št. 10
Urejuje uredniški odbor: Cve-blar Stanko, Kozole Drago, Rački Viktor, Vračun Viljem, Gec Rado, Gerhard Jože.
Odgovorni urednik: Gerhard Jože Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. — Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. — Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.
P
A olitični dogodki v času naše ljudske revolucije pred 22 leti 29. novembra 1943, ob slapovih v Jajcu, nosijo datum zgodovinskega preokreta. Od tedaj se za vseh pet jugoslovanskih narodov začenja obdobje novih političnih, gospodarskih in družbenih odnosov. Čim bolj se bo čas umikal, tem svetlejši bo naš veliki praznik.
Politično in perspektivno je 29. november 1943 pomenil neogibni, zdavnaj zaželeni začetek novega. Konec je bilo surove buržoazne ureditve, konec monarhije, konec kralja, ki sc je kratkočasil v londonskih klubih, medtem ko so njegovi sodržavljani padali v boju za svobodo. Konec je bilo mednacionalne borbe in šovinizma, ki so ga skozi desetletja podpihovali agenti fašizma iz tujine in naša buržuoazl-ja.
Zgodovinski dan bo ostal vsem Jugoslovanom najbolj v spominu - Jugoslavija je bila ta dan proglašena za republiko, za njenega vrhovnega komandanta pa izvoljen tovariš Tito. To je bil začetek družbene ureditve, ki je našega človeka osvobodila izkoriščanja, začetek svobode in samostojnega odločanja. Potrjena sta bila bratstvo in edinstvo narodov. Postavljena je bila naša ljudska oblast, ki se je uveljavila kot pravno družbeno telo, v deželi gospodarske zaostalosti.
Ko že triindvajsetič po drugem zasedanju AVNOJ-a proslavljamo slavnostno obletinco tega zgodovinskega zasedanja in 20 let v svobodni ureditvi, se je prijetno vrniti skozi razmeroma kratko obdobje in se spomniti naših uspehov in naporov, rasti in zrelosti naše socialistične skupnosti. Začeli smo povsem znova - in poglejmo danes kaj imamo - novo tovarno, zagarantiran obstoj in razvoj, urejen življenjski standard, zaposlitev in kar je najvažnejše, sami smo upravljalci vseh naših dobrin, sami odločamo o našem boljšem jutrišnjem dnevu. Vse to nam je dal veliki november 1943. leta.
Zato praznujemo ta naš veliki dan dvignjenega čela, ponosni na naš socialistični dom, ki ga varno čuva naš ljubljeni maršal Tito, veliki borec za mir in enakopravnost med narodi.
Živela Socialistična federativna republika Jugoslavija!
VELIKI DAN
NARODOV
JUGOSLAVIJE
Tito v Jajcu 1943. leta s psom Luksom
Konferenca tovarniškega komiteja Zveze mladine Steklarne Hrastnik
V	nedeljo, 7. novembra je bila v Steklarni Hrastnik redna letna konferenca Tovarniškega komiteja Zveze mladine,.
V	popoldanskih urah se je v Klubu Tribune mladih zbralo 73 delegatov, konferenci pa so prisostvovali tudi naslednji gostje: direktor podjetja Klanšek Jože, organizacijski sekretar TK ZK Gerhard Jože, predsednik sindikata Počuč Mile, predsednica ObK ZM Hrastnik Elvira Meu-rer, sekretar ObK ZM Hrastnik Kovač Franci ter gost iz »Save<-Kranj.
Konferenco je začel predsednik TK ZM Steklarne Gec Rado, pozdravil goste in kandidate ter predlagal delovno predsedstvo. Po izvolitvi organov konference je predsednik Gec Rado prečital referat in poročilo, v katerem med drugim poudarja:
Obdobje od lanskoletne konference pa do danes je dokaj pomembno za razvoj naše organizacije, kakor tudi za ostale družbenopolitične dejavnosti, v katerem smo napravili velik korak naprej.
Program dela, ki je bil sprejet na lanskoletni konferenci sicer ni bil v celoti izvršen, organizirane pa so bile akcije, ki niso bile predvidene v programu. Delo je predvsem otežkočalo to, da ni bilo tesnejših povezav med aktivi in komitejem, da bi se tako lahko hitreje reševali različni prob-leli. Premallo je bilo razprav in vključevanja v organe samoupravljanja.
Tribuna mladih, ki smo jo ustanovili v okviru programa komiteja, je pripravila svoj program dela, ki je temeljil predvsem na področju uveljavljanja mladih v vseh proizvodnih procesih, skrbi za hitrejše usposabljanje mladih ob neposrednem opravljanju dela. Program dela je bil osvojen, vendar ni bil v celoti realiziran zaradi obejktivnih težav.
K večji aktivnosti mladih je vsekakor pripomogel tudi Klub mladih. Tovarniški komite je sodeloval tudi z ostalimi mladinskimi organizacijami steklarn Jugoslavije, vendar je bilo to delo le bolj na papirju.
Vzrok neaktivnosti po aktivih in tudi v Tovarniškem komiteju
je pripisati predvsem večkratnim Kadrovskim spremembam. Zaradi tega je prišla do izraza nehomogenost in neaktivnost mladih v posameznih aktivih.
Aktivi so delali in izvrševali tiste naloge in izvajali le tisti program, ki ga je imel tovarniški komite pripravljenega za vse aktive skupno. Niso se pa spustili v specifičnost tistega delovnega okolja, v katerem aistiv mladine dela in živi.
Nadalje je tovariš Gec Rado govoril tudi o neaktivnosti posameznih komisij, ki niso opravičile svojega obstoja. V bodoče bodo morale biti prav te komi sije nosilec delovanja mladih.
Z ozirom na VIII. kongres ZKJ, I. konferenco ZMJ ter glede na nove gospodarske ukrepe bo morala v bodoče naša organizacija bolj sistematsko in študijsko izdelati programe , in . konkretneje pristopiti k reševanju posameznih problemov.
Po poročilih se je razvila plodna diskusija, iz katere je razvidno, da bo morala v bodoče mladinska organizacija stopiti v ko rak z vsemi ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in odigrati pomembno vlogo pri vzgoji mladih ter pri reševanju vseh problemov mladine, ki se pojavljajo v obratih in izven tovarne.
Mladinec iz notranjega obrata je v svoji diskusiji spregovoril o problemih mladih v tem obratu in med drugim dejal:
Mladinska organizacija se bo morala aktivneje vključiti v reševanje odnosov med starejšimi in mlajšimi, kajti mladina zatrjuje, da nekateri starejši tovariši nimajo pravega odnosa do mlajših in še neizkušenih delavcev. Predvsem poudarja, da nekateri preddelavci pošiljajo mlade med delovnim časom po alkoholne pijače in s tem mlade zavajajo na kriva pota, obenem pa kršijo delovno disciplino.
Mladina poudarja tudi to, da brigadirji ne poučijo v dovoljni meri novince, posledica tega je večji procent loma, kar se odraža tudi v slabših proizvodnih uspehih. Novince,— odnašalce naj bi preddelavci v bodoče temeljiteje seznanili s tistim delom, ki ga morajo opravljati. Za uvaja-
nje mladih na delovna mesta so zadolženi tudi aktivi ZM sami, tako da bodo pomagali odstranjevati te probleme.
Člani Tribune mladih so razpravljali o problemih praktičnega iri teoretičnega izobraževanja mladih in med drugim dejali:
Tribuna mladih je v letošnjem letu vsekakor dosegla uspehe, vendar se bo morala v naslednjem obdobju tesneje povezati z izobraževalnim centrom. Sestaviti se mora natančen načrt in delokrog delovanja, v odbor Tribune pa naj bi se vključili predvsem mladi tehniki, ki bi prevzel odgovornost za priktično izobraževanje.
Urediti se mora dežurna služba v Klubu, kjer naj bi bil stalni honorarni dežurni, ki naj prevzame odgovornost da bo klub po programu odprt obenem oa naj odgovarja za inventar in bife. Mladinke dekorativnega oddelka so spreeovorile o težkem položaju mladih deklet v njihovem obratu, kjer med drugimi poudarjajo, da bo prihodnje treba rpnogo bolj paziti pri razporejanju mladih na škodljiva delovna mesta, obenem pa naj se takoj uredijo problemi okrog zaščitnih sredstev in drugo.
Poseben pomen polagamo na diskusijo, ki govori o sodelovanju mladih v organih samoupravljanja in vključevanju mladih v vrste Zveze komunistov. Ugotovitev. da v letošnjem letu skoraj ni mladih v organih samoupravljanja, čeprav ie v kolektivu okrog 600 mladih, nas opozarja na to, da se bo morala v prihodnje mladinska organizacija mnogo bolj zavzeti za to, da bo predlagala kandidate na volitvah v samoupravne organe, pri tem pa še posebno tesno sodelovati s sindikatom in Zvezo komunistov. Enako bo morala mladinska organizacija skupno z Zvezo komunistov resneje misliti na to, da se v ZK vključi več mladih, ki to zaslužijo, poleg tega na bodo tudi razbremenili starejše.
Mladinci so govorili tudi o problemih vajencev, udejstvovanju na športnem področju in drugem.
Gostje so pozdravili konferenco ter izrazili željo, da bi rrila-dinska organizacija v prihodnje še uspešnejše delovala. Tovariš direktor Klanšek Jože je poudaril, da se bodo vsi ti problemi vsekakor morali rešiti po danih možnostih, prvenstveno pa se moramo zavedati, da ie osnova dobra proizvodnja. Nekateri problemi so večkrat ostajali malo v ozadju zaradi rekonstrukcije, kajti zavedati se moramo, da imamo danes moderno tovarno in v starih obratih ne bo zmogli tega, kar ustvarjamo danes. Tovariš direktor je dal še več ko ristnih nasvetov, katere bomo morali vsekakor upoštevati in jih realizirati.
Po zelo plodni diskusiji, ki je nakazala vrsto problemov in tudi njihove rešitve, je bila diskusija zaključena.
Na konferenci je bil izvoljen 13 članski komite in 9 članski od-
Poročilo sekretarja TK ZMS
bor Tribune mladih, ki sta se na prvi seji. konstituirala takole: Predsednik TK ZM: Strgaršek Janko.
Sekretar: Knez Marinka. Blagajničarka: Žlindra Erna. Idejno-vzgojna komisija: Predsednik Kirn Stane in člani: To sić Ra ti ko, Tovčko Janez, Prah Anica in Bajda Vanda.
Kadrovska komisija: Predsednik Gec Rado in člani: Volf and Frida, Pufler Marija, Radej Lidija in Rupnik Roman.
Komisija za reševanje problemov mladih: Predsednik Marinkovič Dino in člani: Barič Olga, Matekelj Lado, Guzej Jože in Cigler Janez.
Tribuna mladih:
Predsednik: Grum Milan. Sekretarka: Povše Nuša Blagajničarka: Volfand Frida. Člani: Hočevar Dolfi, Koritnik Matija, Jelčič Jadranka, Bohnec Anton, Rupnik Roman in Vovč-ko Janez.
Na letnih konferencah aktivov ZM pa so bili izvoljeni sledeči: Aktiv ZM — Notranji obrat: Predsednik: Delpin Gerhard. Sekretar: Tosič Ratko. Blagajničarka: Kandolf Milena. Člani: Vrtačnik Jože, Pilih Zvonka, Hočevar Dolfi, Bohnec Anton.
Aktiv ZM Uslužbenci — profe-sionisti:
Predsednik: Matekelj Lado. Sekretar: Maurer Alojz Blagajničarka: Radej Lidija. Člani: Vovčko Ivan, Rupnik Roman, Štraus Bojan in Knez Marinka.
Aktiv Z MBrusilnica — dekorativni oddelek:
Predsednik: Marinkovič Djino. Sekretarka: Barič Olga. Blagajničarka: Povše Nuša. Člana: Prah Anica in Pufler Marija.
Na I. zasedanju TK ZM Ste klarne so bili potrjeni naslednji sklepi:
1.	Formira naj se komisija za reševanje problemov mladih.
2.	Tovarniški komite mora načrtneje reševati odnose med starejšimi in mlajšimi.
3.	TK ZM in Tribuna mladih morata tesneje sodelovati z izobraževalnim centrom in v danih možnostih reševati probleme izrednih študentov.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Gostje na konferenci ZMS —- steklarne
Letni plan izvoza
Steklarna Hrastnik je eno redkih podjetij, ki so do konca oktobra dosegli planirano kvoto izvoza. Našemu podjetju je to v céloti uspelo in zaključek meseca oktobra nam daje rezultat naših naporov za povečanje izvoza.
Planiran izvoz za leto 1965 je znašal 1,140.130 US dolarjev, do konca oktobra pa smo dosegli 1,Ì70;368 US dolarjev ali 102% letne obveze.
Posebno pohvalno je dejstvo, da je realizacija izvršena predvsem na področju čvrstih valut in lè malenkost (ca. 1 %) na tržišča obračunskega dolarja. Taka struktura izvoza daje dobre finančne uspehe na eni strani, na drugi pa se tovarna uvršča med tista podjetja, ki so naši družbeni skupnosti posebej zanimiva in koristna.
V ilustracijo navajam, da znaša dosežena kvota izvoza približno 30 % celotne proizvodnje in da je bilo približno 65 % realizacije dosežene na zapadno nemškem tržišču. Združene države Amerike so v našem izvozu udeležene s približno 15 %. Poleg teh dveh tržišč smo izvažali tudi. v Anglijo, Belgijo, Kanado, Italijo, Holandijo, Švedsko, Avstrijo in Francijo. V zadnjem času je opaziti večje zanimanje za naše izdelke predvsem v Angliji in Avstriji, katera tržišča so za nas ze-
lo zanimiva.
še .nekaj prognoz o našem izvozu do konca leta. Računamo, da bo znašala celotna realizacija izvoza v 1965. letu 1,430.000 US dolarjev ali 290.000 US dolarjev več, kot smo planirali, pri tem pa bomo obdržali še naprej delitev na konvertibilna in obračunska področja v razmerju 99:1. To ne pomeni, da smo slabo planirali višino izvoza, temveč je to rezultat dobrega dela v proizvodnji in nje pripravi, kakor tudi v izboljšavi asortimana in prodaje. Vsekakor je to pomemben uspeh, kolektiva Steklarne Hrastnik, ki je pravilno razumel napotke naše družbene skupnosti s ciljem povečane mednarodne delitve de la.
K vsemu naj dodamo še dejstvo, da se dnevno pojavljajo novi inozemski kupci, ki želijo svoje asortimane pomnožiti ali zamenjati z našimi izdelki, vendar jih žal ne moremo sprejeti zaradi premajhnih kapacitet in velikih potreb po steklu na . domačem trgu.
To dejstvo ponovno potrjuje potrebo po čimprejšnjem zaključku del na naši tretji fazi rekonstrukcije, od katere pričakujemo, da nas bo s svojimi novimi kapacitetami uvrstila na prvo mesto v izvozu stekla, iz Jugoslavije.
Konferenca mladine Steklarne Hrastnik
(Nadaljevanje s 2. strani)
4.	Mladinska organizacija mora navezati tesnejše stike in sodelovati z vsemi družbeno-pohtič-nimi organizacijami v kolektivu.
5.	Vključiti več mladih v ZK in jih usposobiti za delo v samoupravnih organih.
6.	Uvesti tekmovanje med aktivi za izboljšanje proizvodnje.
.	7-. Aktive usposobiti, da samo-
. stojno rešujejo in se poglabljajo v probleme proizvodnega procesa.
8.	V danih možnostih izboljšati izventovamiško življenje mladih.
9.	Organizirati stalnega honorarnega dežurnega v Klubu.
10.	Članarina mladinske organizacije se ne pobira, temveč se odtegne od neto osebnega dohodka posameznega mladinca in to . 120 din letne članarine in 50 din za izkaznico s pristankom vsakega posameznika.
11.	Urediti financiranje vseh dejavnosti mladinske organizacije.
12.	Nadalje utrjevati sodelovanje z mladinskimi organizacijami vseh steklarn v Jugoslaviji.
13.	Intenzivneje se vključiti v reševanje problemov mladih v samskem domu.
14.	Komisije morajo do II. redne seje sestaviti načrte dela in jih dostaviti TK ZM.
15.	Tribuna mladih mora skupno s Centrom za izobraževanje sestaviti natančen načrt dela in
ga dostaviti TK ZM do II. redne seje.
16.	Mladinska organizacija mora sodelovati pri uvajanju mladih v proizvodnjo.
Skoraj celotna dejavnost je nakazana v gornjih sklepih. Iz tega se vidi, da se bodo morali vsi aktivisti truditi in aktivno sodelovati, da bomo lahko reševali probleme in izvrševali prevzete naloge.
Mladinska organizacija mora v bodoče postati enakovredna vsem ostalim družbeno-politič-nim organizacijam. V ta namen pa bomo morah vsekakor mnoge tesneje sodelovati s komunisti, sindikatom, z organi samoupravljanja, in drugimi ter z enotnih stališč enotno reševati probleme.
Komisija za reševanje problemov mladih, ki je že formirana, bo s pomočjo celotnega komiteja skušala pomagati vsem mladim, katerim se bodo delale krivice, obenem pa bo zastopala mlade pred disciplinsko komisijo in jih branila, seveda tudi grajala, če bo to potrebno.
Vseh postavljenih nalog in komite in komisije ne bodo mogli sami opraviti, temveč bo potrebna podpora in aktivno sodelovanje vseh mladih.
Redna letna konferenca je bila zaključena v prijetnem vzdušju, v katerem so bile izražene želje za še večje uspehe v prihodnjem obdobju.
Janko Strgaršek
dosežen v desetih mesecih
Ob zaključku poudarjamo, da nas doseženi uspehi ne smejo uspavati, temveč da moramo našo skrb v smeri kvalitetne proizvodnje še povečati, da moramo naš asortiman še hitreje prilagajati potrebam tujih tržišč, da moramo naš ugled na svetovnem tržišču še naprej utrjevati, kajti v hudem konkurenčnem boju bo vzdržal le tisti, ki bo sposoben urediti kvaliteto, nuditi asortiman in vse vezati na točne dobavne roke. Vse to je bilo v našem kolektivu že udomačeno in skrb vseh. naj bo, da bomo s to prakso tudi nadaljevali.
Drago Kozole
Čestitka
Ob 20. obletnici osvoboditve in socialistične graditve čestitamo k Dnevu republike članom kolektiva in vsem občanom.
Krajevna organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del
O REGENERATIVNEM PREKLAPLJANJU NOVIH PEČI
(Nadaljevanje)
V predzadnji številki Steklarja . smo obljubili, da bomo v prihodnji številki prikazali svetlobno shemo za novo 25 oziroma 40-ton-sko peč.
Svetlobno shemo predstavlja tloris peči s talnim prostorom, komorami in sistemom kanalov. Smer gibanja zraka oziroma izgorelih plinov pa ponazarjajo barvaste svetleče puščice, ki se prižigajo glede na obratovanje peči. Barvaste svetlobne sheme pa ne moremo prikazati, zato smo se odločili za boljši prikaz regenerativnega preklapljanja.
To nam ponazoruje shemski prikaz prečno kurjene steklarske peči, ki prestavlja prerez naših novih peči (glej sliko).
Prikazana shema naj bi prikazala funkcijo preklopne ali me-
njalne lopute za zrak in za dimne pline.
Pri regenerativnem kurjenju steklarskih peči Samotno opeko v komorah sregrevamo z izgorelimi plini, ki potujejo iz peči v dimnik. Po določenem časovnem intervalu menjalno loputo obrne mo in skozi segreto komoro pošljemo zrak, ki se v komori segreje in tako dobimo na gorilcu sregreti zrak. Ta menjalna loputa se imenuje tudi Siemensova loputa. Naloga te menjalne lopute je, da eno stran predgrevalnih komor z izgorelimi plini priključi na dimnik in istočasno drugo stran komor priključi na zrak, ki se v komori segreje in tako pripravi za izgorevanje razpršenega olja.
Tušar ing. Jože
JUGOSLAVIJA IN GATT
Ena od temeljnih postavk gospodarske reforme je vključitev v mednarodno delitev dela. To vsekakor ni enostavna naloga, če upoštevamo naša dosedanja izkustva in dosežke.
Prebiti se na svetovno tržišče je zelo težko zaradi konkurence bolj razvitih držav in njihove večje produktivnosti dela, kakor tudi zaradi položaja, ki so si ga pridobile v preteklosti. Nam preostane samo to, da se potrudimo in organiziramo, da si ustvarimo ta prodor. Ne sme nam biti žal, če se bomo na svetovnem tržišču znašli v ravnopravni in pošteni tekmi z drugimi partnerji. Med tem, dogaja se, da nam to pol preprečujejo nekateri neekonomski faktorji, da nas zadevajo privilegije nekaterih, zaprte za carinskimi zidovi, ali druge diskriminacijske bariere. Ob tem nam je, kakor tudi vsem manj razvi .tim državam, nemogoče ustvariti iste rezultate na svetovnem tržišču.
Je več mednarodnih institucij, ki razpravljajo o vseh teh in podobnih problemih. Eden mednarodni, toda tudi še ne univerzalni mehanizem vsekakor prispeva, da bi se vsaj delno uskladili in ravnopravje postavili interesi raznih držav v mednarodnem obsegu. To je GATT. (Splošni sporazum o carinah in trgovini). V njegovem središču se razpravlja o sprejemu Jugoslavije v popolno članstvo. Izgleda, da se bodo razgovori zadovoljivo končali in da bo Svet GATT-a z dvotretjinsko večino članov (od skupno 77 držav članic) sprejel zahtevo Jugoslavije.
A kaj to pomeni? Predvsem zaključno točko v naših stikih s to organizacijo. Leta 1959 je Jugoslavija postala pridružni član. Sprejetje Jugoslavije ni naletelo na zapreke, ker je že takrat prevladovalo mišljenje, da ima Jugoslavija vse pogoje za sprejem. Bila je samo ena prepreka: nismo imeli stalne carinske tarife.
Tri leta kasneje, leta 1962, smo postali začasni član, kakršen status imamo še danes, ko govorimo o popolnem članstvu.
Na razgovorih o stalnem članstvu partnerji iz GAT zahtevajo podrobnejša obvestila o zunanjetrgovinskem režimu, carinski tarifi in o odrejenih temah iz letnega gospodarskerga sistema.
Z ukrepi gospodarske reforme v Jugoslaviji so znižane carine od 23,29% na 11,70% in pri tem diferencirane v skupine proizvodov z nizko, srednjo in visoko carinsko zaščito. Poleg tega so u~ kinjene izvozne premije. Tako jo gospodarska reforma dala solidno osnovo za popolnopravno sodelovanje v GATT. Za države članice je enako pomembno tudi, da je reforma z novo pariteto dinarja in z ostalimi osnovnimi elementi dala resno postavko za vključitev naših gospodarskih organizacij v mednarodno delitev dela. To prilagojevanje gospodarskega sistema zelo pozitivno deluje na naš nadaljnji gospodarski razvoj. Ce so nas pogoji za dosego popolnega članstva v GATT-u, čeprav samo delno, na to navedli, potem je to zelo koristno. Vsekakor pa se s pravico postavlja vprašanje: kakšne pred-
če seGATT v smeri širokega medna-
nosti so za našo u.žavo, vključimo v GATT?
Glavna prednost, katero nudi GATT, je -tako imenovana klavzula najbolj pooblaščene nacije. Po njej vsaka prednost, katero neka od članic daje drugi državi, avtomatsko pripada vsem državam članicam. 'Ta klavzula nadalje preprečuje diskriminacijske carine, katere na primer integracijske korupcije dajejo državam izven njihove skupnosti. Treba se je zavedati, da več kot 70 % jugoslovanske zunanje trgovine odpade na države članice GATT-a, ter da je izvoz naših kmetijskih organizacij usmerjen v glavnem v Zahodno Evropo, kjer je agrarni protekcionizem največji.
Članstvo v GATT-u deluje naravno tudi obratno. Zaradi omenjenih klavzul in nižjih carin se vrata našega tržišča bolj in bolj o-dpirajo tujemu blagu.
Nedvoumno je to mera, ki bo naše gospodarstvo privedla v di-rektnejšo konkurenco s tujimi proizvajalci. Izkušnje nas učijo, da nam je tega dosedaj primanjkovalo, a zaprtost od sveta je stimulirala nizko proizvodnost in razdrobljenost v proizvodnji.
Potrebno je pripomniti, da je GATT v preteklih letih razvil posebno aktivnost, da v okviru svojih pravil olajša trgovino slabše razvitih držav in izboljša njihov položaj. S takšno evolucijo je
rodnega sodelovanja pritegnil tudi nase zanimanje za cianstvo v tej organizaciji, čeprav m potrebno, da se to ujema z naj novejšim razvojem nasin odnosov z GaiT-om, vsekakor je ozko povezano tudi naše vključevanje v okviru Kennedyjeve runde. Razgovore o znižanju carin za 5U % je načela prejšnja ameriška aumini-stracija. to se nanaša kakor na industrijske, tako tudi na kmetijske. proizvode. Linearno znižanje bi zajel o vse prozivoae, razen tistih ki jih poedme države izumijo. Na seznamih izvzetkov industrijsko razvitni držav so vsekakor tudi proizvodi, za izvoz katerih smo še poseono zainteresirani.
Sodelovanje na razgovorih nam daje torej možnosti, da skupaj z drugimi državami, prvenstveno z državami v razvoju, intenzivno delamo na tem, da te proizvode spravimo iz liste izvzetkov.
Tako torej polno članstvo v GATT-u in sodelovanje na razgovorih v Kennedyjevi rundi logično izhaja iz naše gospodarske politike, ki teži za večjim sodelovanjem v mednarodni delitvi dela in čvrstejši povezavi s svetovnim tržiščem.
Mogoče so direktne koristi tega še nevidne, toda indirektno so lahko izredno pomembne.
Kralj Boris
Dobili smo avtobus
Namenila sem se, da se tudi jaz oglasim s kratkim člankom v našem priljubljenem časopisu »Steklar«.
Pisati hočem predvsem o vožnji z avtobusom, ki je začel 2. novembra letos -voziti na relaciji Radeče —- Hrastnik in obratno. Avtobus je namenjen predvsem našim delavcem pa tudi drugim vožnja ni prepovedana. Za nas delavce in delavke je ponovna uvedba avtobusa velika pridobitev, saj smo se tako rešili tudi odvečnega čakanja na vlak, ki ima v zimskih mesecih še velike zamude. Pri organizaciji za ponovno uvedbo avtobusa ima namreč največ uslug Alojz Kramžar, tov. Janežič iz kadrovskega oddelka in tov. Novak in Trošt, ki so največ pripomogli, da je danes to vprašanje dokončno rešeno. Vse bi bilo lepo, če bi bili naši delavci, predvem mladi, bolj disciplinirani na avtobusu. To o-pozorilo velja predvsem za tri mlade delavke, ki navalijo na avtobus z vikom in krikom kot podivjane, če jih pa kdo opozori, da naj se vedejo bolj dostojno, ga obmečejo z psovkami, ki jih ne slišimo niti iz ust moških. Vprašam se, kaj si bodo mislili o nas drugi liudje in kakšen vtis bodo odnesli? Ali je res potrebno, da nas dajo v časopis tudi tiste, ki smo disciplinirani in ki nam kulturno obnašanje ni tuje. O tem naj razmislijo vsi tisti, ki takšne nerede in izpade povzročajo.
Naša želja je, da naj avtobus vozi točno brez zamud tako. kot kadar vozi tovariš Zaletel. Tako, da se ne bodo začele ponavljati zopet stare zamude.
In ob koncu se še enkrat našim požrtvovalnim tovarišem i-skreno zahvaljujem, mlajšim sodelavkam pa svetujem, da bi u-poštevale pravila in da bi starejšim ne ugovarjale več.
Vsem članom kolektiva in organom upravljanja iskrene čestitke k dnevu republike 29. novembru.
Slavica Anderlič
Delovnemu kolektivu tovarne stekla Hrastnik čestitajo ob dnevu republike 29. novembru:
TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKATA
CENTRALNI DELAVSKI SVET IN UPRAVNI ODBOR TOVARNIŠKI KOMITE ZKJ TOVARNIŠKI KOMITE ZMS UREDNIŠTVO »STEKLARJA«
Letna
skupščina
Počitniške
zveze
17.	novembra je bila v klubu Tribune mladih redna letna skupščina Družine Počitniške zveze Steklarne. Skupščini je prisostvovalo 52 mladih ferijaicev in fe-rijal-k ter gostje: članica Centralnega izvršnega odbora Počitniške zveze Jugoslavije, sekretar ObK ZM Hrastnik Kovač Franc in sekretarka Izvršnega odbora Počitniške zveze občine Hrastnik Hab jan Vera.
Po referatu in poročilih, v katerih so obravnavali teme izletni štva, potovanj, letovanj in drugih oblik dejavnosti organizacije, se je razvila živahna debata, iz katere je bilo sklepati, da se za dejavnost Počitniške zveze zanima vse večji krog mladih. Vsekakor je 92 članov v lanskem obdobju, oz. v zadnjem obdobju premalo in da bo v bodoče vsekakor treba skrbeti za porast članstva.
Vsi diskutanti so se zavzeli za to, da bi organizirali še več izletov in to predvsem v kraje, znane iz NOB, v kraje z naravnimi in kulturnimi lepotami, nekateri pa se zavzemajo za organizacijo izletov v sosedjne republike.
Za organizacijo teh akcij pa bo vsekakor treba več izkušeni mladih vodičev, zato bo potrebno organizirati seminar za vodiče.
Spregovorila je tudi gostja IO CO PZJ o novitetah, ki se uvajajo v organizacijo, ter med drugim poudarila: Počitniška zveza bo še nadalje imela popuste na železnici in ladjah, enako kakor prejšnja leta, vendar s to razliko, da se bodo zaostrili vsi kriteriji včlanjevanja v organizacijo in u-stanavljanja družin. Poteg teh novitev se bo povečala tudi članarina na 2.000 din in se bo včlanil lahko samo tisti, ki bo res pripravljen pomagati in aktivno delovati v organizaciji. Članstvo se bo v bodoče sprejemalo in ne več vpisovalo. Čeprav bo letna članarina 1000 din dokaj visoka, vendar jo opravičujejo ugodnosti, kot npr.: Skupina 5 članov bo lahko še nadalje koristila 75 % na železnici in ladjah, vsem članom bodo na voljo usluge v domovih Počitniške zveze po vsej Jugoslaviji itd.
Nekateri diskutanti so se zavzeli za tesnejše sodelovanje z vsemi mladinskimi aktivi in Tribuno mladih. Potrebno bi bilo izdelati in uskladiti programe delovanja.
Izvoljen je bil tudi novi odbor, ki ga sestavljajo:
Predsednik: Hočevar Dolfi; sekretarka: Volfand Frida; blagajničarka: Bajda Vanda.
Izvoljenih je bilo še 6 članov odbora, tako da šteje celotni od bor 9 ferijaicev.
Ob zaključku je bilo predlaganih še 20 kandidatov za občinsko skupščino Počitniške zveze, ki .ho v začetku decembra. Obenem, pa' so diskutanti spregovorili še o izletu v Pulo, ki ga bo organizirala družina PZ za 29. november. ,
S tem je bila skupščina tudi zaključena.	,,
Janez Strgaršek
Zasedanje Gospodarske zbornice SRS v Steklarni Hrastnik
Pre dnevi je bil v upravnem poslopju Steklarne Hrastnik sestanek gospodarske zbornice za nemetale SRS z navzočimi predstavniki republiškega odbora sindikatov industrije in rudarstva SRS. Poleg stalnih članov zbornice so bili navzoči tudi predsedniki CDS, UO in sekresatrji komitejev ZK.
Uvodno poročilo je imel na zasedanju glavni inženir našega podjetja, ing. Mrsina Maks, in to predvsem o vprašanju ocene ekonomskega položaja proizvajalcev stekla, keramike, elektroporcela-na in podjetij umetnih brusov.
Zasedanje je zelo obširno obravnavalo problematiko podjetij za nemetale SRS, saj je bilo poleg uvodnega referata podanih še 5 referatov, ki so obravnavali predvsem možnosti za povečan izvoz steklarske industrije in keramike, nagrajevanje v steklarstvu, uvedba poletizacije v industriji nekovin, izkušnje pri uvajanju 42-urnega tednika in izboljšanje življenjske dobe steklarskih modelov z nabrizgi.
Razprava o gornji problematiki je bila zelo obširna in konkretna. Moj namen ni, obširno navajati vse diskutante, člane kolektiva pa bo gotovo zanimala razprava tovariša direktorja Klanšek Jožeta.
SMO ZA KOOPERACIJO V STEKLARSKI INDUSTRIJI
Predvsem je uvodoma navajal problematiko odplačevanja anuitet; res je doba 3 let kratka, vendar upam, da naš kolektiv ne bo imel posebnih problemov, razen zadnjih podražitev po novi pariteti dolarja. Pravilno bi bilo, da gospodarska zbornica posreduje pri NB, da podaljša rok odplačila za podražitve na 4 leta.
Naše podjetje je bilo vedno za kooperacijo in specializacijo med podjetji steklarske stroke. Upam, da smo mi že nekaj napravili, saj tesno sodelujemo s steklarno Stražo, predvsem pri delitvi dela. Tudi z Rogaško Slatino in delno s steklarno v Puli sodelujemo. Smatram pa, da še vedno obsto-
ja vprašanje medsebojne gospodarske pomoči. Sedaj razpravljamo o ureditvi kvalitetne steklarske litine in smatram, da bi morala še Rogaška Slatina pristopiti k sodelovanju. Drugega sodelovanja zaenkrat še nimamo.
V nadaljevanju razprave je nakazal problematiko izvoza, ki se iz leta v leto povečuje. Tovariš direktor smatra, da je perspektivni plan, ki predvideva nekako za okrog 3,000.000 dolarjev izvo za, možno v perspektivi realizi rati. Z ozirom na rekonstrukcijo gremo v letu 1966 v plan z 1,700.000 dolarjev izvoza. Napačno bi bilo, če nebi izkoristili sedanje konjunkture stekla v svetu. Da bi lažje realizirali plan izvoza, bi nam morala tudi banka iti bolj na roke.
Na doseganje cen na inozemskem trgu pa predvsem vpliva asortiman izdelkov. Ravno v pogledu obdelave inozemskega trga bi bila potrebna kooperacija med našimi . podjetji. Komercialne službe bi morale bolj sodelovati
v tem pogledu, ker nastajajo problemi predvsem glede določanja cen. Inozemski kupci že postavljajo določene zahteve, ker nekatere steklarne gredo na nižje cene. V tem pogledu bi morali izvozniki odigrati svojo vlogo, ker bi morali odkrito posredovati vse cene, ki se določajo za zunanje tržišče.
Kljub temu smo zadovoljni z delom naših izvoznikov, tudi v pogledu obdelave tržišča.
Tovariš direktor je hotel dopolniti še vprašanje o poslovnem združenju. Poudaril je, da je bilo že dosti razprav, nastale pa so težave, ker se nekatere steklarne ne držijo dogovorov, zaradi tega tudi takšni pogovori niso koristni niti gospodarsko upravičeni. Nismo za formiranje združenja, temveč smo za dogovor na principu tehničnega sodelovanja. Iskati moramo takšne oblike, ki bodo nekaj družbi dajq, predvsem pa koristile kolektivu.
Rigo
ANUITETE
V naših poročilih o poslovanju ali pri izdelavi plana pogosto slišimo besedo ANUITETE. Kaj pomeni izraz anuiteta, zakaj podjetje plačuje anuitete, od kod se ta sredstva zbirajo in v kakšne namene?
Ob 29. novembru
Bili so dnevi grenki, težki, v deželi se sovrag podil, podil, nedolžne je moril. Življenje težko bilo je v dolini, v gorah se fantje naši so borili.
Se lesketale solze materam v očeh, ko se poslavljale so od junakov teh.
Mnogo junakov so planine v okrilje vzele, ptice pa v slovo jim žalostinke pele.
Bilo hudo je in težko, a upali smo — zmaga vendar bo.
Prišel je dan, težko pričakovan, sovrag z dežele naše bil pregnan.
Od sreče ljudstvo je drhtelo —pelo, zdaj končno svojo republiko je imelo.
Marica R.
Beseda anuiteta je francoskega izvora, kjer pomeni npr. année leto, annuaire letno, oziroma letopis in anuité letni obrok. Anuiteta je torej določen obrok posojila, ki se mora po posojilni pogodbi plačevati ob določenih rokih. Ti roki so seveda različni, vendar pa praviloma letni in polletni.
Mnogokrat razlikujejo posojila po tem, ali jih je treba vrniti v daljšem ali krajšem roku. Pri posojilih na daljši rok, praviloma pri posojilih za naložbe in pri velikih zneskih posojil, npr. pri državnih posojilih, se izdela kot sestavni del posojilne pogodbe poseben načrt vračanja posojila. Najpomembnejša prvinä takega načrta so zneski obrokov in roki, ko je treba posamezne obroke plačati. Take obroke posojila, če jih je treba plačevati letno, imenujemo anuitete. Tako imenujemo tudi obroke, ki se plačujejo na krajši ali daljši rok kot je leto.
Na poseben način izračunavajo anuiteto iz zneska posojila, dogovorjene obrestne mere in rok vračanja posojila. Ta znesek predstavlja del sredstev za vračanje posojila in del za plačilo obresti. Obresti so posebna cena, ki jo mora posojilojemalec plačati posojilodajalcu, da mu kapital posodi za določen čas. Del anuitete za plačilo obresti se sčasoma zmanjšuje, del za vračilo posojila pa se povečuje.
S celotnim ustvarjenim dohodkom moramo poravnati vse stroške delovnega orocesa in ustvariti novo vrednost, da bi lahko izplačali osebne dohodke, oblikovali sklade za razširjeno poslovanje in plačali družbene obveznosti. Nižja raven prodajnih cen od določene ravni stroškov poslovanja povzroča, da ni mogoče plačati vseh obveznosti. V tem primeru podjetje ne bi moglo pokriti obveznosti, da plača anuitete posojila.
Strežna odeja je prehitela monterje pri njihovem delu. Upamo, da bo hala pokrita še ob pravem časti.
Korektura pravilnika o delitvi osebnih
dohodkov
Naš pravilnik o delitvi osebnih dohodkov je bil v začetku preteklega leta temeljito izmenjan v svoji fiziognomiji. Ena od največjih izmenjav je bila ukinitev tarifnega pravilnika, ter uvajanje kategorizacije delovnih mest. Kategorizacija je izdelana na osnovi ocene delovnih mest, a vrednost je izražena v točkah.
Pri izdelavi načrta našega sedanjega pravilnika smo vsi želeli, da postavimo čim realnejše startne osnove in da po možnostih odpravimo vse disproporce ki jih je vseboval stari tarifni pravilnik. Normalno je, da tega ni. bilo mogoče v celoti izvesti. Bili bi preveliki optimisti, če bi mislili, da se lahko vsi problemi rešijo na enkrat. Mislimo, da smo se vsi zavedali dejstva, da smo šele preskočili prvo stopnico k nagrajevanju po učinku in da je še potrebno narediti mnogo kaj.
Nekateri .člani kolektiva niso bili zadovoljni z ocenami delovnih mest v kategorizaciji in so na organe upravljanja pošiljali pritožbe in vloge. Pojavile so se tudi nekatere nelogičnosti in neupravičenosti pri ustvarjanju zaslužka. Zato je CDS formiral komisijo za reševanje vlog in pritožb na osebne dohodke. Ta komisija je v letu 1964 in delno v letu 1965 reševala probleme, ki so bili zelo ozki in občutljivi.
S svojimi predlogi za popravek poedinih ocen nekaterih delovnih mest je komisija neopazno, a vendar podirala vse odnose, katere smo postavili s pravilnikom. Takšno delo običajno potegne za seboj tzv. verižno akcijo nezadovoljstva in so zato člani kolektiva v še večjem številu pošiljali vloge komisiji.
Po letošnjih volitvah članov v organe upravljanja je bila formirana komisija, ki so jo sestavljali: Kralj Boris, predsednik; Rancinger Ludvik, Janežič Alojz, Dušak Ela, Pokrajac Doko, Hudi Alojz in Kirhmajer Rudi kot člani. Po svojem sestavu ni mnogo spremenjena, vendar je njen delokrog spremenjen in je zato njen naziv popolnoma drugačen. Komisija za obravnavanje vlog in posredovanje odločitev pri organih samoupravljanja ima nalogo, da izvzemši prošenj in pritožb, pazi tudi na ekonomske možnosti zaslužka na poedinih delovnih mestih ter da skrbi za spoštovanje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in Zakona o delovnih razmerjih.
Te dni je komisija pričela z delom in je zaradi izmenjave predpisov sprejela sklep, ki ga javno objavljamo, da bi bili vsi člani kolektiva, ki se obračajo na komisijo zaradi popravkov startnih osnov, obveščeni o razlogih nepravočasnega reševanja njihovih prošenj.
SKLEP: Komisija (in organi upravljanja) ne bo v prihodnje popravljala ocen delovnih mest posamezno, temveč bodo morebitne izmene vnešene kot spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in to po predpisih, ki veljajo za sprejem pravilnika.
Zaradi pojasnila navajamo . razloge Zveznega sekretariata za delo št. 122-16-6 z dne 29. 3. 1965, ki določa:
»Osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, ki vključujejo tudi startne osnove, se zagotavljajo in določajo v pravilniku o osebnih dohodkih podjetja. Zaradi tega se že določene startne
osnove v pravilniku ne morejo menjati s sklepi ali določitvami delavskega sveta na podlagi vloge ali pritožbe delavca, predloga upravnega odbora ali drugih organov, ker se mora v tem pogledu spremeniti ali dopolniti pravilnik o osebnih dohodkih.
Menjanje startnih osnov oziroma sprjema pravilnik stopi v veljavo od prvega dne naslednjega meseca po sprejemu.
To pomeni, da je naloga komisije in organov opravljanja, da predloži eventualne popravke startnih osnov v našem pravilniku, da se da pravilnik na pretres članom kolektiva ter na nato organi upravljanja sprejmejo pravilnik o delitvi osebnih dohodkov.
Takšna odločitev oziroma delo komisije bo doprineslo, da se bomo izognili stalnemu menjanju startnih osnov, kar v vsakem primeir kvari že postavljene odnose v startnih osnovah.
Ta sklep se ne nanaša na nova delovna mesta, ki se postavljajo s strani organov upravljanja, za katere predlaga startne osnove komisija.
Kralj Boris
Dj/tisufte v mm tisi!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Zanimivo
—	V letu 1965 bosta steklarni Rogaška Slatina in Hrastnik kri le 64 % vsega izvoza, planiranega za celo državo. Vse ostale 'steklarne v državi bodo krile le 36 % izvoza. Le tako naprej!
—■ Poseben problem za steklarsko industrijo je »Urad za določanje cen novim izdelkom«, ker §e mora asortiman hitro menjati, na drugi strani pa ostane dovolj blaga od exporta, za lcar je. 'treba mesece in mesece čakati, dà se določi nova cena. Kje je reforma v tem pogledu?
—	V Jugoslaviji uporabljajo
danes palete za nakladanje vagonov na 102 želežniških postajah, od tega 61 v Sloveniji. Tudi naše podjetje razmišlja, da se uredi notranji transport na paletah, kar bi zmanjšalo stroške in lom v tovarni.	-Rigo
Ogled našega podjetja
Pred dnevi so si ogledali naše podjetje predstavniki kontrole meril iz cele države. Ob priliki o-gleda so se povsem pohvalno izrazili nad organizacijo proizvodnje, kakor o pridnosti naših steklarjev. Posebno zanimivo je bilo poslušati pripombe članov kontrole iz drugih republik, ki so bili prvič v steklarni.
Tudi predstavniki, ki so bili na zasedanju Republiške gospodarske zbornice SRS, so si ogledali celotni proizvodni proces v našem podjetju. Tudi oni so dali pohvalne pripombe k delu naših članov kolektiva.	Rigo.
Članom civilne zaščite Steklarne Hrastnik
—	armade so opremljene z velikim številom letal, ki so sposobna, glede na njihove tehnične lastnosti bombardirati vsak predal zemeljske krogle;
—	novo raketno orožje se množično uporablja tudi v najnižjih enotah, polnjeno je s klasičnim ali pa atomskim eksplozivom;
—	na razpolago so velike količine atomskega orožja z nuklearnim ali pa termonukleamim eksplozivom;
—	uporaba elektronskih sredstev v vojaške namene je vse večin večja;
—	velike so tudi možnosti za izvajanje psihološke vojne.
Vsak, ki se bo pripravljal na vojno, bo predvsem hotel izkoristiti svojo tehniko, skušai bo svojega nasprotnika presenetiti in ga napasti takrat in tam, kjer to najmanj pričakuje. Zato bo koncentriral svoje sile tako, da jih bo čim bolj prikril in se sku šal z motoriziranimi enotami čim prej pojaviti na nasprotnikovem ozemlju. Letalstvo oo množično napadalo celotno ozemlje nasprotnika z namenom, da mu o-nemogoči vojaško in civilno mo-
bilizacijo, da onemogoči armadi — kot osnovnemu faktorju — da se organizirano razporedi in da vsa država z vsemi svojimi družbenimi organi preide v vojno stanje. Z množičnimi napadi bo hotel zlomiti branilčevo voljo za obrambo, zato jih bo podkrepil s propagando in psihološkim pritiskom.
Kopenske enote bodo usmerjene predvsem vzdolž dobrih komunikacij, po katerih se bo lahko premikala tehnika, da čim-prej zavzame predele, ki imajo strateški pomen za nadaljnje vojne operacije^ Ob takih predorih bodo napadalcu ostali ob strani slabši komunikativni predeli, preko katerih ne bo prodiral v samem začetku, ampak bo težil, da jih osvoji z manjšimi silami in vzpostavi kontrolo nad njimi šele kasneje.
Za hitro prodiranje bo na prvem mestu izkoristil tankovske in mehanizirane enote, tem pa bo pomagalo letalstvo ob uporabi atomskega orožja bodisi neposredno ali v zaledju. Istočasno bo na važnejših predelih spustil padalce, ki bodo imeli nalogo, da
operirajo v zaledju in pomagajo silam na fronti k čim hitrejšemu prodoru. S popolno gotovostjo lahko pričakujejo, da bo napadalec še pred začetkom napada poskušal organizirati in akti-vizirati na nasprotnikovi strani »peto kolono«, ki mu bo pomagala s širjenjem lažnih in alarmantnih vesti ter z oboroženimi napadi posameznikov in manjših skupin. Mimo tega bo za demoralizacijo ter razne druge naloge in akcije (zbiranje podatkov v armadi, političnem stanju, teroristične akcije) uporabljal svoje infiltrirane skupine.
S svojo elektronsko tehniko bo težil, da onemogoči zveze, predvsem radijske, da onemogoči delo radarskih sistemov, s tem pa omogoči poveljevanje in upravljanje v okviru vojaških enot kakor tudi v òkviru državnega aparata. V primeru vojne moramo pričakovati znatno aktivnost sovražnikove propagande. Vsa ta propaganda bo predvsem usmerjena k temu, da zlomi voljo do obrambe. Gotovo je, da sovräz nik za propagando oziroma psihološki del vojne ne bo štedil
sredstev, ampak bo izkoristil vse možnosti, ki mu bodo trenutno na razpolago. Iz vsega tega bi se dalo zaključiti:
—	bodoča vojna ne bi poznala, kakor dosedaj, fronte . in zaledja, ampak bi bilo vse ozemlje — fronta;
—	bodoča vojna bi zajela najširše ljudske množice in vse materialne dobrine v celoti, težila bi k množičnim napadom in hitrim prodiranjem, kar bi zahtevalo od napadenega čim hitrejši prehod na vojno stanje, in sicer države v celoti;
—	vojna bi zajela vse veje družbenega življenja, ki bi morale v vojni intenzivno sodelovati.
Do sedaj smo govorili samo o tem, kako bi deloval morebitni nasprotnik, o njegovih prednostih in samo o njegovih uspehih.
Če bi gledali samo njegòvo tehniko in količine orožja, : potem majhni narodi z malo ìpoderne tehnike, z manjšo količino tankov, topov in brez atomskega orožja, ne bi imeli perspéktiv za obrambo. Toda temu ni tako, kajti vedeti moramo, da|bi mo-
Cesta Hermana Debelaka
Pred kratkim so dobili stanovalci v naselju nad železniško postajo nove hišne tablice z ozna-ko »Cesta Hermana Debelaka«. Ker mlajšim ljudem in priseljenim omenjeni ni tako poznan, ga hočem na tem mestu opisati in prikazati.	'	<
Herman Debelak je pravzaprav rojen Zagorjan, toda bil je zaposlen kot električar v Steklarni Hrastnik. Ob vdoru okupatorja v našo deželo je bil Herman, silak po postavi ih bistroumen, po zaslugi očeta komunista že povsem pripravljen na odpor-proti + jjim in temnim silam.
V podstrešni sobici, kjer je stanoval, so se že popravljale stare pištole in puške vseh kalibrov.
Herman Debelak »Ruso«
V zaboju, skritem pod posteljo, se je dnevno menjavala pošta in letaki, ki je po njegovem ilegalnem kanalu nadaljevala pot na
javke in že organizirano omrežje odpora.
Eden izmed prvih aretiranih in kmalu ustreljenih rodoljubov je. bil njegov oče »Jura«, ki ga je Gestapo po zaslugi izdajalca kmalu našel med dvom v vrstah
š strojnico soborce pri proboju drugega obroča, je omahnil za det s celim rafalom nemške brzostrelke »Ruso« — Herman Debelak.
Na jasi pod Menino planino na skupnem grobu je vklesano v granit, da je padel hrabro in ne zaman.
Za njegov pogum, hrabra deja nja in mlado življenje nosi danes cesta v njegovo naselje njegovo ime.
V.
Zadnji dom Hermana Debelaka pod Menino planino
ilegalcev in naprednih ljudi.
Tudi po Hermana so gestapovci kmalu prišli, toda bil je pripravljen. Med tem, ko so ga čakali pred kopalnico v spodnjem delu tovarne, jim je ušel skozi stare rove in preko tovarne naravnost v gozd nad Steklarno. Ni ga bilo več. Gestapo je javil javnosti, da je bil na begu ustreljen.
Herman je kmalu dobil stik s prvoborci, ki so se že zbirali za organiziran odpor. Prišel je v Kamniško četo, kjer je kmalu postal komandir.
Smelo in predrzno je kot izkušen skojevec vodil četo v bojih po Savinjskih planinah, Tuhinjski dolini prav tja do zadnjih jas pohorskih planin. 24. decembra 1942 leta se je četa ustavila pod vrhom Menine planine, da si odpočije in nabere novih moči za nadaljnji boj. Še isti dan se je četa znašla v globokem snegu vklenjena v dva obroča elitne nemške planinske divizije. V boju za življenje in smrt, braneč
Raziskovanje izkoriščanja fonda delovnega časa
Novo izkoriščanje delovnega časa
Čas v katerem človek ali stroj dela, je lahko izkoriščen od 0 % do 100 %. Koliko procentov bo delovni čas izkoriščen, je odvisno od tega, koliko in kako se izkorišča.
čas je lahko:
—	popolnoma izkoriščen
(100%);
—	nepolno izkoriščen (manj od 100%);
—	nekoristno uporabljen (100% izkoriščen, toda nekoristno porabljen, ker se je pojavil nedovoljen škart, kvar dodelava itd.).
Čas kot eden glavnih faktorjev produktivnosti lahko pokriva rezerve, če prej ni bil dovolj in koristno uporabljen, ker pa je povzročalo izgubo v proizvodnji.
V današnjem času je mnogo rezerv in če bi se te razumno angažirale, bi omogočale predvideno skrajšanje časa, lahko pa
tudi mnogo vplivajo na povečanje produktivnosti dela. Ustvarjanje te možnosti narekuje, da bo posebno natančno raziskati razpolaganje in ekonomičnost delovnega časa v najširšem smislu besede. Na osnovi lastnih dognanj bo treba ukiniti vse potrebno, da se bo z boljšim razpolaganjem delovnega časa doseglo tudi formalno skrajšanje delovnega časa ter povečala produktivnost dela.
Trud za racionalnejše izkoriščanje delovnega časa mora biti usmerjen v odpravljanje vzrokov izgub delovnega časa, kakor tu-dii v odpravljanje raznih izostankov z dela, slabe discipline in organizacije ipd.
Predno bomo obravnavali osnovne probleme in težave proučevanja delovnega časa ter da-
(Nadaljevanje na 10. strani)

ral napadalec v vojni obvladati tudi mnoge težave.
Katere in kakšne so te težave in problemi?
1.	Vsak napadalec, ki bo vojno začel, bi vodil nepravično vojno. Bojeval bi se za zasuznje-nje in izkoriščanje drugih narodov. Takšen napadalec bi imel proti sebi vse miroljubne sile sveta, ki bi proti njemu delovale na razne načine, od moralnopolitičnih in ekonomskih oblik pa vse do neposredne ekonomske in vojaške pomoči napadeni deželi.
Da bi bilo delovanje miroljubnih sil v primeru vojne pomembno, nam priča dogodek iz nedavne preteklosti. Ko so angleške in francoske enote napadle Egipt, je bilo dovolj, da so egiptovske enote vzdržale le kratek čas v obrambi, medtem pa je svetovno javno mnenje tako ostro obsodilo postopek agresorja, da je ta odstopil od nadaljnjih operacij. Danes svobodoljubne sile še vedno naraščajo, kar daje miru svetlo perspektivo.
2.	Napadalec bi se vojskoval na tujem ozemlju, ki ga ne pozna in tako ne bi mogel izkoriščati njegovih prednosti, Zadovoljiti bi se moral s podatki, ki mu jih daje zemljevid, ti pa so največkrat pomanjkljivi. Cé k temu dodamo, da bi povsod, kamorkoli bi prišel, naletel na odpor prebival-
stva v vseh njegovih oblikah, bi to brez dvoma vplivalo tudi na razpoloženje sovražnikovih vojakov. Kot posledica splošnega oboroženega odpora, pa bi se pri sovražniku vse bolj in bolj javljale negotovosti, strah in panika.
3.	Tretja težava, s katero bi se moral napadalec srečati, so komunikacije vseh vrst. V dosedanjem izvajanju je bilo že govora o njegovi tehniki. Tolikšna tehnika pa zahteva mnogo komunikacij. Brez njih, ali pa ob slabih poteh, bi bil tempo prodiranja majhen ter napadalec ne bi mogel izvajati hitrih in globokih prodorov. Takšna količina tehnike zahteva pa tudi dobro in solidno organizacijo servisne službe, za kar so spet potrebne ceste (za evakuacijo vozil, dovoz rezervnih delov itd.). Za nemoteno kretanje je tehniki potrebno pogonsko gorivo in mazivo. Samo za eno dvizijo je potrebno za premik do oddaljenosti 100 km — 200 ton benzina in 10 ton olja. Za napadalne boje je potrebno tudi strelivo. Poraba streliva pa se je z ozirom na veliko število avtomatičnega orožja količinsko zelo dvignila.
Glede na to, da bi se po cestah prevažalo toliko tehnike, bi se te hitro izrabile. Če k temu doda-
mo, da jih je lahko rušiti ter tako onemogočati njihovo načrtno izkoriščanje, potem ni težko oceniti tega problema v celoti.
Problem komunikacije bi se večal za napadalca toliko bolj, kolikor bi se bolj oddaljeval od svojega ozemlja, od svojih skladišč in od svoje materialne baze.
Vsa količina tehnike in njene materialne potrebe zahtevajo izkoriščanje vseh razpoložljivih poti. Če pa je načrtno uporabljanje na kakšen koli način zaustavljeno, se lahko kaj hitro zgodi, da enote v prvih borbenih linijah ostanejo brez sredstev za nadaljnje bojevanje.
Če že majhne države omenjeni nastopajoči tehniki ne bi mogle nuditi frontalnega odpora, pa bi lahko z minimalno »klasično« vojno tehniko uspešno delovale na komunikacije, uničevale vojaška sredstva in onemogočila oskrbovanje sovražnih enot.
4.	Četrta težava; s katero bi se moral srečati vsak napadalec, je problem totalne okupacije, za katero so potrebne velike sile. Kot primer navajamo nekaj podatkov: Če meri neka dežela 200.000 km2 in namesti sovražnik na vsak km2 10 vojakov, kar ni mno-go za njegovo obvladovanje, je torej potrebnih 2 milijona vojakov. Nehote se vsiliuje vpraša-
nje, kateri napadalec in pod kakšnimi pogoji bi imel toliko sil, da bi lahko izvršil tako totalno okupacijo.
Če takšne kontrole ni mogoče ostvariti, bi okupator poskuša! s pomočjo raznih sodelavcev organizirati kvislinško oblast, ki naj bi delala zanj in kontrolirala dele okupiranega ozemlja. Če takih sodelavcev ne bi dobil, potem bi se moral zadovoljiti s tem, da bi kontroliral le najvažnejše centre in naselja ter zone najvažnejših prometnih žil. Vsa ostala nekontrolirana področja pa lahko služijo kot osnova za organizacijo napadov in ofenzivne akcije na komunikacije in sovražnikove postojanke.
5.	Začetne napade, ki bi bili hitri in prodorni, bi počasi slabeli. Kolikor bolj bi šel sovražnik dalje in kolikor več bi potreboval sil za kontrolo okupiranega ozemlja, toliko manj sil bi mu ostalo za bojevanje na fronti. Njegovi udarci bi bili vse slabši, dokler ne bi popolnoma izgubil svoje ofenzivne moči.
Poleg vseh naštetih slabosti bi se v raznih oblikah in raznih obdobjih javljale še druge, večje ali manjše, katere branilec lahko izkoristi z velikim uspehom, ako jih pravočasno odkrije,
(Se nadaljuje)
Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih
Znano je, da je v mnogih področjih pravnega reda procesno pravno pravilo pomembno dejstvo, ki omogoča zakonito in pravilno reševanje konkretnih primerov. Procesno pravno pravilo ali postopek za ugotavljanje kršitve delovnih dolžnosti nima v tem pogledu nikakršnih razlik, ker je ravno od vodenja postopka odvisna dokazanost materialne resnice in drugih činiteljev, ki vplivajo na pravno veljavnost odločb, položajev udeležencev v postopku. Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti ima sicer svoje specifičnosti in jc
Upravni odbor je na eni izmed zadnjih sej razpravljal o programu izobraževanja, katarega tudi objavljamo. Program vsebuje tri področja, in sicer tečaji in seminarji iz družbeno-ekonomskega področja, strokovno izobraževa-
določen z začasnim sklepom, vendar ima poleg tega mnogo stičnih točk z ostalimi postopki in to z določili kazenskega zakonika, glede VDrašania materialne odgovornosti pa ima mnogo stičnih točk z zakonom o pravnem postopku. Poleg tega je za vse ostale postopke določeno, kateri organi so pristojni za vodenje in to z zakonom, medtem ko gre pri ugotavljanju kršitev delovnih dolžnosti za organe, ki jih je dolžna določiti delovna organizacija sama s svojim statutom ali pravilnikom. Postopek za ugotavljanje kršitev se odvija nekako
nje in predavanja. Upravni odbor je program v celoti potrdil, imenoval pa je tudi svet centra, ki je dolžan skrbeti za programiranje in izvajanje programa.
Naša želja je, da bi člani kolektiva neobvezna področja v čim
skozi tri obvezne faze in to: predhodni postopek, ugotavljanje iz-nešenih dejstev in verodostojnosti prijav ter izrekanje ukrepov. Kot četrta faza pa se lahko označi obravnavana pred drugostopnim organom, v kolikor je zoper izrečeni ukrep vložen ugovor.
Prvič je predhodni postopek, ki je določen z začasnim sklepom, osnova za kakršnokoli nadaljnje delo in obravnavo pred komisijo za izrekanja ukrepov. Po začasnem sklepu je vsak vodja ekonomske enote, orM.cKovcd-ja ali njegov namestnik in tudi
večjem številu obiskovali, strokovni del je glede na to, ko gre za usposabljanje za tiste delavce, ki delajo ali so predvideni, da bodo delali — obisk obvezen.
Janežič Alojz
dolžnosti
član kolektiva dolžan, da uvede postopek, v kolikor ugotovi na delavnem mestu kršitev delovne dolžnosti. Izrecno se navaja, v kolikor ni po pooblaščeni osebi vložena pismena prijava, se kršitev, o kateri se samo govori, ne obravnava, kljub temu, da pa mnogokrat ravno take kršitve predstavljajo mnogo težjo obliko kot pa tiste, ki se obravnavajo.
Mnogokrat imamo člani kolektiva tudi vtis, da se obravnavajo kršitve samo zoper določene člane, češ, da komisija zaradi tega ne dela objektivno in da drugih sploh ne obravnava. Taka trditev je vsekakor neumestna in nepravilna, ker je iz vse evidence razvidno, da so se obravnavale vse tiste kršitve, za katere so bile podane prijave. Vsekakor bi pa bilo treba poklicati na odgovornost tiste osebe, ki so dolžne, da vložijo prijavo, vendar_ to iz neznanih vzrokov ne 9torijo in tako dopuščajo, da se tudi hujše kršitve delovnih dolžnosti ne obravnavajo, kršiteljem pa dajejo tako rekoč moralno podporo. S samim začasnim sklepom je določeno, da mora ustrezna oseba, ki ugotovi kršitev, takoj vložiti prijavo in tako omogočiti komisiji realizacijo tistega določila začasnega sklepa, ki določa, da se- praviloma vse kršitve iz preteklega tedna obravnavajo v tekočem tednu.
Vsakemu kršitelju delovne dolžnosti se pošlje nato pismeno vabilo, ki se praviloma vroči tako, da se to vabilo pusti v pisarni e-note, v kateri kršitelj dela, vodja enote pa je dolžan, da kršitelj pravočasno prejme vabilo ali obvesti tajništvo podjetja, da predmetne osebe ni na delovnem mestu in da ni možno izročiti vročitve. V kolikor gre za vročitev predloga za izključitev, se ta praviloma dostavlja na dom, lahko pa se dostavi tudi na delovno mesto, vendar je obvezna osebna vročitev po zadolženi osebi. V samem vabilu se tudi navede, za kakšno kršitev gre in če je bila istočasno s kršitvijo povzročena tudi materialna škoda. Če se kršitelj ne odzove vabilu se izroče ukrep tudi njegovi odsotnosti.
Ugotavljanje znešenih dejstev in verodostojnosti prijav se opravi na ta način, da ustrezna služba preveri resničnost prijave, i-stočasno pa tudi skladno z začasnim sklepom ugotovi, za kakšno kršitev se bo podal predlog. 0 obravnavi in težini kršitve se obvesti tudi sindikalna organizacija, ki ima pravico, da poleg svojega člana, ki ga ima v komisiji, pošlje na obravnavo še posebnega zastopnika kot branilca. Predsednik komisije je za verodostojnost prijave po potrebi dolžan, da pokliče na obravnavo priče in preskrbi druge dokaze, na podlagi katerih lahko komisija ugotovi dejanske kršitve. Glede na dejstvo, da so javne obravnave dostopne vsem članom kolektiva, se Draviloma delovna skup nost večkrat obvesti, kdaj in kaj se bo obravnavalo.
Okvirni načrt izobraževanja
pri Steklarni Hrastnik za obdobje 20. 9. 1965 do 31. 5. 1966
	Naziv seminarja, tečaja, predavanja	TEMA	Št. ur	Predavatelj	Prostor
1.	Seminar za člane CDS, ODS in TOS	Po programu DU »Boris Kidrič« Ljubljana	36	DU »Boris Kidrič« Ljubljana	Sejna dvorana
2.	Upravljalec avtomatov	Funkcionalnost avtomata, vzdrževanje, menjanje modelov	16	Tramte ing. Franc Javoršek Marjan	Delovno mesto predavalnica
3.	Tečaji za delavce pri polavtomatih KIKO, MDBO — laj-ka MP	Novejši sistem organizacije delovnih mest Napake v steklu in steklenih izdelkih Izdelava steklenih izdelkov na polavtomatih	16	Tramte ing. Franc Rački Viktor Predovnik Ervin Petrič Vili Potušek Valentin Velej Jože	Delovno mesto predavalnica
		Vzdrževanje strojev in modelov Kaj in lcako delavec popravi na strojih in modelih			
4.	Tečaj za čuvanje kom-presorskih postaj	Splošno o kompresorjih in vakuum črpalkah, batno rotacijsko delovanje Mazanje in vzdrževanje kompresorjev — olje, hladna voda, varnostni ventili	32	Tušar ing. Jože Žagar Anton Bremec Adolf Zelič Franc	Delovno mesto
		Zagon kompresorjev			
		Eelektromotorji — zaščitna stikala			
		Praktično delo in HTV predpisi			
5.	Tečaj za transportno osebje	Premik vagonov; varnostni red na železnici	16	ŽTP Ljubljana	Kurilnica
6.	Tečaj za osebje pri dvigalih	Funkcionalnost dvigal ».rokovanj e	56	Žagar Anton Tušar ing. Jože Bremec Adolf	Delovno mesto
7.	Nudenje prve pomoči pri obratnih nezgodah	Iz programa prve pomoči	9	dr. Jože Toplak	
8.	Seminar za pregledalke v novem obratu	Ocenjevanje kvalitete na avtomatski proizvodnji		Rački Viktor	
9.	Seminar za novodošle delavce	Zgodovina in razvoj podjetja, organizacija podjetja, delitev dohodka, delovna zakonodaja, HTV	24	Iz centra	
Beseda k okvirnemu načrtu izobraževanja
Akcija v vasi Puščava
Konec maja 1944 se je naša brigada pomikala preko male in velike Kope v bližini Klopnega vrha. Med potjo smo na obronku hriba opazili, da so se Nemci pred kratkim tu taborili oziroma čakali so partizane v zasedi. Kar nas je bilo mlajših in bolj naivnih, smo šli pogledat na nemške položaje, če mogoče Nemci na položajih niso kaj pustili oziroma izgubili, kar bi nam. prišlo prav. Takoj po prvih korakih sem v grmovju zagledal dve nemški ročni bombi (stilarci) brez ročaja; pomislil sem, da je mogoče nastavljena past, tako da so ročne bombe nastavljene oziroma zaminirane. Poiščem dolgo palico, zavzamem zaklon v mali kotanji in podregam to nevarno
IVAN RAZDEVŠEK-MATE Komandant III. bataljona XI. slovenske naiodnoosvobodilne u-darne brigade »Miloša Zidanška« (Pohorska).
reč. Ker ni bilo nič opaziti in ker bombi nista eksplodirali, sem ju pobral in spravil v nahrbtnik. Po daljšem iskanju na nemških položajih sem našel še okoli 15 nabojev za puško in dve bombi, od katerih pa je bila ena dobra in je imela ročaj. Vse to sem spravil v nahrbtnik in odšel za kolono, ki se je pomikala naprej proti cilju. Ko smo dospeli v gozd nad malo jaso v bližini Klopnega vrha, smo se utaborili, kuharji pa so takoj začeli kuhati večerjo. Med počitkom in čakanjem na večerjo smo bili vsi komandirji in vodniki vodov poklicani v štab I. bataljona (takrat sem zamenjal ranjenega komandirja, ki se zaradi ran ni mogel gibati. Komandant Vintar Boris in komisar Ivanov — Mlinarič Ludvik sta nam pojasnila, da gremo zvečer po hra no v vas puščava pri Fali. Od naših dobro obveščenih terencev stao zvedeli, da se bo v kratkem v vas naselila nemška policija, pa smo jo z akcijo hoteli prehiteti. Ker smo imeli do večerje in pohoda še dosti časa, sem vzel iz nahrbtnike tiste štiri bombe,, po iskal v nahrbtniku žico, ki sem jo vedno nosil s seboj, in vse štiri bombe povezal, tako da je bila bomba z ročajem na sredini. Pri vsem tem delu so me onazovali borci in se posmehovali, eden od borcev, mislim da je bil Gašper na je vse to moje početje povedal celo komisar ju Ivanovu, Kmalu se je za mojim hrbtom pojavil komisar, me nekaj časa opazoval in me vprašal: »Mate, poslušaj, čemu ti bo ta mina? Ali misliš, da ti jo bo Gašper z bacačem vrgel?« Brez besed sem dokončal omot granat in jih spravil v nahrbtnik. Po dobro pripravljeni večerji (ržen močnik z govejim mesom) je bil zbor bataljona. Komandant Boris je zbral mlajše borce iz bataljona za akcijo, nekaj borcev pa je moralo ostati v taborišču na straži, ker je II. bataljon odšel na akcijo napadat vlak med Rušami in Falo. Naša skupina je
krenila po kolovozni poti proti dolini, kjer naj bi bila prehranjevalna akcija. V predhodnici je bil mitraljezec Vasilij s Šarcem, v zaščitnici pa mitraljezec z zbroj evko. Imena tega mitraljezca se ne spominjam več. Z nami je bil komandant Boris, komisar Ivanov in načelnik štaba Harkov. Ko smo prispeli v vas Puščava, smo postavili zasedo proti Selnici in proti Radljam ter stražarje na važnejša pota, ki vodijo v vas. V vasi sta bili dve trgovini in še kar dobro založeni, tako da ni bilo treba oditi praznih rok. Tovariši so takoj začeli spravljati iz trgovine vse, kar smo najbolj potrebovali. Druga skupina pa je v vasi poiskala voznike, da bi nam nabrana živila odpeljali do taborišča. Naložili smo vozove in okoli ene ure ponoči odšli iz vasi. Dodeljen sem bil predhodnici z mitraliez-cem Vasili iem in drugimi borci. V predhodnici je bil tudi komisar Ivanov. Ko smo se vračali po malem klancu navzgor, smo Dri zadnji hiši v vasi opazili svetlobo avtomobilskih žarometov. Pustili smo konje in vozove na cesti in takoj zavzeli položaje ob sami glavni cesti, saj se na večjo razdaljo'zaradi strmega terena nismo mogli umakniti. Vsak je vedel za svojo nalogo, kot da bi se na to že prej pripravili. Mitraljezec, ki je bil v zasedi proti Radljam, je vzel na muho zadnji kamion, Vasilij s svojim Šarcem pa prvi kamion. Ležal sem na zgornji strani ceste pri veliki hruški, poleg mene pa je bil Gašper s svojim minome-talcem. Do ceste je bilo komaj dva do tri metre. Odpri sem na-
Tovarišica Lojzka, :ko je še delala pri pregledu, pride neki dan k brigadirju Šeretu, pa mu pravi: »Štefan, vse sklečke so počene.«
Štefan ves poten v obraz nekaj ,časa premišljuje, pa pravi: »Ja. Lojzka, ali se še potiti ne smemo
hrbtnih in vzel iz njega šop zvezanih bomb, ki so poprej med borci povzročile toliko smeha. Gašper, ki je ležal v zaklonu blizu mene, je vse to opazoval, a smejal se ni kot poprej, ko sem te bombe povezoval z žico. Prvi avto je že odpeljal mimo naju in začelo je pokati. Videl sem, kako so Nemoi začeli skakati z avtomobila, vendar je bilo že prepozno. Dobro merjeni streli so napraviil svoje. Drugi avtomobil, ki je vozil tik za prvim se je ustavil ravno pri naših položajih, tedaj sem vrgel že prej omenjeno bombo naravnost na sredo stoječih Nemcev na kamionu. Strašpa eksplozija je napravila pravo razdejanje, kot bi drva stresal z kmečkega vozu, tako so Nemci popadali na tla. še nekaj strelov in boj je bil končan. Preko avtomobilske stranice je visel ranjeni nemški policijski podoficir, v rokah pa je držal pištolo. Ko sem priše blizu, sem mu hotel vzeti pištolo iz rok, v tem trenutku pa je Nemec ustrelil proti meni in me na vso srečo ni zadel. Dobro merjeni streli iz komisarjeve brzostrelke so ga pokončali. Pien je bil velik: štirje mitraljezi, pet brzostrelk, de vet pištol in dvaintrideset pušk. Poleg tega pa še veliko količino municije, dva zaboja ročnih bomb, vreča prepečenca in dva zaboja konzerv.
Na položaju pa je obležalo 61 policistov, eden pa je bil samo ranjen, nekam se je skril, vendar je še ta pozneje umrl v mariborski bolnišnici. Tako je končala posadka, ki je hotela zastraševati mirno in pošteno prebivalstvo svobodnega Pohorja.
Kapetan: Kaj si ti po poklicu, Janez?
Janez: Inženir, tovariš kapetan' Kapetan: Ti Doko?
Doko: Ključavničar, tovariš kapetan!
Kapetan: Pa ti Ibrahim? Ibrahim: Topničar, druže kapetane!
Ob koncu
dopustov
Mislim, da ni napak, če sedaj, ko se že zima ponuja, še malo prerešetamo pretekli čas dopustov in naše bodoče možnosti nanj.
Kljub temu, da smo dom v Crikvenici izgubili, je letos velik del članov našega kolektiva preživelo dopust v Bohinju, Puli in celo v Gorah.
Od junija do konca septembra se je v omenjenih domovih zvrstilo okrog 650 članov in svojcev. V Puli smo koristili le toliko le-
Počitniški dom v Bohinju
žišč, kot nam je bilo dodeljenih, dočim smo v Bohinju zasedli še tujske sobe, ker je bil pač tak naval. Na žalost za Gore ni bilo dovolj zanimanja vkljub temu, da tudi razvajenim turistom dobro postrežejo in da je zrak ter okolica prav odlična. Člani, ki so koristili dopust v Gorah, vedo povedati, da se tudi tu gori dopust prav lepo preživi. Jasno je, da v planinskem domu prezahtevnemu človeku vedno kaj manjka, toda dobra hrana in če je zrak in okolica v redu, si mora vsak sam v naravi na sprehodih še tisto poiskati, kar pri rekrei-ranju rabi.
Dom v Bohinju je sedaj odlično urejen, le premalo ga izkoriščamo. Veliko truda in še več de-riaria je v dom vloženega, toda koristi nam le tri do štiri mese ce v letu.
Zaradi bolj izenačene produkcije v sami tovarni bo v bodoče moral biti donust tako urejen, da ga bomo delili na dva dela. To bi bila nailenša možnost, da se tudi v zimski sezoni predvsem mladina in člani šnrotnih društev oiunačiio in koristiio en del dopusta v domu v Bohiniu. Bele narave, snega, smučišč in vzpenjač se tam ne manjka. Tako bi se vložena sredstva v domu amortizirala v obliki boljšega izkoriščanja, predvsem pa nabiranja kondicije, prepotrebnega čistega zraka in novih moči.
Da bi se dale navedene stvari lažje izvesti in dosedanje nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravile, želimo, da člani premišljene predloge podajo v našem časopisu »STEKLAR« ali pri sindikalni podružnici. Le tako si bomo dopust lažje in lepše uredili.
več?«
HUMOR -HUMOR -HUMOR -HUMOR
Nekoliko zakasnela slika naših sodelavcev na oddihu v Bohinju
HUMOR - HUMOR - HUMOR - HUMOR
Na povabilo AHMEDA BEN BELE je predsednik Tito odšel na osemdnevni obisk v Alžir.
Predsedniku Titu kakor tudi nje-
Spoštovani sodelavci !
Kot že mnogi drugi pred menoj, sem se tudi jaz odločil, da vam napišem par vrstic. Oglašam se vam iz Sarajeva. Po začetnih težavah sem se sedaj že kar dobro znašel in svoje življenje normaliziral. Zadovoljen pa sem, da sem prišel v takšno mesto kot je Sarajevo. Ne samo to, da ima morda najlepšo železni ško postajo v državi, ampak je znano tudi po svojih zgodovinskih kulturah. Poleg izredno lepega »Zemaljskega muzeja« ima še vrsto zgodovinskih posebnosti iz časa Keltov do znamenitih turških Dami j. Morda vas bo zanimalo, kako je dobilo Sarajevo ime. Po pripovedovanju domačinov, je prišlo to od turške besede »saraj« kar pomeni polje, ah natančneje mesto ob polju.
(Nadaljevanje iz 7. strani j
nes že znane rezultate dosedanjih raziskav na tem področju, želim, da na kratko opozorim na ekonomsko pomembnost izkoriščanja teh rezerv. Ne moremo pa s točnimi številkami ilustrirati te izgube, katere trpi naša skupnost zaradi izgubljenega delovnega časa, površen pogled na situacijo, kakršna je pri nas, pa omogoča, da ocenimo, da so ekonomske izgube zelo velike.
Ce je težko oceniti procent izgub pri izkoriščanju delovnega časa, potem je še težje oceniti izgube z vrednostnim rezultatom poslovanja zaradi neracionalnega izkoriščanja delovnega časa. Napačno pa bi bilo sklepati, da se izgube nanašajo ali odražajo samo pri osebnih dohodkih. Izguba je precej večja, ker se lahko vzame, da so zaradi neracionalnega izkoriščanja delovnega časa proporcionalno slabo izkoriščena tudi osnovna sredstva.
Raziskovanje efektivnega izkoriščanja delovnega časa.
Pri raziskovanju izgubljenega delovnega časa je treba najprej realizirati vzroke izgub in proučiti možnosti odstranitve teh vzrokov. Proučevanje vzrokov izgub je eden osnovnih faktorjev te vrste notranjih rezerv.
Prvi del raziskovanja v tem postopku je problem izgub delovnih ur zaradi opravičenih in neopravičenih izostankov z dela,
govim spremljevalcem je bil prirejen veličasten sprejem. Meet pozdravi v čast predsednika Tita je posebno bilo naglašeno, da je
Za tujca je mesto izredno zanimivo. Od modernega dela mesta (Grbavica) se človek napoti ob rečici Miljacki v zgornji del mesta, v znamenito, že skorajda zgodovinsko Baščaršijo. Tu lahko človek vidi razen nešteto privatnih obrtnih delavnic in prodajaln tudi damijo ob damiji, med katerimi se sprehajajo ljudje v pisanih oblačilih. Mesto obdaja tudi niz izletniških točk, med katerimi je nedvomno najlepša Ili-dža — izvir Bosne.
Ob koncu mojega pisanja želim vsem delavkam in delavcem steklarne še mnogo delovnih uspehov ter jim čestitam k 29. novembru, Dnevu ustanovitve nove Jugoslovije. Posebne čestitke in pozdrave pošiljam sodelavcem v strugarski delavnici.
Tovariški zdravo!
Vojnik Premec Jože V. P. 8726/3 VE-9 Sarajevo — BiH
drugi del raziskovanja pa je problem izgub delovnih ur v teku samega poslovanja zaradi zastojev v proizvodnji, ki izhajajo iz primanjkljajev materiala, energije, orodja itd. ter disciplina delavcev.
Proučevanje izostankov z dela je relativno novejšega datuma, v svetu se je pričelo obravnavati šele po letu 1940, to je med drugo svetovno vojno, kar pomeni okrog 25 let kasneje od prvih sistematskih del na proučevanju nesrečnih slučajev v industriji.
Večina naprednejšihi avtorjev se strinja s tem, da okrog 10 % delovnega časa odpade na izostanke.
Pri raziskovanju izostankov naj se ne gleda samo na dolgotrajnejše izostanke, ker je treba upoštevati:
—- da več kratkotrajnih izostankov predstavlja za podjetje večje težave kakor eden daljši izostanek, ki traja tako dolgo, kakor več krajših skupaj;
—	da predstavljajo izostanki simptome različnih zdravstvenih, psiholoških in socialnih prilik.
Po dosedaj znanih vzrokih i-zostankov se smatra, da:
—	izostanki so lahko simptom slabih zdravstvenih in higienskih razmer v podjetju, doma ali v družbeni okolici delavca;
—	izostanki so lahko tudi simptomi slabih odnosov v podjetju zaradi slabega vedenja, slabe
predsednik Tito socialistični le ader, ki je izbral pot razvoja, ki je specifična za Jugoslavijo. On je dostojen predstavnik herojskega naroda, kateremu je revolucionarna tradicija — legendarna. Svoje prve milje na tem potovanju je napravil »Galeb« v Fažan-skem kanalu 11. aprila točno ob 17.45.
Rušilec »Pula« in »Kotor« sta pripravljena v bližini pulske luke, da oddata robni pozdrav vrhovnemu komandantu. Na levem boku komandnega mesta na šolski ladji »Galeb« stoji komandant združenega odreda kontraadmiral Ivo Purišič in komandant »Galeba«. Rušilca »Pula« in »Kotor« z vsako minuto zmanjšujeta razdaljo do »Galeba«, zaradi velike brzine je bilo videti kot da drsimo po morju kot hid-rogliserji. Admiral si ogleduje postrojeno posadko na »Puli«. »Trubač, sviraj mimo!« se čuje povelje admirala. Piskav zvok trobente se razlije po palubi vs.e do krme. Vse je na palubi zasta-
lo.	Mimo komandnega mesta šolske ladje »Galeb« prvi zdrsi rušilec »Pula«, posadka je kot ulita na palubi rušilca, enoglasni »HURA« posadke »Pule« močno odjekne.
Šolska ladja »Galeb« in rušilca »Pula« in »Kotor« so pluli tri dni in pol, da bi od brionskega pristanišča do Alžira prepluli več kot 1200 nautičnih milj.
V	Jadranskem in Jonskem morju je bila vožnja mima in izredno lepa.
V	Malteškem kanalu je bila burja in nevihta. Ob vsej afriški obali je eskadro spremljalo mrtvo morje — to so veliki valovi brez vetra. Nikoli, odkar pred-
delovne morale delavcev itd;
—	izostanki so lahko simptom slabe organizacije dela z ljudmi v podjetju. Delavec, ki ni dovolj sposoben za svoje delo, ima mnogo simptomov nezadostne adaptacije dela, a poleg vsega tudi večkrat izostane z dela.
—	izostanki so tudi simptom slabih in ekonomskih razmer delavca: slaba prehrana, slaba stanovanjska situacija, oddaljenost stanovanja od podjetja ipd.
Iz vsega tega lahko sklepamo, da bo treba izostanke gledati kot funkcijo večjega zaporedja faktorjev, od katerih se danes meni, da je najvažnejše: zdravje, profesionalna sposobnost, psihološki in socialno-ekbnomski faktorji.
Da bi se lahko izgube proučevale in potem tudi zmanjševale, bi bilo potrebno:
—	izračunati standardne indekse in njihov odnos glede na psihološke, zdravstvene, socialne organizacijske in druge faktorje pri samih delavcih v kolektivu in izven njega, na ta način bi se v glavnem lahko dognali tisti glavni faktorji in vzroki, ki so za izostanke v našem primeru karakteristični;
—	iz dobljenih distribucij izgub, z računom korelacije, naj se v prihodnosti predvidijo izgube za podjetje, kar bo olajšalo sestavo plana proizvodnje ter bo lažje izračunati višino stroškov.
sednik Tito plove po poteh miru, ni bilo tako razburkano morje kot 13. aprila okoli 45 milj od otoka Sicilije. Naše posadke iz sestava predsednikove eskadrile so na najlepši način izpolnjevale svoje naloge na razburkanem morju in dobile polno priznanje od svojih predpostavljenih.
Za nami je ostalo že več sto nautičnih milj Jadranskega in Jonskega morja. Mone je mio v začetku mirno, da bi v Malte-škem kanalu pokazalo moč Sredozemlja, toda šolska ladja »Galeb« in oba rušilca z nezmanjšano hitrostjo in nespremenjenim kursom plujejo proti Alžiru.
Med našim potovanjem smo srečali našo tovorno ladjo »Jablanica«. Naši pomorščaki — civilisti nam pošilja jo pozdrave, želeč-nam mimo morje in prijetno bivanje v prijateljskem Alžira. Vsi smo srečni, da tudi tu daleč od naše domovine vidimo naše ljudi.
Toplo sončno jutro nas pozdravi na obalah Alžira, z Galeba so izstrelili častne salve in z njim pozdravili demokratično republiko Alžir. Štirje torpedni čolni mlade alžirske vojne mornarice so izpluli iz pristanišča in nesejo pozdrave maršalu Titu.
Pogled z morja na pristanišče Alžir je veličasten, belo pristanišče, kilometrski nadvožnjak s palačami v treh vrstah, za katerimi pa stoji stotisočglava množica v pričakovanju, da pozdravi predsednika Tita.
Pravijo, da še nikdar ni bilo v Alžiru tako veličastnega sprejema, kot takrat, ko je tovariš TITO stopil na tla zemlje ljudstva, ki se je moralo dolgih sedem let boriti za svojo neodvisnost, za svojo svobodo. Dva državnika tov. Tito in Ben Bela sta se prisrčno objela v pristanišču mesta Alžira.
Ta obisk mi bo ostal še dolgo v spominu. Ne da se opisati, kako ljudstvo Alžira spoštuje in ceni tov. Tita in naš narod, to je pa tudi razumljivo, saj so imeli tudi oni v času svoje borbe za osvoboditev v narodih Jugoslavije svoje najboljše prijatelje, kar smo jim tudi neštetokrat dokazali. Prav zaradi tega so tudi nas, ki smo spremljali maršala, povsod lepo sprejeli. Vodili so nas po vsem glavnem mestu Alžira in njegovi okolici. Tako smo se spoznali z njegovo bogato kulturo in zgo-govino. Z njimi smo imeli tudi nekaj športnih nastopov in razne zabavne večere.
Za naše nogometno moštvo sta igrala tudi zèlo znana igralca »Hajduka« Kozlina in Ansovič in pa igralec »Crvene zvezde« Stipič. Za zabavo pa so poskrbeli priljubljeni »4 M« in naš folklorni ansambel. Vsi omenjeni so bili na odsluženju kadrovskega roka. Alžirci so bili še nosebr,o navdušeni nad izvajanjem simpatičnih »4 M«.
Alžirci, s katerimi smo se večkrat pogovarjali, so nam pripovedovali, da neštetokrat mislijo na pomoč in podporo naših narodov in tov. Tita, ki smo jo njim dajali ob njihovi revoluciji in borbi za svobodo.
22. aprila smo izpluli iz dežele kaktusov in palm, dežele srečnega svobodnega naroda, ki se še vedno bori, samo sedaj ne več proti tujcem, temveč za. boljše življenje, za socializem.
Mornar Grum Jože V. P. R-22 SPLIT
Raziskovanje izkoriščanja fonda delovnega časa
Zanimalo vas bo - Zanimalo vas bo - Zanimal
V mesecu decembru bodo praznovali svoj rojstni dan: f .
Aplenc Majda, Avbelj Vojka, Babič Silva, Bedenik Silva, Bučar Marija, Debelak Štefka, Do-beršek Silva, Dovjak Jožica, Drame Hilda, Drstvenšek Milena, E' meršič — Šinkovec Breda, Godi-celj Štefka, Gojkovič Marjana, Grum Sonja, Hauptman Milena, Hercog Štefka, Hočevar Albina, Hribšek Veronika, Efrovat Stanislava, Jelčič Mila, Jesih Marija, Kaluder Štefka, Kepa Štefanija, Kmet Olga, Knez Frančiška, Kočica Ljuba, Kos Štefka, Krajnc Silva, Leve Marija, Livk Frančiška, Lončarič Marija, Maček Rozalija, Matko Valerija, Mlakar Štefanija, Novak Marija, Pavlič Ljudmila, Pikelj Neža, Podkorit-nik Viktorija, Pust Hedvika, Pust Jožefa, Pušnik Marija I, Rancinger Sanda, Resman Ingeborg, Se-basu Štefanija, Sekula Matilda,
Sentočnik Magdalena, Simerl Ana, Šmit Silva, Vene Leopoldina, Vene Marija, Vidojevič Marija, Vodišek Marija, Volaj Ana, Volaj Štefanija, Zalar Hilda, Za. lezina Antonija, Zupanc Štefanija, Žučko Marija, Dušak Marija, Korbar Hedvika, Pevec Olga, Rancinger Marija, Vogrinc Terezija, Bauerheim Pavel, Blagotin-šek Boris, Blatnik Janez, Brečko Franc I, Cigelnjak Božo, Debelak Franjo, Dobrina Franc, Durmiše-vič Abdulah, Gorenc Vinko, Gričar Ernest, Hafner Ivan, Hercog Ivan, Hršak Ivan, Jamšek Anton, Jošt Branko, Jovan Jože, Kara-berg Suljo, Kašner Alojz, Keiner Franc, Kerin Vincenc, Knez Alojz II, Kolenc Ivam, Kolman Roman, Kosmač Franc, Kostanj šek Viktor, Kreže Janko, Kuhar Anton, Lazar Janez, Leskovšek Franc, Levec Marjan, Lipec Venčeslav, Ojstršek Jože, Pap Otmar, Peklar Ivan, Pufler Ernest I,
Pufler Ernest II, Rački Jože, Rancinger Ivan, Regoršek Franc, Rman Viktor, Rot Janez, Rupnik Ivan, Senčar Franc, Sotler Stanislav, Stoklasa Jože, Strgar-šek Anton, Sere Štefan, Šinkovec Evgen, Spitaler Emil, šrenk Jože, Švajger Anton, Tovornik Ivan Vidmar Maksimiljan, Vodep Ivan Volavšek Jože I, Volavšek Jože II,Vovčko Ivan, Zagorc Štefan, Zidar Franc, Zupan Božidar, Zupančič Hinko, Žlogar Jože, Gu-zaj Jože, Kalpič Ivan, ing. Kavšek Nikolaj, Kolšek Anton, Konček Vladislav, Žlindra Oto.
Iskreno čestitamo!
V mesecu oktobru so neopravičeno izostali še:
Enkrat: Pavlič Ljudmila, Im-širovič Hamdija, Kačič Cvetka, Mekše Ana, Zidar Ana, Savič Milana.
Dvalkrat: Deželak Romana.
(Nadaljevanje s 8. strani)
Predavanja
L	Zdravstveno zavarovanje Pokojninsko zavanova-nje Invalidsko zavarovanje	Pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pravice iz pokojninskega zavarovanja	6	Sotenšek Ivica	Sejna dvorana
2.	Spoznavanje novega obrata	Priprava zmesi in taljenje po rekonstrukciji Proizvodnja embalaže v novem obratu Predelava mase po rekonstrukciji	3 3 3	Tramte Franc Mrcina Maks Mrcina Maks Tušar Jože	Sejna dvorana
3.	Proizvodni program za leto 1966	Kaj bomo delali v letu 1966	3	Mlinar Martin Kralj Boris	Sejna dvorana
4.	Mesto in vloga podjetja v komuni in širšem smislu	Isto	3	Babič Milan Mlinar Martin	Sejna dvorana
5.	Predavanja za člane kolektiva	Zakon o delovnih razmerjih in notranji predpisi	132	Sušnik Viktor Sotenšek Ivica	Sejna dvorana
6.	Za vodilno osebje	Zakon o delovnih razmerjih in njegovo izvajanje po odgovornih osebah	3	Center	Sejna dvorana
7.	Notranja organizacija in poslovanje podjetja	Isto	3	Center	Sejna dvorana
8.	Financiranje gospodarstva in sredstva gospodarskih organizacij	Isto	3	Center	Sejna dvorana
9.	Dohodek gospodarske organizacije in njegova delitev	Isto	3	Center	Sejna dvorana
10.	Za vodilno osebje	Vloga posameznih služb v podjetju	3	Zunanji	Sejna dvorana
n.	Za vodilno osebje	Medosebni odnosi in njihov vpliv na produktivnost	3	Zunanji	Sejna dvorana
12.	Civilna zaščita	Predavanja za posamezne službe	18	Zunanji	Sejna dvorana
13.	Praktični pouk	Na delovnem mestu: pomočniki, krogljičarji, nabiralci, izpihalci, natikalke, rezalke, brusilke, obžigalke		Inštruktorje določi svet izobraževalnega centra	Delovna mesta, predavalnica
14.	Tečaj tujega jezika	Angleščina		DU Trbovlje	TK ZK
15.	Osnovna šola	Za vse z nedokončano šolo do 20. leta			Osnovna šola
16.	Nepredvideni seminarji				
17.	Tribuna mladih	Organiziranje družbenopolitičnih predavanj po njihovem programu			
V mesecu novembru so neopravičeno izostali — enkrat:
Šrenk Alojz, Vučko Zofija, Pogačnik Ana, Rancinger Jože, Sto-pinšek Drago, Kamber Zdenka, Špan Alojz, Marjanovič Rafael, Napret Ivana, Deželak Romana, Tosič Jovan.
Prišli v podjetje:
Flisek Milan, Rutar Ljudmila. Žibret Leon, Sotlar Stanko, Bregar Ida, Križnik Ivan, Knez Jože, Zver Marjan, Korbar Franc in Hercog Branko, Podmenik Branko, Žibret Tatjana.
Odšla iz podjetja:
Pajer Marija, Osterman Vera.
Izključena iz podjetja:
Fajfar Anica.
Poročila sta se:
Ekič Abdulah, delavec na generatorju; Emeršič Breda — Šinkovec delavka v brusilnici.
MARTA
ŽABKAR
odšla v pokoj
Žabkar Marta je bila rojena 4.
3.	1910 v Hrastniku. Leta 1918 je začela hoditi v osnovno šolo, dokončala je 4 razrede. Ko je dovršila 16. leto starosti, se je zaposlila v steklarni Hrastnik kot vezalka v skladišču stekla. To delo je vestno opravljala vse do leta 1936.
Tov. Marto spet vidimo pri pregledu stekla leta 1945. Ponovno se je zaposlila, ker je po vojni izgubila moža, treba pa je bilo preživljati tri nedorasle otroke. Tovarišica Marta je svoje delo opravljala z veseljem in natančnostjo v zadovoljstvo svojih predpostavljenih. Njene sodelavke so jo imele rade, saj je našla za vsakogar lepo besedo in dober nasvet. Nesebičnost je bila njena vrlina, ki so jo znali ceniti vsi, ki so tov. Marto poznali.
Da je bila priljubljena, nam pove tudi to, da so se njene sodelavke od nje poslovile s šopki nageljnov in z ročno uro.
Želimo ji še mnogo zdravja in let življenja v zasluženem pokoju-
					RIMSKA 500	NAPA- DALEC	KAČA	LOPA ft	PLIN	MOŠKO IME	URAN	MOSTI- ČEK	MESTO V ZDA	VODITELJICA KP ŠPANIJE	TATARSKI POGLAVAR	DRŽAVNA. BLAGAJNA	r	-l	SLOVENSKI PESNIK ( IVA« )	PLIN	I7RA-	GLINASTO GLAS BILO	SAJENEC
r\				1.													-id	T		M	Stek na GLAVI		
v N O —i		2)	n 'CE														ZAGREBŠKI VOKALNI kvartet						
		A “			ZALIV V ITALJJI						JUGOSLO- VANSKI ŠAHIST						ODISEJEVA DOMOVINA						
					DEL SUKNJIČA						ČRNA PTICA						PLAN- TAŽA						
		MESTO V NEMČIJI	NAGLAVNI ROBEC	MEDN.KRAT ZA VZHOD	STEZE						REKA V ANGLIJI						DEL LJUBLJANE						
DVOPEK												100 m»			TRAVNIŠKA RA5TLINA						JAPONSKA POLŽ MERA		
												DEL SOBE			REKA NA POLJSKEM						SRBSKA JED		
KEMIČNI ZNAK ZA ZLATO				PLEVEL PREBI- VALKA ZDA					MODRO BARVILO*							VISOKA GORA V ŠVICI				PLEMENSKO GOVEDO PERNATE ŽIVALI			
MIRUJOČI DEL ELE-KTROMO TOR J A								URADNI SPIS	DEL STOPALA	BOGINJA USODE DNEVNI ZASLUŽEK	M			R		ŽICA NA- KITARI							
VELIKO MESTO V SZ											SESTAVINA ČAJA					VISOKO PO KRIVALO							POKOŠENO ŽITNO POLJE
											PRITISK					RIBIŠKA mreža							
/>MPER			GLASBENA NOTA		MEDNA- RODNI JEZIK	OKRASNA RASTLINA						ŽRTVENIK	FRANCOSKI SKLADATELJ	AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA ITALIJO	POVR.OSEB ZAIMEK				AVT.ZNAK ZA CELJE			ARTIKEL PODJETJA ,SLOV. VINO*	
			PALICA BET, KIJ			LETNI ČAS									GOROVJE V ALPAH				VINSKA RASTLINA				
KAČJI PIK							LEPOSLOVNO DELO						G				BESE- DILO						
							ZIMSKI MESEC										VOJAŠKI TABOR						
r	h	TRTNA PLESEN			D			KLADA2ASE KANJE DRV						KAZEN ROMAN CHATEAU- BRIANDA						KEM ZNAK ZA KISIK	OKRAJŠAVA 2A TREMOLO		
L	J	ČUVAJ BOGINJE IO						PREBIVALKE NEMČIJE													TERENSKO VOZILO		
o < I 2 < D1	N								RAČUNAO V ZAVARO-VALNICI							IME ŠAHISTA PUCA							
									TEÌA EMBALAŽE							BOGINJA ZMAGE							
Železov OKSID					FRANC. PISATELJ					ZADETEK PRI NOGOMETU	ZVEZA DRŽAV									KEM.ZNAK ZA ERBIJ			IME PESNIKA ŠOPOV A
					GERMANSKI OREL															TUJE MOŠKO IME			
DRŽAVA V AFRIKI						MESTO V ISTRI					KUBANSKI POLITIK				KEM.ZNAK ZA IRIDIJ				VRSTA STROČNICE				
											NOGOMETNI klub				LATINSKI PREDLOG				CANKAR IVAN				
GORA V ISTRI						MESTO V ZDA						PEDANT ZAČETEK ABECEDE											
REKA V NEMČIJI						NEKDANJA GIMNAZIJA							GLASBENI POJEM								VEL2NIK		
Postopek za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti
NAGRADNA
KRIŽANKA
Lotite se reševanja desete nagradne križanke. Med reševalce s pravilno rešitvijo bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada 2.000 din,
1.	nagrada 1.500 din,
3. nagrada 1.000 din.
Rešitve pošljite razločno napisane do srede 15. decembra na naslov: Uredništvo STEKLARJA — STEKLARNA HRASTNIK. Na kuverto napišite: Nagradna križanka 10.
Nagrajenci devete nagradne križanke.
V navzočnosti komisije iz vrst reševalcev in uredništva smo v četrtek 18. novembra izžrebali tri reševalce.
Nagrade prejmejo:
Dimitrijevič Milorad 2.000 din,
Knez Marinka 1.500 din,
Povše Vili 1.000 din.
Čestitamo!
OBVESTILO	J
ČLANOM KOLEKTIVA! !
Obveščamo kolektiv, da ♦ ponovno obratuje zobna ♦ ambulanta vsak dan od ?. J do 13. ure, ob četrtkih pa J od 14. ure dalje.	{
Kadrovska služba J
(Nadaljevanje s 8. strani)
Sam postopek se prične tako, da se! najprej ugotovi identite-ta kršitelja, nato pa se kršitelju pove, česa je obdolžen. Nato se pozove kršitelj delovne dolžnosti, da naj pove vse v svoj zagovor, lahko pa poda njegov zagovor tudi njegov zastopnik. Po teh navedbah se pokličejo priče, ki so dolžne podati svojo izjavo tako, kot so kršitev zaznale, sicer so odgovorne po kazenskem zakoniku za krivo pričanje. Obravna-vodi predsednik komisije in sicer tako, da da besedo vsakemu udeležencu tedaj, ko se ta k obravnavi priglasi. Poudarjamo, da kakršnokoli samostojno vmešavanje v postopek brez predhodne odobritve predstavlja kršitev postopka in se lahko vmešatelj po opozorilu odstrani iz obravnave. Ko komisija ugotovi, da je dejansko stanje razčiščeno, razglasi predsednik, da je obravnava zaključena. Po tej razglasitvi se komisija umakne k posvetovanju in izreče ustrezen ukrep s tem, da ima vsak član komisije en glas, poleg tega pa ima tudi pravico, da da v poseben zapis lik svoje mišljenje glede odgovornosti delavca in glede izreka ukrepa. Na podlagi sklepa komisije se izda ustrezna odločba, ki jo podpiše direktor. Zoper to od-
ločbo ima tako kršitelj kot sindikalna organizacija možnost u-govora, in sicer v roku 15 dni od prejema prvostopne odločbe.
Pri izrekanju ukrepov je komisija zlasti dolžna upoštevati naslednje obteževalne okolnosti: že izrečen ukrep zaradi kršitve, namen, s katerim je bila kršitev storjena, vinjeno stanje, izrekanje groženj ali povzročanje ne-tovariških odnosov.
Komisiia pa mora upoštevati tudi olajševalne okolnosti kot: prva kršitev, okolnosti, v katerem je bila kršitev storjena ob upoštevanju sooialnih motivov, razdraženosti, zaradi izzivalnosti, obnašanje med postopkom in po storjeni kršitvi. Predvsem pa je treba upoštevati, ali je bila s storitvijo povzročena tudi premoženjska — materialna škoda.
Vsi izrečeni ukrepi se vpišejo v posebno evidenco, poleg tega pa se objavijo v »Steklarju«.
S tem sestavkom smo hoteli na bolj poljuben način seznaniti člane kolektiva, po kakšnem postopku se obravnavajo kršitve. Vsekakor je osnovna naloga vseh pooblaščenih oseb, da pravočasno odkrijejo kršitelje delovnih dolžnosti in da brez obzira na tovarištvo, poznanstvo, sorodstvo ali druge okolnosti podajajo prijavo, kajti le na ta način bo veljal začasni sklep za vse enako
in ne bo pripomb, da se obravnavajo kršitve samo za določene osebe. Kontrolo nad izvajanjem in realizacijo začasnega sklepa pa naj bi vršil kolektiv na ta način, da bi na sestankih zborov delovnih ljudi obravnaval tiste primere, ki se niso prijavili komisiji za izrekanje ukrepov, istočasno pa bi se zahteval odgovor od tistih oseb, ki so dolžne začeti postopek. Le na ta način bomo v podjetju dosegli to, da bodo imeli člani kolektiva in organi upravljanja zaupanje v odločitve komisije za izrekanje ukrepov.
Komisija za izrekanje ukrepov.
s-« : >«>
® To so pogoji? Potem se ne vrnem domov! — je rekel na sodišču v Los Angelesu Albert Za-bala, ko je prečital pogoje, ki mu jih je postavila njegova žena za nadaljevanje njunega zakona. Med ostalimi pogoji so bili tudi ti:
—1- ne smeš več piti,	s
—	moraš mi dati vse, kar boš zaslužil,
—	moraš me popolnoma poslušati,
—	ne stneš lagati,
—	moraš biti točen in vedno ob pravem času doma,
—	ne smeš se sestajati s svojo sestro.
Čeprav se je Albert rad odzval pozivu sodnije za pomiritev, vseeno, kakor pravi, ni mogel spre; jeti ženinih pogojev, da nikoh več ne 'bi videl svoje sestre.