kožnega grešnika, da je nekaj časa krotil svoje pogubne stra- sti. Ponudil mu je kralj litome-riško škofijo, potem pa še bogato proštijo na Višehradu. A Janez je to odklonil, ker je kot pridigar upal več koristiti. Venčeslavova spreobrnitev je bila piškava. Kmalu se je povrnil v razuzdano življenje in je postal še bolj okruten. Njegova žena kraljica Jovana pa je bila bogaboječa žena in zelo pobožna, hči bavarskega vojvoda. Veliko je molila in najmanj vsak teden pristopala h mizi Gospodovi. Obiskavala je bolnike in vršila druga dobra dela. Pri tem pa si je izvolila za svojega spovednika svetnika Janeza Nepomuka. Razuzdani Venčeslav je postal nad svojo ženo ljubosumen, češ kaj se hodi spovedovat tako pogosto? Poklical je k sebi njenega spovednika Janeza Nepomu ka in začel pritiskati nanj, naj mu razloži, kaj se mu njegova žena spoveduje. Janez Nepomuk je kajpada to odklonil. Trdovratni Venčeslav je radi tega postal še bolj razjarjen. Prav v tistem času se je pa zgodilo, da so prinesli na kraljevo mizo slaba pečenega kopuna, ki ni hotel tekniti razvajenemu Venčeslavu. Radi tega se je tako raztogotil, da je zapovedal, da morajo kuharja živega pražiti na ražnju. Nihče se hi upal ugovarjati besnemu kralju. Toda Janez Nepomuk je prihitel pred kralja in padel na kolena pred kraljem in prosil naj kazen nesrečniku spremeni ali pa odpusti. Toda Venčeslav'je bil velik prefriga-in j c stavil protipogoj, da nec kazen kuharju odpusti, če mu Janez razodene, kaj se mu kralj ivca spoveduje. Janez je moral zopet tudi to odkloniti. Drugi dan je kralj Venčeslav povabil Janeza na kosilo. Po kosilu pa je ukazal vsem, da se naj odstranijo. Potem je Janeza najprej skušal z raznimi obljubami premotiti, da mu naj pove kaj se mu kraljica spoveduje. Ko je Janez pa zopet na vse pogoje odklonil, ga je kralj ukazal zapreti in trpinčiti. In res Veče-slavovi rablji so ga žgali z bak-Ijami na najbolj občutljivih mestih in tudi nategovali na nate-zovalnici. Janez ni o tem mučenju nikomur povedal. Pozneje se je zopet kot duhovnik prikazal na dvoru, dobro vedoč, da je kralj odločno sklenil ga spraviti s poti na en ali drugi način. Na nedeljo pred Vnebohodom je imel Janez Nepomuk zelo pomenljivo pridigo. Razlagal je Gospodovo napoved: “še malo, in več me ne boste videli.” (Jan. Hudobija ni ostala skrita. Komaj je voda zadušila svetega mučenca, že njegovo truplo plavajoče po reki obsije nebeški svit, ki je daleč žarel po talinah. Mnogo ljudi je videlo to čudovito prikazen. Tudi kraljica je zapazila to svetlobo iz njene sobe in je šla h kralju popra^ šat, kaj bi vse to utegnilo pomenit. Venčeslav preplašen ji ni ničesar odgovoril, hudo pa ga je pekla vest in je bežal in se skril v enem svojih gradov izven mesta. Drugo jutro so našli truplo utopljenega Janeza na pesku. Tudi morivec ni ostal dolgo neznan. Rablji sami so ga izdali. Vsa Praga je vrela skupaj in so poljubovali njegove roke in noge in se priporočali njegovi molitvi. Sv. Janeza časte na češkem kot deželnega patrona, a vse katoliško krščanstvo ga kli če za varuha zoper obrekovanje in za pomoč v vodnih nevarnostih. Zanimivo je, da čez tristo let so odprli njegovo rakvo in našli kosti brez vsakega mesa, jezik pa še tako dobro ohranjen, kakor katerega živega človeka. Leta 1729 je papež Benedikt XII povzdignil Janeza Nepomuka v svetnika. To je bil Janez Nepomuk. . Vidite, človek se vedno kaj nauči in jaz sem se to pot nekaj sv. Janezu Nepomuku. Druge zadeve in druge vesti: V tukajšnem “WNS” berem, da so v Lake okraju zvišali vrednost zemljišč, hiš in raznih poslopij za okrog 20 milijonov dolarjev več, kakor pa je bila ocenjena vrednost leta 1952. Kaj to pomeni? Nekateri bode rekli, well, vse je več vredno pa so tudi naša zemljišča in posestva. Yes, to je prijetna misel, ampak teh le dvajset milijončkov večvrednosti pomeni tudi nekaj drugega, da bo to vzeto v upo-štev tudi pri obdavčevanju zemljišč in posestev. Obdavčevalci oodo rekli, večja vrednost, večji davki. Mi ubogi priprosti Purgarji” se bomo pa dušali, ko bomo dobili zopet višje račune za davke. To le, kar bom zdaj le omenil je bilo v velikem tednu na Veliki četrtek večer. Nekaj milj južno od nas se nahaja U. S. Naval Hospital Great Lakes. Tam so imeli zunaj na jezeru krščanske sekte, katere so zastopali in predstavljali vojaški kaplani krščanskih ver, skupno velikonočno proslavo Velikega tedna. Zunaj na jezeru so imeli velik električno razsvetljen križ, za to tekoče leto obilico naročil in da kaže za podjetje letos prav ugodno in uspešno leto. Družba obratuje v North Chicagi in zaposluje 1508 ljudi. Med temi je precej tudi naših slovenskih ljudi. Kako “previdni in pametni” automobilski vozniki vozijo po našeh cestah pove to le poročilo: Mestni sodnik Joseph Butler v Chicagi je te dni naletel na nekega 27 let starega J. Le-versona, ki je bil začasen po policiji, da je vozil brez državne in mestne licence. Pred nedolgim pa je ravno ta sodnik obsodil imenovanega na izgubo licence. Policijski in sodnijski zapiski pa tudi kažejo, da je imel ta voznik dosedaj 71 raznih pre-greškov proti prometnim postavam in bil obsojen dosedaj vsega skupaj okrog $5,349.00 tozadevnih kazni. Ker mu je bilo dovoljenje za voziti automofoil ukinjeno, se sedaj omenjeni sodnik Butler zanima, kako in kje je mogel ta voznik dobiti novo dovoljenje. Morda se pa taka dovoljenja kar tako le “pod roko ’ dobijo. Well, če sodniku to še ni znano, naj se “pomuja,” pa bo pronašel. V Indiji pravijo, da je bila slaba letina za pridelavo čaja. Pravijo, da ga bo manjkalo. Mogoče. Ampak Indijci so se morda “nekaj” naučili od Braziljan-Ti so lani “jamrali” o slabi letini kave in da jo vsled tega ni več toliko. In kaj se je s cenami za kavo zgodilo, dobro vemo vsi, ki kavo kupujemo! Cene so švignile navzgor in še sedaj gredo navzgor. Pravijo da bo kava kmalu stala $1.50 funt. S čajem, če kaj vem bo tudi nekaj podobnega. Midva z mojo boljšo polovico sva se že domenila, da bova poskrbela letos, da bova nabrala dosti lipovega cvetja, ki je tudi dober, zraven pa še zdravilen čaj. Pa naj se gredo Pakistanci v Indiji s svojim čajem solit, če hočejo! Tukajšna družba “American Steel and Wire Co. v Waukeganu je pred nekaj dnevi odlikovala za zvesto službovanje pri podjetju več svojih delavcev. Med temi so1 bili tudi sledeči Sloven- Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se ženska, da bi varovala 2 otroka popoldne 3 ure. Naslov se dobi v uredništvu. 16.) Poslušavci so spoznali, da ! katerega svetloba in žarki so da- je Janez napovedaval s tem tudi svojo lastno smrt. Kralj je kmalu na to dal Janeza zapreti in je ponovno zahteval od njega naj pove, kaj se mu kraljica spoveduje, ali “pa bo vodo pil!” Janez je molčal in odkimal. Ko se je zmračilo so ga Venčeslavo-vi rablji zvezali na rokah in nogah in ga vrgli v reko Moldavo. To se je zgodilo 16. maja 1383. leč na okrog oznanjali Kristusov križ in Odrešenikovo trpljenje na istem. Bil je veličasten prizor, ki je opozarjal javnost vse na okrog na Velikonoč in Gospodovo trpljenje in za tem na Njegov zmagoslavno Vstajenje! Tukajšna tovarna Fansteel Metallurgical Corporation, je pred kratkim objavila, da ima - Gospodinja Gospodinjsko delo za angle-ško-govorečo žensko, ki lahko ostane čez noč, za prileten par. Kličite EV 2-0106. (X) MALI OGLASI Sobe se odda Dve spalni sobi se odda v najem, opremljeni, ena ima prost vhod. Garaža na razpolago. Kličite UT 1-3955. (103 Stanovanje iščejo šestčlanska družina, vsi odrasli, išče štiri ali petsobno ne-opremljčno stanovanje s kopalnico, po možnosti v okolici St. Clair Ave. Kličite HE-1-1270 'in vprašajte za Ani Stergar. —(104) Slaščičarna naprodaj Proda se slaščičarna, kjer se dobi tudi prigrizek. Dober prostor. Cena $2200 in zaloga. Kličite CE-1-9787. (106) Iščejo stanovanje Dve starejši osebi iščeta 3 do 4 sobe od E. 55 do E. 79 St. Kličite EN-1-2366. — (103) ci Rojaka John Nagode in Štefan Cvetan Jr. sta bila odlikovana za 30 letno službo pri družbi. Rojaki Ignac Križaj, Frank Jereb, Jr., in Louis Cerk pa so bili odlikovani za 25 letno službo pri podjetju. Naj bo dovolj za danes, pa povem kaj novega še prihodnjič. Da tedaj pa vsem lep pozdrav in dosti toplega sonca! Vrhenšk Tine. POT V SMRT — Učitelj Hans Rupp je odšel s svojo zaročenko in 10 učenci na Dach-stein, kjer je skupino presenetil snežni vihar, v katerem so našli vsi smrt. Gornja slika je bila posneta nekaj pred koncem. Posnetek je bil v fotografskem aparatu, ki so ga našli pri enem izmed ponesrečencev. Nesreča je globoko pretresla vso Avstrijo. IZ SLOVENIJE Jugoslovanska mornarica Po poročilu “Slov. poročevalca” z dne 19. aprila je izdala Jugoslavija v letih po vojni 40 milijard dinarjev za obnovo trgovske mornarice (po urad. tečaju dinarja bi bilo to okoli 130 milijonov dolarjev). V celoti znaša tonaža jugoslovanske trgovske mornarice trenutno okoli 250,000 BRT ali dobro polovico predvojne. Po sedanjih načrtih računajo, da bodo dvignili tona-žo do kraja 1. 1961 na 368,674 BRT. Po mnenju lastnih Titovih strokovnjakov je jugoslovanska trgovska mornarica odločno premajhna. Da bi mogli vzdrževati redno zvezbe z državami, s katerimi Jugoslavija trguje, bi morala imeti jugoslovanska mornarica vsaj pol milijona ton. V zvezi s tem je zanimivo poročilo, da so jugoslovanske ladje odpeljale in pripeljale v Jugoslavijo komaj 680,000 ton v primeri s poldrugim milijonom tovora, ki so ga v lanskem prvem polletju pripeljale v Jugoslavijo in iz nje tuje ladje. MALI OGLASI Soba se odda Odda se ena opremljena soba poštenemu moškemu pri mirni družini. Kličite EX 1-7730. (104) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo v Eu-clidu, 4(4 sobni bungalow, garaža, dovoz, dogotovljena klet, beneški zastori, traverzne zavese. $15,000. Na 20330 Wil-more Ave. ali kličite IV-1-7495. ((106) NAPRODAJ na Fuller Ave., blizu E. 222. ceste, lepa 6-sobna Colonial hiša, karpetirana, zimska okna, plinska kurjava, dvorišče ograjeno, garaža in dovoz.— Cena $16,900. | ZAMENJAVA MOŽNA. Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030 _____________________(105) Iščejo stanovanje Ameriška Slovenca z dvema deklicama, pet in sedem let, iščeta štirisobno stanovanje v fari sv. Vida. Bi sami popravili. Kličite MU 1-0396 po 5. uri- , (105) Hiša naprodaj Hiša za 1 družino, 8 sob z malim stanovanjem na podstrešju, dvojna garaža, plinska gor-kota, lot 45x180, sadnja drevesa, v prvovrstnem stanju. Superior in E. 82 St. Kličite GA 1-5108. —(104) Stanovanje se išče Zakonca z eno hčerko, ki pa je v šoli izven mesta, iščeta snažno stanovanje v okolici St. Clair Ave. od 60. do 75. St. Oba sta zaposlena in ves dan odsotna. Ako ni stanovanje takoj pripravljeno, se lahko počaka nekaj tednov. Pokličite po 6. uri zvečer: LI-i-5245. (x) 4 STANOVANJSKI APARTMENT Mislite kupiti posestvo za investicijo? Tu je 4-stanovanjski zidan apartment, vsako stanovanje 5 sob, dohodki $300 mesečno. Ne potrebuje popravila, v dobrem stanju. 2 nova plinska furneza, 4 novi tanki za vročo vodo, na E. 90 St. severno od St. Clair. Cena $25,000. ZA 2 DRUŽINI V EUCLID Duplex, 5 sob vsako stanovanjc, posamezni kleti, plinska gorkota, v dobrem stanju, najemnina v tej 0-kolici 100 za stanovanje. ZA 2 DRUŽINI V PREDMESTJU 4 sobe na prvem, 3 sobe na drugem, 2 kopalnici, dvojna garaža pri zidana, nov plinski furnez, idealno stanovanje za mater in hčer, ali se ahko rabi za 1 družino. $18,400 Na Ridge Road, vzhodno od Euclida. Kličite Mrs. Janc na WI 3-3400 zvečer ali K. V. WEBSTER CO. 28924 Enclid AVC. WI 3.2000 pdnevi (May26,27,28) Tu, pred Grenoblom, pri La Mure mu pride prvi kraljevski bataljon naproti! Prejel je povelje, na begunca porazi, častniki so prisegli zvestobo kralju, kakor so jo nekoč cesarju. Zdaj dajo povelja za naskok. Ali naj teče državljanska kri? Prav temu se je skušal izogniti vse življenje! Ali naj se ta cesta izpremieni v bojišče? Teda] razjaše, stopi na deset korakov pred prvo linijo in zakliče: “Vojaki potega zbora! Ali me ne poznate? Če je kdo med vami, ki bi hotel usmrtiti svojega cesarja, naj strelja!” In razpne svoj sivi plašč. Strahoten premor. Kaj se bo zgodilo? To so vendar naši bratje! To je vendar naš general! V tolikih bitkah smo ga videli na griču, v taboru, pri ognju! Narava in spomin morata prevpiti glas mlade prisege! Skupina zakriči: Živel cesar! Častniki se spogledajo: žived cesar! In zdaj plane vse iz vrst, čepice nataknejo na bajonete, kaj zato, če bo imela vsajka še eno luknjo več,—in nekaj kesneje jih koraka za svojim vodnikom 2000 na-mestu 1000. To srečanje na grenoblski cesti, ta trenutek, njegov klic, njegov pogled: to je odločilo. Tu si je vzel mož sposobnosti z lastno močjo življenje, oblast in državo, še enkrat si jih je osiveli vojak zavojeval s svojim pogledom in z besedo. In tako krene v Grenoble. Manifest kli- For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIK and AGNES KRAŠOVEC, Prop. Rt. 1, Box 175 Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 če njegove misli v ljudstvo: “Francozi! ... Po padcu Pariza je bilo moje srce strto, ali moj duh je ostal neomajan . . Moje živlženje je veljalo vam in naj bi vam služilo še enkrat. V pregnanstvu sem slišal vaše pritožbe in klice . . Obtoževali ste moje dolgo spanja in ste me dolžili, da žrtvujem korist domovine svojemu miru. Obdan od nevarnosti sem prejadral morje. Zdaj stopam v vašo sredo, da bom zahteval svoje pravice, ki so tudi vaše. “Vojaki! Niso nas premagali! . . Marmontovo izdajstvo je zročilo prestolnico sovražniku in zmedlo našo armado . . . Zdaj sem tu general, ki ga je ljudska volitev poklicala na prestol in ga dvignila na vaše ščite, vam je vrnjen. Zberite se na okrog njega! . . Pripnite si zopet tribarvne kokarde iz naših zmagovitih časov! Vzemite zopet orle v roke, ki ste jih nosili pri Ulmu, 'pri Auster-litzu, pri Jieni, Eylauu, Fried-landu, pri Eckmulu in Wag-ramu, pri Smolensku, ob Moški, pri Lutzenu in Mpntmira-ilu! . . Vaše in vaših otrolk i-metje, stan in slava nimajo hujših sovražnikov, nego so vladarji, ki vam jih je vsililo inozemstvo . . . Zmaga nas bo vodila kakor vihar, orel bo letal od zvonika do zvonika do No-tre-Dame!’ Živel cesar! Grenoblski polk prestopi k njemu s svojimi starimi cesarskimi orli. S 7000 možmi maršira proti Lvonu. Vse prestopi k njemu. Massena, ki je služil kraljuw, pride iz Marseilla k cesarju in se mu pokloni. “Kje je Ney?” Zadrega in molk. “Pri kralju? Tedaj izve o bojnem svetu v Parizu. Odkar je prišla grozna vest, trepetata v Parizu debeli kralj in njegov suhi dvor. Moniteur, ki je petnajst let lagal za Napoleona, laže zdaj za kralja, da je cesar mrtev. Ko so se posvetovali, kaj je storiti, jie vstopil sivolasi grof Conde in je vprašal kraljevskega nečaka, ali namerava na veliki četrtek siromakom sam umiva- V blag spomin PET IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE MATERE Metoda (Bajc) Rossa rojena 4. novembra, 1885, in je preminula 26. maja, 1929. Mesec maj je spet v deželi, vse odeva cvetja kras. Ti počivaš v črni zemlji, a ran izbrisal ni še čas. Na Tvoj grob bomo položili rdečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet. Žalujoči: ALICE, DOROTHY in ROSE, hčere. Cleveland, O., 26. maja, 1954. V BLAG SPOMIN OSEMNAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE HČERE IN SESTRE ALKE PINCULIČ ki je za vedno zatisnila svoje mlade oči 26. maja 1936 v starosti *1 let Mirno spavaj pod gomilo, dobra naša hčerkica, naša srca krvavijo, ker Te krije zemljica. Prosi za nas, da združili enkrat bomo se prav vsi, skupno bomo spet veseli gori tam nad zvezdami, žalujoli ostali: ANA in MIKE, starši SESTRA in BRAT Cleveland, O., 26. maja 1954. ti noge ali ne. Kralj napige manifest na armado, — ali kdo je njegova velika opora in resnična glava bourbonske armade, kdo je in kako se piše? To je maršal Ney. Ko je bilo na ruskem umiku videti, da so ga Rusi odrezali in zajeli je vzkliknil njegov gospod: “Nev je izgubljen! Vseh svojih 200 milijonov dam iz Tuilerijskih kleti, če bi ga rešili!” Zdaj vstane s kraljevimi poverilnimi dokumenti izza zelene mize, izreče kletvico in priseže, da bo svojega starega gospoda uničil. Ali ko ga doseže vihar vesoljnega navdušenja, obrne plašč po vetru, njegvo zbor natakne pisane kokarde. Pri Besanconu je pričakovati, da se bosta srečala. Ney veli cesarju sporočiti, da se mu bo prej opravičil pismeno, cesar pa odvrne: “‘Recite mu, da ga šte vedno ljubim in da ga bom jutri objel.” Kakšen umeten prijem! Sicer mu odpušča, ali do jutri ga vendarle pusti v nemiru. Prihodnji dan jeclja Ney: “Ljubim vas, Sire, ali kot sin domovine —! Moral sem poklekniti pred to pitano svinjo, da sem prejel Ludovikov križ! Če ne bi prišli vi, bi ga pregnali sami!” Čudno. Kako je omahljiv, kako bled!” si misli cesar in mu stavi svoja vprašanja. Grof Artoiški je pravkar pobegnil. Še zjutraj mu je konjeniška garda prisegla, da pojde z njim v smrt, opoldan je vsa na cesarjevi strani. Te stvari cesarju niso po godu, temu delu garde poslej ne zaupa več. Edinega moža, ki je ostal pri Bourbonu, dokler ni prišel na varno, pozove k sebi in ga z lastno roko odlikuje za viteza častne Itegije! Toda kolike izpremembe! Čim bolj narašča ta plaz vojakov, s katerim koraka proti prestolnici, tem miroljubnejši so govori, ki jih od mesta do mesta govofi magistratom in meščanom: “Vojna je končana. Mir je svoboda! Načela revolucije je treba obvarovati pred emigranti, pogodbe z Evropo je treba izpolniti. Francija si bo priborila svojo slavo nazaj brez vojne. Treba se je zadovoljiti s častjo najuglednejšega naroda, ne da bi vladali druge!” Ali ljudstvo razume novo barvo? In če jo razume, ali veruje njeni pristnosti? Se je treba zadovoljiti? Slava brez vojne? Nekemu visokemu u-radniku, ki ga sreča na pohodu in ki je po topih meščanih in enostranskih častnikih prvi človek, s komer naposled lahko govori, da tole politično izjavo: “Duh ljudstva se je spremenil. Prej je vse mislilo samo na slavo, danes mislijo samo na svodobo. Nekoč sem jim prinesel slave, zdaj jim ne bom jemal svobode. Svoboda je popolna, če temlji oblast na dobri ustavi . . Le nobene anarhije! Ta bi nas privedla zopet k despotskim republikancem. Takrat si vsakdo lahko lasti besedo. Obdržati si hočem samo toliko oblasti, kolikor jo potrebujem za vladanje.” V tem naivnem zaključku tiči novi problem. Načel ga je, odločen je, da bo sam utrdil derriokratska načela, ki bodo sledila Napoleonu. Le eno ostane, kakor je bila 18. Brumairja: ostati nad strankami! “Ne, ne bom jim pisaril,” odvrne na nasvet, naj odpusti uskokom. “Mislili bi si, da jim moram biti hvaležen. Kako gre v Tui-lerijah?” “Nič se ni izpremenilo, niti, več nego vsa druga.” orlov niso sneli.” Svež je, dobre volje in se smeje. “Gotovo so se jim zdeli dekorativni. Kaj počne gledališče? Kako gre Talmi? Ste bili na dvoru? Čul sem, da so Bourboni čisto parvenijski, nihče ne zna ne govoriti ne v pravem trenutku stožiti koraka.” Kako je radoveden in škodoželjen, kako hrepeni po pariškem zraku! In zdaj se maščuje z zasmehovanjem, ker so ga Bourboni zasmehovali toliko časa. Popisujejo mu skopost na dvoru. Nekdo mu pokaže kralja nazlatniku za dvajset frankov. “Vidite? Tu stoji zopet: Bog čuvaj kralja! Jaz sem dal kovati: Bog čuvaj Francijo! To je zdaj izpuščeno. Zmeraj so bili taki: vse zase, nič za Francijo!” Nato vpraša v treh minutah po dvajsetih ljudeh. Ali ko mu povedo o Hortenzi, da je postala vojvodina, pravi preprosto: “Imenovala naj bi se Madame Bonaparte. To ime je vredno V teh besedah tiči nova doba. Če se bo Napoleon zopet imenoval Bonaparte, če bo priznal ustavo in dal svobodo, če si bo res vzel samo toliko moči, kakor je potrebuje, lahko postane francoski kralj. Tedaj bo dal veliki nauk pregnanstva po izjalovjenem poizkusu evropske združitve temu kontinentu srečen primer modernega vladarja po milosti duha. Napoleon je zmeraj vladal po o-koliščinah; zdaj je pofantasti-čnem poletu na solnce drugič poklican k oblasti, se bo pokazal mojstra v omejitvi. Pot je prosta. Tudi pot v Pariz: kralj je pobegnil, večina je za cesarja. Kdor se je bal boja s poslednji' mi kraljevskimi četami, jih je precenjeval. Ko ima cesar 40 ur do Pariza, pobegne zadnja kraljeva garda, cesarjeva armada, ki kralja dohij;:, ga pusti pobegniti v rešilni pristan. (Dalje prihodnjič) ------o------- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in mamke. SONČNA ENERGIJA — Inžener D. E. Thomas od Bell Telephone Laboratories preskuša prenos glasu s pomočjo posebne “sončne” baterije. Sončni žarki padajo na baterijo, ki jo drži v desni roki. Ta je edini vir energije za mali radijski oddajnik, ki ga ima inženir v roki. Baterija je sestavljena iz posebno predelanih silikonovih plošč, ki spreminjajo sončno luč neposredno v električni tok. N0VICE--zvse8ajve,a N-0 ¥ IC E - -ki iih P°,rebuie!e M0V!CE--kijih ss sve*e NOVICE--P0Hnoina nepristranske NOVICE--kobkor mo9°