7.9 v * KN..J IZNu TRST, sobota 16. julija 1955 Uto XI. . Št. 167 (3096) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnin« plačan* v gotovini T»l. 94.638. 93 808, 37-338 WWDNI8TVO: ul. MONTECCHl »t. «, IH. aad. — TELEFON IIIII IN »4-HI — po itn! predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA tt. 2« — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 dm. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-1«. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski «0, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaške** tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije. osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din . Podiruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-IL. Tel. 33-82 LjubOana, Stritarjeva 3-1., tel. 11-128, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani «0 - KB - 1 - Z - 375 ■ lzdaia Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Tr* "VS"—|mi ZADNJE IZJNVE IN RNZ60V0RI PRED SESTHHKOn V ŽENEVI . poudarja na tiskovni konferenci, da bo ZSSR storila vse, da bi velesile * Mnevi našle skupno govorico in nakazale pot za rešitev najvažnejših vprašanj sestanka treh zahodnih zunanjih ministrov v Parizu • Razgovori med Ede-B0|h in Churchillom - Bulganin bo obiskal Washington. Eisenhower pa Moskvo ? Etaenhou/erjev goi/or ameriškemu ljudstvu pred odhndom v Ženevu ijASHlNOTON, 15. — Pred Trm, i v Ženevo je imel Eisenhovver danes «-.r»dw in televiaiji govot ljudstvu. Pred-jJZr, 1* zatrdil, da odhaja v v\da bi »skupno s svo-nje, J*®l*gi poskušal spreme-ki je označeval vse jj"™*e med vladami v zad-J*ea**etih letih«. š)t vprašanji, ki bodo pri- ja Ri Vrs*° na konferenci, nj*. fenh°wer naštel nasled-itt i,T vPrašanje oborožitve radi 1m*n\ ki j‘h morajo na-«dei»i ad' . n)<" prenašati; 2. r.azna ujetništvu*; 3. med-niaV0., vm*šavanje v notranja* **deve svobodnih vlad. •hastal » ? J* zatrdil- da 3e "Itai* pol07a.i- o katerem ge talim Pbra.iati težave, pod- r*vMVar^enie’ očitki >n ce* i-Volucje, ž«vg bo »posebnih te- je Eisenhower za- ‘•nev*k7d ZUA ,n ZSSR na "ašni. p konferenci, če da-ražaio ,ulRaninove izjave od-»kih v '».krene želje sovjet- 5-' — Med svojo — tiskovno konferenco iirtel vIlki i° jp »ploh kdaj Pred««., , "ovjotski ministrski Sanin ■ P — ie maršal Bui- i«"^ski3lVil,.da b0 ZSSR ,,na napor- . nterenci storila vse v°rico b' našla skupno go- Bule=n- 1 zahodnimi silami*. naj v"ln J* tudi izrekel poziv, ljaie 1 8tiri velesile »razprav- o j. Potrpežljivo in iskreno* Vn».: n,erešenih mednarodnih «N^n,,h- dei.i in° hi bilo misliti — je twi Kanin “ da bi bil° ct ? ••*. 1,3 ženevski konferen-roj*slti vsa zapletena medna-4o « i vPrašanja. Toda če bo-brn udeleženci pokazali do-«•*• Voljo in iskreno želeli do- j,v', 'Porazum, bomo vsekakor bilk n**ti »kupno govorico in t*y **!* pot za dejansko resi-ka( Pjijvažnejših vprašanj, od «uw» wa odvisna mir in bla- Neon'*Ioa°v- kodo deis,vo je. da ki ai 3o»ego velikih ciljev, konf*ren[, Za,tavlja ženevska P°zi. o-,.a’ Potrebni veliki nahaja v »,at,ka delegacija od- m' vel8.1fn'v°- da b' z osta1'- ljala „ lami iskreno razprav. Potlnih',,-1alVažnejših medna-l njimi J?rasanjih, da bi našla hi j «u„ Upno govorico in da la doseč^n,mi naP°r' pomaga-zodne n zman.isanje medna-Upani« aP*tosti in utrditev za-•bi* i. j ?dr>osih med država-Pz*d,«;-,f,11 Rulganin. Potem -sovjetske vlade movanilT POf)črtal, da se tek-»ociaiiil. med kapitalizmom in s silo ne more odločiti je -_ £ * vojno. «Potrebno Poka«« deial — da vsakdo v okvi*»raVRnost -svoje stvari brskega J"iroljubnega gospo-Maršal ^ kmovanja.)) bbstaja „ u ?anin ie deja>- da mednarort^ u1 skrajno nujnih •nem pa j vprašanj. ob-Prav nJL opozoril, da je zence n ženevske konfe-v> zešitvf PPtpomore k njiho-Hnikalv. ada'je je Bulganin hodu r s<“ ,rd* na ' Pih -sovjetskih napadal- ZSSP m.onov, in zagotovil, da ždai BiJ dl ni imela in tudi |»r iP., a namena, da bi ko-biia 7c:Unapadta' Pač pa ie ®Ule»n, Prisiljena, je dejal Varno« PP"krbeti za svojo ‘tevi,. aSprit0 vojnih priprav **dai „ u*ib držav. Mir bi '"lotovi?; nje*ovem najbolje *t*m« L i? ustanovitvijo si-Evropj olektivne varnosti v la^''^kovna konferenca je bi-Pzeac-7vaini dvorani palače lju n stva vlade v Krem-Poln* ana te bila nabito Priti: novinarjev, ki pa niso kajti D0';8*1" na svo3 račun, Prečit*«; g?"in uko-i p0 l»hv«i i u lzlave vstal, se jim ‘oviM.i ‘n 7- o s t -'1 -yo, ^kedelegacij coski ministrski predsednik Faure, ki je, kot zatrjujejo, obvestil ministre o avojem razorožitvenem načrtu. Na predpoldansk-i seji so ministri, kot zatrjujejo, govorili o poročilu komisije zahodnih izvedencev, ki je zasedala v Parizu od 8. julija. Po seji je bilo sporočeno, da se bodo Eisenhower, Eden in Faure v spremstvu svojih zunanjih ministrov sestali v Ženevi v nedeljo ob 10. uri predpoldne. Opoldne bo Ei-senhovver priredil kosilo svojim zahodnim kolegom, popoldne pa bo posebej sprejel najprej Edena in Mac Milla-na, nato pa Faura in Pi-naya. Eden je medtem danes zapustil London in se odpeljal v podeželsko rezidenco ministrskega predsednika v Che-quers, kamor je pozno zvečer prispel stalni državni podtajnik v Foreign Officeu, sir Vvone Kirkpatrick, ki se je z letalom pripeljal iz Pariza. Predpoldne pa je imel Eden v Londonu daljši razgovor s sirom Wimstonom Churchillom. V diplomatskih krogih v Moskvi pa čedalje bolj vztrajno kroži govorica, da ho eden' izmed najpomembnejših rezultatov ženevske konference izmenjava vabil in obiskov med štirimi velikimi. Zlasti se govori o možnosti, ki bi se še pred kratkim zdela fantastična. da bi Bulganin povabil Eisenhovverja v Moskvo, F,isenho\ver pa Bulganina v VVashington. Za sovjetske razmere bi bila takšna pot ministrskega predsednika nekaj izrednega, vsaj nekoč. Toda po obisku Bulganina, Hrušče-va in drugih v Beogradu in po pristanku najvišjih sovjetskih voditeljev na Nehrujevo vabilo, naj obiščejo Indijo, se tudi govorice o obisku v Wa-shingtonu ne zdijo več neverjetne. Zahodnonemški zunanji mi- ostalimi člani e za Zene- honf,*1 80 vs’ prisostvovali pr*rt i 2Ci’ zapu»til dvorano. *hil bodorn je Hruščev st.i-him „ . nekaterim zahod- hv»H? aije|P. >n »e jim za-Potov« aa vo*Pi'a za srečno r,kli kl 80 mu i''h *z’ ieMvSu°Vska «Pravda» pa pi-Pisniir« mentarlu svoiF8a do-**«hoa lz Pariza- da se tam Pripraoi* ■ veleslle mrzlično fe,« *vllajo na ženevsko kon-vjet«vi°*i Parla. df>daja so-diplom , ?4, ->e P°s,a> nekak P^Pr^vl-5^1 cen,er- kier 8* li tv«u 1° načrti in predlo-Pisniif zabndnih velesil. Do-i« zat, j0Pdar-'a- da poskuša-vso r,-w,ni npazovalci skrčiti ro Prob'ematik-o na procedu-*Pri s. Uv* v V8ej Nemčiji, vPraša,«jme^ Puščajo vnemar hi bil« «j ?ko zaBotoviti, da J°ljubna inU I"* Nemf'ia m ava i« j demokratična dr- *®krat J?.8 ne bi Postala še (tb»ščevaniaeV- ,IP1!itar‘sl.Pv in *pravda» ]a .ze'-,nlb nacistov*. b* Poundu- tudi' da ie *«•*-.'y**da da francoska i^igokih Sni . razPoloženje 'nl» n iilivl- iavncga mne-!«**• da bi «» • da s* dpla etenci dni« r* zenevski kon-j*Ultati. segl' konkretni: re- tunanfi1*)«?0 SC tr'4e zahod- rat sest Jr danes dva- ,‘estah. Predpoldanska // BRVINC^ sporoča vsem svojim prijateljem in znancem, da Je zdaj. ko se končno ponuja lepo vreme, odšel na zaslužene poletne počitnice. Vrne se še pred trgatvijo. nister Heinrich von Brentano je danes v intervjuju agenciji »United Press* opozoril, da ni treba pričakovati takojšnjih rezultatov od ženevske konference in dodal, da bodo potrebni še drugi sestanki. Brentano je izrazil mnenje, da bo kmalu po Ženevi sledila konferenca na nižji ravni in da bodo na njej pripravili nov sestanek štirih načelnikov vlad, ki bd morda v oktobru. Nato je Brentano dejal, da bi bila nevtralizirana Nemčija nevarna, »ker bi predstavljala stalna vabilo boljševizmu, naj osvoji Nemčijo*. Izrazil pa je mnenje, da utegne ženevska konferenca prispevati k zmanj-1 šanju napetosti med Vzhodom in 7,ahodom, na čemer jd nemško ljudstvo bolj zainteresirano kot vsi ostali. Bivši francoski ministrski predsednik Mendes France je dal tedniku «Express» in-tevju, v katerem govori o vlogi, ki bi jo morala odigrati Francija v Ženevi. Mendes France poudarja zadnje dogodke. ki kažejo na zmanjšanje mednarodne napetosti in pozitivno spreminjanje sovjetske politike; sovjetski obisk v Beogradu, podpis avstrijske pogodbe, vabilo Adenauerju, nšj obišče Moskvo. Mendes France poudarja, da je nauk iz tega ta, da je bila pobuda še enkrat prepuščena ZSSR, Francija je bila v tem letu preveč neaktivna; namesto, da bi nadaljevala akcijo, ki jo je uspešno začela lani v Ženevi, je prepustila pobudo Moskvi. Danes, pravi Mendes France, pa je prišel čas, da zahodne države, zlasti pa Francija, pokažejo svetu poj, kako uresničiti mir. Ljubljana, s --------------- Izjave Dušana Kvadra prad odhodom v Etiopijo BEOORAP, 15. -f’ Jutri odhaja v AdU Abebo prvi jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji *Dušan .Kveder. Pred odhodom je Kveder izjavil Jugopressu, da je zelo zadovoljen, da lahko izjavi, da so se dosedanji medsebojni odnosi med Jugoslavijo in Etiopijo razvijali v duhu prijateljstva, medsebojnega spoštovanja ip razumevanja, in u-gotovil, da je dosedanja skupna borba obeh narodov za svobodo in neodvisnost osnovni element medsebojnega sodelovanja in zbližanja. Kve-der j« poudaril važnosj obiska etiopskega cesarja v Jugoslaviji in ugotovil, da bo obisk predsednika Tita v Etiopiji še bolj razširil pota sodelovanja. Načela gospodarske pomoči in sodelovanja, ki jih Jugoslavija zastopa v mednarodnih forumih in v praksi so po Kvedrovih izjavaha trdna osnova nadaljnjega jugoslo-vansko-etiopskega gospodarskega sodelovanja in trgovinske izmenjave. Veleposlanik Valjko* pri predsedniku Titu BRIONI, 15. — predsednik republike maršal Tito je sprejel danes popoldne na Brionih sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji Vasilja Valj-kova. Aenni prikazal svoje zahteve za aresničenfe .odprtja na levo" Demokristjani sami « ali skupno s PRI in PSDI ne potrebujejo za podporo PSI drugega, kot da izvajajo reforme, ki jih imajo v lastnem programu, je dejal Nenni o zaupnici vladi - »koncentracija* se zbira okrog Pelle - Ustanovitev novega ministrstva (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Glavni govornik i v današnjem nadaljevanju debate, o vladnem programu je bil Nenni, medtem ko bo Togliatti govoril jutri, če ga ne bq nadomestil kdo drugi. Od vidnejših predstavnikov je imel danes besedo še Di Vittprio, za demokristjane pa bivši minister Gui. Monarhist Caffiero in neofa-šist Foschini sta izrazila nasprotovanje svojih skupin novi vladi in njenemu programu: Foschini je obdolžil Se-gnija. da. posjc.pfa.ojega.va vlada «pod loko* pripraviti znamenito »odprtje na levo*, in dejal, da ji to glavni razlog odločne opozicije MSI. »Odprtje na levo* je bila seveda tudi glavna tema Nen-nijevega govora. Voditelj PSI je najprej ugotovil, da vladne krize v zadnjem času nastajajo in se rešujejo izven parlamenta in da parlament vedno bolj izgublja nadzorstvo nad političnim življenjem. Njegovo vlogo je zamenjalo medsebojno mešetarjenje stranic oziroma »hege- proti domačemu -----------------------------U B """" 1 i H Rnpadi, umori in požigi - Vzkliki proti Grandvalu in poskušen napad na uedež listu n Stanley (Velika Britanija). Predsednik konference grof Lennart Bernadotte bo poslal poziv ostalim znanstvenikom, ki so bili dobili Nobelovo nagrado, in jih bo pozval, naj ga podpišejo. Predsednik britanske vlade Eden je poslal filozofu Bertrandu Russellu v zvezi z znanim pozivom znanstvenikov vsega sveta, ki ga je podpisal tudi Einstein, pismo, v katerem pravi, da se strinja s tem. da »samo odprava vojne lahko odpravi nevarnost, ki grozi človeštvu*. Eden. kateremu je Russell pred dnevi poslal prepis znanega poziva, pravi v svojem odgovoru, da že več časa on in ostali člani anglebke vlade posvečajo pozornost resnemu položaju, ki ga omenja poziv znanstvenikov, ter dodaja, da z zadovoljstvom sprejema vsebino poziva glede dejstva, da je treba odpraviti vojno kot tako in ne samo jedrno orožje in da mora prepoved atomskega orožja predstavljati del splošnega znižanja oborožitve. »To, pravi Eden, je popolnoma v skladu s politiko, ki jo stalno vodi britanska vlada. Moje upanje je, da bo n* ženevski konferenci mogoče s potrpljenjem in vztrajnostjo napredovati na poti zmanjšanja nasprotij in napetosti, ki sedaj vladajo na »vetu* Dr. Aleš Bebler jugoslov. opazovalec na ženevski konferenci BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska vlada je določila dr. Aleša Beblerja, veleposlanika v Parizu, za svojega opazovalca v Ženevi. Tako je izjavil zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič na današnji redni tedenski tiskovni konferenci. Na vprašanje, kakšno je mišljenje Jugoslavije o nedavnem sestanku Evropskega sveta in o razpravi v zvezi z Jugoslavijo, je Draškovič odgovoril, da je jugoslovanska vlada z zanimanjem spremljala izjave in razprave na zasedanju posvetovalne skupščine Evropskega sveta, ki so se nanašale na morebitno razširitev in razvoj so-, delovanja držav, ki so članice sveta, Kaže, je poudaril Draškovič. da se je v odnosu do teh vprašanj stališče Evropskega sveta ne glede na nekatere nekonstruktivne izjave v določeni smeri razvilo v realistični smeri, kar je treba pozdraviti. »V smislu našega stališča aktivnega zanimanja za vprašanja evropskega sodelovanja bomo tudi nadalje pozorno spremljali razvoj in pri tem ne bomo izpustili priložnosti, da podpremo napore, ki bi na ustreznih osnovah razvili stvar splošnega evropskega sodelovanja*. Branko Draškovič je nadalje obvestil novinarje, da bo grški kraljevski par v prvi polovici septembra obiskal ni šo bili jtirje policisti. Kukalu zatem so skupine Franco*-zov, povečini mladih, organizirale nasilne demonstracije, med katerimi sp vzklikali proti novi politiki generalnega rezidenta ter so prisilili trgovce. da zaprejo trgovine. Več izložbenih oken je bilo razbitih. Zlasti so se demonstranti zaganjali ob poslopje lista »Maroc V.ess*, čigar lastnik Lamaigre-Dubreuii je bil pred kratkim ubit, ker j* zagovarjal politiko pomirjenja. Nad 35 trgovin, ki so last Maročanov. so demonstranti opu-stošili in zažgali. Skupina demonstrantov pa je vdrla v stanovanje advokata Legranda, ki je pred kratkim branil na sodišču Maročane, ki so bili obtoženi terorističnih dejanj. V obrambi je advokat izstrelil nekaj strelov ter ubil enega demonstranta, dva pa ranil. Policija je morala poslopje za-stražiti. Danes pa so advokata zaprli in »o o zadevi uvedli preiskavo. Drugi apopad je nastal pri nekem policijskem jeepu. proti kateremu so demonstranti vrgli bombo. Pet agentov je bilo ranjenih, toda odgovorili co * streljanjem na napadalce, od katerih »o bili trije ubiti. Pozno popoldne je iz Rabata prišel v Casablanco generalni rezident Grandval, ki je takoj sklical sestanek, ki sta se ga udeležila general Leblanc in ravnatelj zg notranje nadeve polkovnik Hubert ter druge civilne in vojaške oblasti. Pozneje je generalni rezident odredil v Casablanci policijsko uro od 22 do 6 zjutraj. Ukinjeni so bili tudi vsi vojaški dopusti za francoske oborožene vile in skupine vojakov so razmestili v bližin1 mesta. Zvečer se je Grandval vrnil v Rabat. Popoldne je govoiil po radiu in pozval prebivalstvo, paj bo mirno. Obsodil je včerajšnji atentat in današnje nerede. Napredek proizvodnje slovenske industrije LJUBLJANA. 15. — Pod- predsednik izvršnega sveta i Jugoslavijo, da datum obiska Slovenije dr. Marijan Rre?eij I predsednika Tita v .Franciji je izjavil danes novinarjem, i in ZSSR še hi določen in da da je slovenska industrija do-1 jugoslovanska vlada še ni dosegla v prvi polovici letošnje- bila nobenega predloga zahod-ga leta za 20 odst. večjo pro- i nonemške vlade za nadalje-ižvodnjo od lanske v istem i vanje pojgojanj zvezi z zahod-času in da se je produktiv-1 nonemškimi predvojnimi in povečala in malo pred 15. uro so bile nove demonštragije. O-koli 2000 demonstrantov se je približalo poslopjem, kjer »o g0 1- zilne bombe, demonstranti pa astšf upravnimi stranti napadli in hudo ranili val je danes' razgovarjal s predstavniki’ bivših bojevnikov in maroških patriotičnih združenj, ki so mu zagotovili podporo. Popoldne je Grandval sprejel tudi delegacijo delavcev v aeronavtični industriji in delegacijo organizacije »Francoska navzočnost*. Spopadi v bližini Nove Medine med francoskimi demonstranti, ki so pustošili arabske trgovine, in maroškimi demonstranti, ki so reagirali, so it začeli ob 18.50. Na obeh straneh je bilo več ranjenih. MaroSki demonstranti, ki jih je bilo več sto, so prihajali proti središču evropskega dela mesta v Casablanci. Proti njim so poslali vojaška ojačanja. Druga skupina maroških demonstrantov se je zbrala na trgu, kjer je hi! sinoči izvršen bombni atentat ter je kot odgovor na francoi-ke teroristične pogrome napadla več stanovanj Francozov. Okoli 18. ur« se je dva tisoč francoskih demonstrantov zbralo pred sedežem lista »Maroc Presse*. pretrgalo kordon policijskih agentov in vdr. lo v stransko ulico ob poslopju. Na nekem drugem trgu s-o demonstranti prevrnili več avtomobilov Maročanov in jih zažgali. Zažgali so tudi več trgovin Maročanov. Policeja pa ni posredovala in je pustila, da demonstranti nemoteno o-pravljajo svoj vandalski posel. Novo hujskanje iiMoreisi oeonlov SEUL. 15. Predsednik odbora načelnikov glavnih štabov general Lee Hjong Kun je objavil izjavo, v kateri »poročajo južnokorejski vojaški voditelji, da so južnokorejske oborožene sile pripravljene proglasiti neveljavnost premirja in grozijo- s «takojšnjo akcijo* proti Severni Koreji. Na-Hopojdna' »e je napeto.t monističnih skupin politikantov, ki posiljujejo voljo parlamenta in celo voljo lastnih strank*. Nato je Nenni dejal, da bodo poslanci PSI sicer glasovali proti Segnijevi vladi, ker obsojajo tako »tiristransko formulo, na kateri »Ioni vlada, kot programski kompromis,■ ki je omogočil njeno sestavo, da pa bodo podpirali vlado v izvrševanju nekaterih obveznosti, ki jih je sprejela, zlasti kar se tiče izpopolnitve pravnega reda republike in zagotavljanja ne-pnstranosti državne uprave pri izvajanju zakonov. Za to stališče je Nenni skoval izraz »spodbujevalna opozicija*. O vladnem programu je Nenni dejal, da je sestavljen iz dveh delov. Prvi je zadovoljiv, drugi povsem nezadovoljiv. Med zadovoljive točke spada že omenjena obljubljena izpopolnitev pravne u-redittre. ki pa »o1 jo imele v programu skoraj v<« dosedanje vlade, pa potem niso storil« ničesar.. Zato j« Nenni pozdravil obljubo, da se bo š« pred poletnimi počitnicami parlament sestal na skupni »eji za izvolitev petih sodnikov ustavnega sodišče, Med nezadovoljive strani Segnijevegu programskega go. vora pa je Nenni uvrstil predvsem tiste gospodarske točke, ki slonijo na kompromisu Fanfani - Malagodi _ Saragat in zaradi katerih bo tudi nova vlada samo prehodna. Razočaral« so ga tudi Izjave 1RI, ker pride po vladnem programu izločitev podjetij IR1 iz ConTinduštrie na vrsto Sele kot ena izmed zadnjih faz zamudne reorganizacije Pač pa je Nenni pozdravil obljubo, da vlada ne bo izdajala novih petrolejskih koncesij, dokler parlament ne bo izglasoval ustreznega zakona. Paa pa ne zadovoljujejo »mer-nic,, po katerih naj bi se po Segnijevih • bgsedah zgledoval novi zakon d petrolejski poli tiki. Nenni je zahteval nacionalizacijo tega gospodarskega rektorja z avtonomno, akcijo državnih podjetij, ki ne bi smela biti vezana n* mednarodni petrolejski kartel, Vanonijev načrt, je nadaljeval Nenni, je zaenkrat samo zamisel, »nedvomno plodna in genialna*, ki mu pa manjkajo še vsa ^redstva za izvajanje: lele po njih bo mo-goče presojati, kam u- s meri a. .pačrt. «ki. je sam po sebi socialistični stranki zelo pri srcu*. PTato Je Nennl preščl k političnim vprašanjem in dejal, da je Segni prevzel nehvaležno nalogo, da sestavi »vlado sprave med nespravljivimi*. Tako je sicer rešil vladno krizo, ne pa tudi politične. Nadaljeval je. da enobarvne demoktistjanske vlade »li tristranske vlade brez liberalcev podpora PSI ne bi stala prav nič, razen obveznosti, da se te stranke ravnajo po tem, kar imajo v svojih programih, in izvajajo reforme. o katerih pravijo, da jih sicer hočejo, da jih pa a sedanjo večino ne morejo izvesti. Odprtje na levo sloni lahko samo na demokratičnih temeljih; »glede tega bodo socialisti nepopustljivi*, je dejal Nenni. Zanimanj* za debato ni po- nost dela povečala za 8 odst. V zvezi z novifni cenami in ukrepi za stabilizacijo tržišča je dr. Brecelj poudaril, da obstajajo razne možnosti, da se bodo cene kmetijskih pridelkov znižale. vojnimi dolgovi Jugoslaviji. Na vprašanje, kaj je novega v italijansko-jugoslovan-skih razRov.o uv in kako potekajo, je Branko Draškovič odgovoril: »Vem, da potekajo, in upam, da napredujejo*. mbe. demonstranti p jo BbinetavalL sjume-a tžgu /pred gla\f»ui(ff ni uradi so demon-lapadli in hudo ranili nekega Maročana, Roznejg je množica narastla 'na skoraj 3000 oseb in demonstracije so se nadaljevale pred občim-ko palačo. Demonstranti so metali kamenje v okna urada pokrajinskega vladnega načelni' a, ustavljali so avtomobile, jih razbijali ter vzklikali proti generalnemu rezidentu. Popoldne so trosili po mestu letake, s katerimi pozivajo prebivalstvo, naj se udeleži pogreba žrtev včerajšnjega a-tentata, oblasti pa pozivajo, naj se pogreba ne udeležijo, ker jih bodo sicer napadli s kamenjem. V Medini pa se med prebivalstvom širi glas, naj maroški trgovci kljub grožnjam odprejo jutri svoje trgovine. Okoli 17.30 so bili demonstranti praktično gospodarji v sredini evropskega dela mesta. Okoli 18. ure so demon: stranti zapustili trg in odšli pred poslopje generalnega rezidenta, ki Ra je ščitil kordon vojaštva in orožnikov. Rozneje je prišlo do spopadov med skupinami francoskih demonstrantov ih Maročanov, ki so prišli iz Nove Medine in v večjih skupinah krenili v evropski del mesta. V sredini mesta so Francozi .-, samokresi in palicami ubili dva Maročana in kmalu zatem še tretjega. Generalni rezident Grand- tralne komisije za nadzorstvo nad P(r*minjem, o,krepitev • Vojaške sile Južne Koreje’._ povečanje gospoda iške pomoči Južni Koreji, premestitev generalnega glavnega sUtba OZN iz •AjponsKe '&na Jdžrro Korejn ter zajezitev, »fiiokomunistič- Moo zanikute LONDON. 15. — Ministrstvo za vojno in Foreign Office zanikujeta vest. ki je bila objavljena v Kairu, da »o britanske čete zapletene v boje z domačini v oazi El Bureimi. S tem v zvezi zatrjujejo, da na tem področju ni ne britanskih čet ne vojaškega materiala. Egiptovski list »Al Ahram* je namreč pisal, da je na področju El Bureimi bila krvava bitka med tamkajšnjim prebivalstvom in britanskim' četami, ki je trajala 6 ur. Na koncu so se morale britanske čete umakniti ter pustiti na bojišču en tank in en top. ISTAMBUL, 15. — Dane' so objavili poročilo o razgovorih, ki so bili v Ankari ob priložnosti obiska afganistanskega ministrskega podpredsednika in zunanjega ministta. Poročilo pravi, da so med razgovori predvsem proučili splošen položaj na področjih, ki zanimajo Turčijo" in Afganistan. Poročilo dodaja, da >■« bo v zvezi s sporom med Afganistanom in Pakistanom turška vlada trudila, da bi sedanje posredovanje za mirno rešitev spor* bilo uspešno. »ebno veliko in ko je Nenni govoril, so bili v dvorani skoraj samo poslanci KPI in PSI ter nekaj desetin demokristjanov. Tudi drugim govornikom se ne godi dosti bolje, medtem ko ljudje po lokalih in tramvajih čitajo poročila s Tour de France ali ugibanja o obglavljeni ženski. Di Vittorio je govoril predvsem o položaju v tovarnah in o nasilju delodajalcev nad delavci, o politični diskriminaciji, zlasti proti članom tovarniških odborov in članom CGIL. Poudaril je. da je bila v mnogih tovarnah ustanovljena zasebna policija, ki nadzira delavce ter vohuni o njihovem političnem prepričanju in njihovih pogovorih in to ne le v tovarnah, temveč tudi zunaj. Ce vlada ne bo posegla vmes, je dejal Di vittorio. bo CGIL napovedala veliko vsedržavno protestno gibanje. Po današnji popoldanski seji poslanske zbornice se je sestala vlada in razpravljala, kolikor je mogoče izvedeti, o novem ministrstvu za državno posest. Kot zatrjujejo zvečer ho vlada že jutri predložila parlamentu zakonski načrt o ustanovitvi tega ministrstva, ki bo slonel na sporazumu med Segnijem ter ministrom za finance in za industrijo. Finančno ministrstvo bo novemu ministrstvu prepustilo nadzorstvo nad podjetji in premičnim premoženjem, obdržalo pa bo v svoji pristojnosti nepremično državno lastnino in med drugim tudi državno ustanovo za petrolej ENIC (Ente Na-zionale Idrocarburi). Ministrstvo za industrijo se bo odpovedalo svojim zahtevam po nadzorstvu nad ustanovo IRI, ki je bila doslej zelo na splošno v pristojnosti vlade in ki je praktično ni nihče nadzoroval. Zdaj bo prešla v pristojnost novega ministrtva za državno posest. Polog ministra (ki bo verjetno imenovan is vrst demokristjanskih senatorjev) bo državno posest in državne udeležbe v gospodarstvu pomagal upravljati poseben medministrski odbor, sestavljen iz ministrov za proračun, drž. zaklad, finance, industrijo in pravosodje pod predsedstvom ministrskega predsednika. V Rimu so se včeraj razširile govorice, da se je demo-kristjanska »koncentracija* razpustila. Pellov krog zatrjuje danes, da to ni res. temveč da se je desna opozicija tesneje združila prav okrog Pelle in da šteje 80 do 70 poslancev. A. P. Peron napoveduje Konec »revolucionarnega razdomr Odslej ns bo vod voditelj peronistične stranke pač pa samo predsednik republike • Pri prihodnjih volitvah ne bo več kandidiral • Ukinitev »stanja notranje vojne” BUENOS AIRES. 15. — General Peron je prenehal biti voditelj stranke in bo odslej vršil izključno funkcije predsednika republike. Danes je Peron sprejel v vladni palači poslance in senatorje peronistične stranke in jim obrazložil svoje načrte: Zapustil bo predsedstvo peronistične stranke, ki se je pred 9 leti imenovala »par-tido laborista*. ostal pa bo predsednik republike. »Do sedaj. je izjavil Peron, je moja vlada izvajala revolucionarni mandat, ki mu ga je dalo ljudstvo. Toda sedaj zaključujemo to razdobje,- da v okviru ustave omogočimo normalno raz.dobje svobode in jamstev. Dodal je, da prehaja dežela v novo razdobje ustavnega vladanja,' ki ga označuje popolna politična svoboda za vse skupine ter svoboda tiska. »Prišel je čas. da odpravim vse omejitve, ki so bile uvedene in ki so nam jih vsilili naši nasprotniki, ter da omogočim s tem, da svobodno delujejo v okviru zakona x vsemi jamstvi, ki se tičejo pravic in svoboščin. Pe-ronistična revolucija se je končala in sedaj se začenja novo razdobje ustavnega značaja, brez revolucije. Revolucija namreč ne more pred-»tavljati trajnega stanja v deželi. Kaj pomeni to zame? Odgovor je zelo enostaven. Preneham biti voditelj revolucije in postal bom pred- Sprejet spremenjen zakon o nemških prostovoljcih Danes v Bundestagu glasovanja ob tretjem čitanju - Za ustanovitev tkomisije za o* sebje» so glasovali tudi socialni demokrati BONN, 15. — Bundestag je ■dane* po, kratkih izjavah predstavnikov liberalne’, nent-ške in begunske stranke odobril ob drugem branju zakon o prostovoljcih. Za zakon so glasovale strank* vladne večine. Opozicija je strnjeno glasovala proti. Kakor je znano,, določa zakon izbiro in imenovanja okoli 3000 častnikov, 1500 podčastnikov in 1500 vojakov. Med častniki je 26 generalov in 275 polkovnikov. Pred glasovanjem je socialdemokratski poslanec Erlei izjavil, da opozicija ne bo glasovala za zakon, ker sodi, da ni prišel trenutek za ustanovitev nemških oboroženih sil. Pripomnil pa je, da je načrt zakona po raznih spremembah mnogo boljši kakor načrt. ki g* je Bundestagu predložila vlada. Se prej je Bundestag odobril načrt zakona za ustanovitev »komisije za osebje*, ki ima nalogo imenovati višje častnike in generale bodočih znhodnonemških oboroženih sil. Ta zakon je bil odobren skoraj soglasno. Proti je glasovalo samo 17 poslancev nemške stranke. Prav tako je Bundestag odobril seznam oseb, ki bodo sestavljale to komisijo. Poročevalec poslanec Mejlies je v imenu socialnih demokratov izjavil, da opozicija odobrava zakon, ker vidi v njem jamstvo za spoštovanje demokratičnih ustanov. Vendar pa ne odobrava zakona o prostovoljcih in drugih aalconov, ki izhajajo i« pa- riških sporazumov, kakor ni odobrila teh sporazumov. Zakon o komisiji za osebje aoloča imenovanje skupine 38 članov, ki jih bo na predlog vlade imenoval predsednik republike in ki bodo imeli nalogo proučiti osebni položaj vojakov, ki bodo imenovani za polkovnike ali na višje stopnje. Komisija bo imela samo pravico veta, toda častniki ne bodo mogli biti imenovani brez njenega pristanka. Med člani komisije je med drugimi 8 bivših generalov, 1 upokojen admiral, 5 pravnikov, 5 univerzitetnih profesorjev itd. Glasovanje o zakonu o prostovoljcih ob tretjem in zadnjem branju bo jutri. Število prostovoljcev ne bo preseglo 600Q ljudi, ki jih bodo določili za mednarodne glavne štabe, za šole za kadre, za organizme, ki bodo skrbeli za vojaške naprave, in za o-brambno ministrstvo. Izrecno se izključuje možnost, da bi prostovoljce združili v samostojne enote, in ukinjena je tudi prisega. Današnja debata v parlamentu je jasno pokazala voljo parlamenta, da v čim večji meri omeji svobodno akcijo vlade na vojaškem področju. Zlasti so socialistični govorniki poudarili, da se zvezna vojska ne sme Izogniti nadzorstvu obeh zbornic, kakor se je to zgodilo z imperialno vojsko, z Reich>weh-rom ip v nacistično Wehr-macht. sednik vseh Argentincev, prijateljev m nasprotnikov. Moj položaj se je torej popolnoma spremenil.* Pttron je tudi izjavil, da ne bo prffta!, da bi bil tretjič izvoljen za predsednika republike, in je dodal, da bodo morali vsi javni funkcionarji, ki so tudi voditelji peron-stične stranke, odstopiti z državnih mest. Napovedal je tudi ukinitev stanja notranje vojne, ki je bilo uvedeno septembra 1951, ko je vlada zatrla poizkus vojaškega upo-ra- Stanje notranje vojne pooblašča policijske oblasti, da aretirajo in držijo v zaporu osebe za nedoločen čas ita-kor to odredijo vladne oblasti. Predsedniške volitve, ki jin je Peron omenil, bi morale na podlagi ustave biti leta 1958 toda po mnenju opazovalcev ni izključeno, da bodo razpisane mnogo prej Argentinsko odlikovanje Koci Popoviču BEOGRAD, 15. — Argentinski veleposlanik v Beogradu Carlos Pineyro je izročil danes dopoldne Koči Popoviču red za zasluge prve stopnje, s katerim je predsednik argentinske republike Peron odlikoval jugoslovanskega državnega tajnika za zunanje zadeve. To odlikovanje daj* Argentina v znak simpatij* in hvaležnosti za napore in prispevek k napredku blaginje, kulture, mednarodnega sodelovanja in solidarnosti. Ob izročitvi odlikovanja j* argentinski veleposlanik poudaril borbo narodov Jugoslavije za svobodo in neodvisnost in izjavil, da argentinsko ljudstvo občuduje hrabro in junaško borbo Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita za svobodo in neodvisnost in njeno stališče v boju za aktivno in miroljubno koeksistenco. Carlos Pineyro je naprosil Kočo Popoviča, naj sporoči predsedniku Titu. da občuduje njegovo delo. ki je ne le v korist Jugoslavije, temveč v korist splošnega mira Britanska eskadra prispela y Split BEOGRAD, 15. — Danes j* prispela v Split eskadra britanske vojne mornarice, ki se bo udeležila skupno z jugoslovanskimi enotami mornariških manevrov. V britanski eskadri so trije rušilci, dve podmornici jn ena matična ladja-tanker. V Splitsko pristanišče je prav tako prispela skupina patrolmh ladij in torpednih čolnov jugoslovanske vojne mornarice. Vaje, ki bodo izključno šolskega značaja, hodo trajale do konca meseca. Dopoldne je poveljnik britanske eskadre kapitan bojn* ladje Copeman obiskal namestnika poveljnika jugoslovanske vojne mornarice kontraadmirala Ljuba Truto in podpredsednika mestnega odbora Splita Dumaniča. ki »ta mu popoldne vrnila obisk na rušilcu »Azincourt*. BONN. 15. — List «Koel-nische Rundschau* javlja, da bo za novega nemškega veleposlanika v Jugoslaviji imenovan dr. Karl Georg Pfal-derer, poslanec in prvak te beraln« stranke. FKOHOHSn DNIVNIK »POMIANHI !>%KV1 Na današnji dan je bil leta 1*71 rojen Vi are el Proust, fr*u-roski romanopisec. Umrl je lčt» 1*22. - Danes. SOBOTA 1«. julija Mbrija Kaim., Bogdan Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.52. Dol/.ina dneva 15.23. Lup* vikie oh 0.59* ih maline ob 17,u*. Jutri, NEDELJA 17. julija AleS, Držislav SOGLASNO IZGLASOVANA RESOLUCIJA O GOSPODARSKIH ZAHTEVAH Tržaški občinski svet zahteva takojšnje učinkovite ukrepe! 1. takojšnje delovanj«* krožnega »klrnla; 2. dodelitev pomorakih prog; 3. deželno avtonomijo; 4. ustanovitev pronte cone; 5. ukrepe minfntratev Kesolučijo bo ponenla v Kirn delegacija predstavnikov večine in manjšine AKTIVNOST NEODVISNE SOCIALISTIČNE ZVEZE (USI) PRVI PRO«LA§ i»'H *■ v»» Na včerajšnji seji tržaškega občinskega sveta so predstavniki vseh političnih skupin izdelali naslednjo resolucijo: •Tržaški občinski svet Je upošteval hude težave mesta zaradi zakasnitve pri uveljavljenju ukrepov ministrskega sveta v prid tržaškega gospodarstva in vzel na znanje, da bo predsednik vlade Segni po glasovanju parlamenta sprejel predstavništvo občine. Medtem pa občinski svet poudarja nujnost uveljavljanja naslednjih ukrepov: 1. takojšnje razpolaganje in začetek delovanja sklada za pospešitev tržaškega gospodarstva v pogojih, ki so Jih predlagale vladi krajevne politične, gospodarski in sindikalne organizacije v produktivne namene; 2. dodelitev pomorskih prog. ki so potrebne za okrepitev prometa ter uvedbo takojšnjih ukrepov, ki bodo lahko okrepile mednarodni promet v pristanišču; 3. deželna avtonomija; 4. ustanovitev proste cone; 3. posamezna ministrstva naj takoj uveljavijo vse tiste ukrepe. ki Jih narekuje posebni položaj, v katerega Je zabredel Trst po hudi okrnitvi njegovega ozemlja; ' ■ i I*. , - - huIt ni POOBLASC^ ipravjjalo. občinsko predstavništvo naj bo Pf*dstay»*k DC Harabaglia- glasnik teh potreb in naj poroča svetu glede nadaljnjih morebitnih odločitev. Zgornjo resolucijo so sestavili na posebnem sestanku predstavniki vseh strank zastopanih v občinskem svetu, ki so združili predložene resolucije raznih skupin. Med glasovalnimi izjavami je bila posebno pomembna izjava dr. Dekleve, ki je poudaril, da se prva točka resolucije. ki govori o rotacijskem fondu, nanaša na uporabo tega fonda izključno za produktivne namene v korist tržaškega gospodarstva ter se torej izključujejo ostali teritoriji, kot je bilo to že predvideno v sklepu ministrskega sveta od 14. oktobra 1954. Pomembne so bile tudi ugotovitve svetovalca Pogassija (PC) in Geppija (PRI), ki sta oba govorila o izpustitvi zahteve po čim prejšnjem sklicanju mednarodne konference o tržaškem pristanišču. Pogassi je tako z obžalovanjem ugotovil, da je ta zahteva izpuščena, medtem ko je Geppi poudaril, da mora Trst pred sklicanjem te konference izraziti svoje stališče do vseh vprašanj, o katerih se bo na konferenci raz- VČERAJ NA SEDEŽU SGHZ V UL ROMA J5 Večer v počastitev SNG ob 10-letnici obstoja i ______________ -- 1/ imenu SGHZ je predsednik dr. A. Kukanja izročil ansamblu diplomo v znak priznanja in hvaležnosti - Darilo SNG igralki Valeriji Sitovi Ob 10-letnici Slovenskega narodnega gledališča v •Trstu jt Slovenska gospodarsko-kul-turna zveza priredila sinoči v prostorih v Ul. Roma 15 prijateljski večer na čast celotnemu igralskemu in tehničnemu ansamblu SNG. Med privabljenimi gosti so se večera udeležili predstavniki vseh glavnih slovenskih kulturnih ustanov v Trstu, vicekonzul FLRJ tov. Bojan Lubej, neka; predstavnikov italijanskega naprednega življa m drugi. V imenu SC KZ je zbrani ansambel SNG in goste nagovoril predsednik tov. dr. ,4n-gel Kukanja■ V svojih izvajanjih je poudaril, da sovpada deseta sezona SNG z deseto obletnico zmagovitega zaključka nase osvobodilne borbe, da je sedanja SNG nadaljevalec stare gledališke tradicije tržaških Slovencev in nadaljevu-nje že med borbo zrasle igralske skupine IX korpusa ter da s tem, ko prosluvljamo 10. obletnico SNG, proslavlja mo v našem mestu tudi duhovno mo c, ustvarjalno sito na kulturnem področju na*egu človeka, njegovo ljubezen do, matertnepa jezika, njegov smisel in čut za lepoto, kar ust sc je tako prepričevalno m učinkovito zgostilo in ponazorilo z ustanovitvijo in desetletnim plodnim delovanjem SNG v Trstu. Potem ko je poudaril velike napore, ki jih zavestno in predano vlagajo član i SNG v svoje delo m naglasil plemeniti boj, v katerem tekmujejo tržaški Slovenci na področju kulturne u-slvarjalnosti z nami živečimi Italijani, je tov. dr. Kukanja izrekel v imenu SGKZ za hvalo in priznanj« pobudnikom m ustanoviteljem našega gledališča ter vsem gledališčnikom, od vodstva, prek tprul-cev do najbolj skromnega 'n na videz manj pomembnega sodelavca, 2a vse plodno delovanje, za lepe trenutke in pričarano lepoto. Končno se je spomnil tudi tistih ki so v gledališču ustvarjali, pa Jih danes ni več med živimi. Z željo, da bi SNG ie naprej uspešno in plodno deloval« za kulturno rast trčaskih Sloi>e ncev m za zbliževanje med tu živečimi narod i, je tov. dr. Kukanja izročil v roke upravniku SNG tov. dr. Andreju Budalu umetniško izdelano diplomo z naslednjim tekstom: SLOVENSKEMU NARODNE MU GLEDALIŠČU V TRSTU Glasniku žlahtne slovenske besede, oblikovalcu visokih o-drskih stvaritev, učinkovite-mu predstavniku duhovnih moči in kulturnih tvornosti tržaških Slovencev na stikali-icu dveh kultur, izreka vse priznanje za po-irtvovalno in plodno delova-nje v težkih razmerah in izraža prisrčne čestitke ob prvi desetletnici njegovega obstoja in ustvarjanja ter topla voščila za nadaljnjo ravt v ponos našega človeka in njegove zemlje . , .. Slovenska gospodarsko-kultur-na zveza v Trstu v imenu hvaležnih tržaških Slovencev. V Trstu. 15. julija 1955. Tov. dr. Kukanji »e je za lepe besede m poklonjeno diplomo zahvalil upravnik SNG tov dr Andrej Budal in izrazil prt trm upanje, da bo SNG dobilo čimpre; svoj hram kulture da bo njegovo delo lahko še uspešnejše. Prisotni so besede obeh govornikov toplo pozdravili. Tej glavni slovesnosti je sledila se druga, ko je člar SNG tov. Rado Nakrst v imenu društva dramskih umetnikov in v imenu sindikalne po- družnice izročjl članici SNG Valeriji Sitovi, Si se pbslav-Ija od SNG kot njegova redna poklicna članica, srebrn lovorov venec s posvetilom. Obenem ji je naslovil zahvalne besede za njeno dolgoletno požrtvovalno delo na podrojčju slovenske gledališke umetnosti v Trstu. Večer se je--nato nadaljeval v prijetnem m tovariškem vzdušju, lastnem našemu gledališkemu kolektivu. pa je polemično ugotovil, da bi bilo treba izpustiti zahtevo po sklicanju konference predvsem zaradi političnih razlogov. kot tudi potrebo, da se vskladijo interesi Trsta z interesi ostalih jadranskih pristanišč. Polemika pa se je vnela glede predstavnikov, ki naj nesejo to resolucijo v Rim. Zupan je tako odločno nasproto-val. da bi pri tem sodelovali tudi predstavniki opozicije. Vendar pa je bil prisiljen zaradi odločnega stališča opozicije, kot tudi zaradi dejstva da sta predlagala to zastopstvo tudi predstavnika večine (Gep pi v imenu PRI in Dulci v imenu PSDI) popustiti. Izglasovan je bil končni predlog da gredo v Rim 4 predstavniki večinskih strank in 2 predstavnika opozicije. Z 954 IZSELJENCI Drevi odhod ladje „Flaminia Drevi ob 19.3« uri odpotuje iz Trsta v Avstralijo ladja ■ Plaminiaa z 93« tražašklmi izseljenci. Med izseljenci Je večje število delavcev in bivših policistov s svojci. Ker bo za vkrcevanje na razpolago le malo ur, so se razširile v Trstu vesti, da ladja odpotuje šele v ponedeljek, toda pri CIME so še opolnoči potrdili, da odpluje ladja nepreklicno drevi Sestanek odbora Razrednih sindikatov Drevi ob 19.30 bo v Ul. sv. Frančiška 20 sestanek razširjenega vodilnega odbora Razrednih sindikatov, na katerem bodo razpravljali in sklepali o važnih vprašanjih Zveze enotnih razrednih sindikatov Tržaškega ozemlja. Delavci SELAD nva vladnem komisariatu " Predstavniki* * delavcev SELAD so se včeraj zglavili na vladnem komisariatu -ier se najprej razgovarjali z dr. DAmicom. nato pa * podpre-fektom Caponom. Razgovor ni KAI JE S POSREDOVANJEM DR. PAIAMARE V SPORU VARILCEV? IIOIIE KRIVICE IR DISKRIIIIIItACIJE v mm strojev m v sv. nmrko Včeraj sindikalno zborovanje v Skednju - Delavci raznih podjetij izražajo solidarnost z varilci V zvezi s stavko varilcev zelniki ter naj ne postajajo nadaljujejo zborovanja, ki jih I valpti. skupno prirejata Delavska Varilcem so poslali pisma zveza in Delavska zbornica. Zborovanje, ki je bilo napovedano včeraj za 17. uro pred vhodom v staro pristanišče, je odpadlo, ker ga je policija prepovedala, češ da bi motilo promet. Na protest sindikatov je policija odgovorila, da je pripravljena dati dovoljenje za zborovanje v zaprtem pro-t-toru. Sinoči ob 20. uri je bilo zborovanje v Skednju, na katerem ata govorila Tominez lit in, Osulich ter razAji »at sl«l simlškatu , (tovinari«s» De-saaja stavke varstev obrev- fcvgke zveze, svojo Sliko j s naVala tudi zadnje krlvlče v prošnjo? naj jo peklonljd rtaj-i jih omenjamo spo- starejšemu stavkajočemu va- CRDA, ki jih omenjamo spodaj.' V pop zborovanje del Glede reševanj« irpnra varil- _ cev je nastalo pravo mrtvilo. Po sprejetju protestne reao-i lucije v tržaškem ‘ občinskem svetu »i je dr..- Pašamara.,pridržal vlogo posredovalca, toda delavci že teden dni čakajo, kdaj bo dal sklicati obe s-tran-ki, potem ko se je razgovar-jal že s predstavniki delodajalcev in delavcev. Zato bi bilo prav, da bi se stvar premaknila z mrtve tpčke. Sicer pa se je po nepotrjenih vesteh dr. Palamara včeraj popoldne razgovarjal o tem vprašanju s funkcionarji urada za delo in se bo morda kaj iz tega izcimilo. Nova krivica se je zgodila včeraj v Tovarni strojev. Vodstvo te tovarne ni dovolilo paritetni volilni komisiji tovarniškega odbora, da bi ■« sestala v tovarni, in sicer niti po delovnem urniku. Predstavniki tovarniškega odbor* so Zato protestirali pri upravnem ravnatelju Morettiju, ki je dejal, da bi se lahko ta komisija kot v preteklosti sestajala v podjetju, kar kaže na različna stališča med o-srednjim ravnateljstvom in vodstvi obratov. V ladjedelnici Sv. Marka so suspendirali tudi nekaj članov tovarniškega odbora, kar jr popolnoma neupravičeno. Pri suspendiranju pa re opažajo tudi diskriminacije, podobne kot že prej v Tržiču. Glede prepovedi sestankov volilnega odbora in glede diskriminacij pravijo delavti, da bi morali voditelji posameznih obratov, ki so v glavnem tehniki, opravljati tehnične naloge. ne pa skušati tekmovati z osrednjim ravnatrljitvom. kdo bo bolj preganjal delavce. Tehniki naj ostanejo teh- z izrazi solidarnosti delavci in delavke iz tovarne sodav-ke »Tergeste*. iz Tržaške ko-nopljarne in iz pivovarne Dre-her. V Tržiču pa je FIOM pozvala ostale sindikate, naj se pridružijo enotni nabiralni akciji. Prihodnji petek bodo zbirali prispevke pri vhodu v tržlške ladjedelnici. Prav tako je FIOM predlagala ikupno protestno akcijo. Tržaški slikar Mariano Čerine P* )e ’ »°* pj-ivedel do, konkretnih rezul-Mtov m< dr. Capon- je delavcem dejal, naj se ponovno zglasijo pri njem. potem ko bo vprašanje proučil. Pogajanja na uradu za dalo Na uradu za delo je bil' včeraj sestanek med predstavniki gradbenih delavcev ter Zveze indutsriicev. Oba stranki sta obrazložil) avojč zahteve oziroma predloge. Ker je pri'stvari prizadeto tudi Združenje malih industrijeev. so sklenilj. da bo novi sestanek prihodnji petek. Nov predsednik pokojninskega sklada pristaniških delavcev Včeraj je bil na uradu za delo sestanek upravne komisije dopolnilnega pokojninskega sklada pristaniških družb. Na seitanku je dosedanji predsednik sklada Ruggero Tiro-ni predal posle novemu predsedniku odv. Giustinianiju. Predstavniki delavcev in delodajalcev so se Tironiju zahvalili za njegovo dosedanjo dejavnost v prid sklada, ki zagotavlja 830 delavcem dopolnilo pokojnine INP8. Neodvisna socialistična zveza je po ustanovitvi pripravljalnega odbora tržaške federacije izdala lepak, ki so ga ie začeli lepiti po tržaških ulicah. Lepak pravi, da so se komunisti in socialisti, Italijani in Slovenci, dosledni najboljšim tradicijam tržaške, ga delavskega gibanja, združeno brtHli proti fašistični tiraniji vse do zrhage in da so po osvoboditvi potrdili svojo zvestobo socialističnemu inter-rtacionalizmu in svoje neomajno prepričanj«, da si morajo delavci sami priboriti svojo emancipacijo, neločljivo povezujoč razredno borbo z načeli socialistične'demokracije, samoupravljanj* delovnega ljudstva iti avtanomije delavskih gibanj v vseh državah. Lepak nadaljuj«; ■ «Ko je skušal Kominform z resolucijo vsiliti svojo voljo, jt poktal neogiben upor proti načelu vodilne države, ki je povzročilo razkol v mednarodnem delavskem gibanju in ustvarilo hkreii najhujše ovire razvoju socializma v viaki posamezni državi. Odveč bi bilo spominjati tvžažkS* I "tpvariae in tMlavce na potek te borbe, ki se je serfaj dejansko končala s po-razom politike Kominforma. Spričo novega političnega položaja, ki je nastal na tržaškem ozemlju, se je bito treba nujno odločiti, kako prispevati k osvoboditvi delavskega gibanja od varuštva in odklonov, ki ga v Italiji hromijo in mu zapirajo pot k zmagi. Toda uveljavitev in u-činkuvit nastop italijanskega delovnega ljudstva je nemogoč v okviru sarag«tov*4re socialdemokracije. ki je pod vplivom interesov vladajočega raareda. in prav tako nemogoč v olčviru kominformov-ske politike, vezane na perspektive, ki" nujno vodijo delavsko gibanj? od poraza v poraz. ^a 'imago Socialističaih sil se je v Italiji borila in se bori Neodvisna socialistična zvfek# proti politiki blokov, Z*4 govarja pomirjenje, dejavno koeksistenco. neodvisen razvoj delavskega gibanja, ustrezno s pogoji in potrebami vsake dežele. V Trstu se bo NSZ v okviru borbe za socializem bojevala z» čim bolj demokratično deželno avtonomijo, za obnovo tržaškega gospodarstva, za integralno prosto cono, za spoštovanje manjšinskih pravic, ki so uzakonjene v spomenici o sporazumu in za italijansko-jugoslovansko zbližanjea. Spričo sedanje razcepljenosti delavskih sil. nadaljuje lepak. je NSZ na sindikalnem področju v Trstu usvojila predlog o sindikalni ustanovni skupščini, ki naj reši krizo, ki tare tržaške delavce. • Tesno združeni u tovariši NSZ vse Italije, poudarjamo veljavo idealov, za katere se je borilo in padlo toliko tovarišev — neločljivih idealov socializma in svobode*, zaključuje lepak, pripravljalnega odbora NSZ. '.................................................. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Ponovne pomirljiva ^ izjave dr. Zacchija o poteku otroških obolenj za paralizo Tudi na elana upravne policije, ki opravljajo redarsko službo, izvajajo pritisk, d« bi ata osnovi znanega odloka gen. komisarja upu-stili službo - Intervencija dr. Deklev« glede razsvetljave na Proseku SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE xit Tržnako ozemlje CARLO GOLDONI <*LE BARUFFE CHIOZZOTTEs) tri* K«! v vritii >j* fcft«* utldM Velika n prizori h: i/ na prostem na stadionu »Prvi nia j», Vrdelska cesta 7 Zadnji oreosiavi danes 16. in julri 17. julija Začetek ob 21. uri Prodaja vstopnic od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15 II. ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni na stadionu aist Ezio Pinza; .15.30 Pogovo« * ženo; 16.00 Lahke melodije lgfj salonski orkester; ’ 16.20 Domač odmevi; 16.45 Bizet: Arležaokjj 17.00 Melodije iz revij; 17.11 Plesna glasba; 18.00 PaganKtt Koncert za violj.no in št 1: '18.37 Ooerelne i 19.00 Oh o oinov e m azurke ki; 19.15 Radijska univerza; M Koncert baritonista Vlad« K«** 19.50 ( OtEDAtlSČA ) Včeraj zvečer je bila zad- je lažjega značaja brez para- litičnih posledic z visokim odstotkom popolne ozdravitve. nja seja pomladanskega zasedanja tržaškega občinskega sveta. Ob začetku seje je odbornik za zdravstvo in higieno prof. Zacchi podal važno izjavo v zvezi z otroškimi obolenji in v zvezi z uradnim zdravstvenim poročilom, ki ga o teh obolenjih izdaja generalni komisariat. V zvezi z objavo (uradnega* komunikeja, kot ga imenuje dr. Zacchi, ki ga tedaj izdaja generalni komisariat, občinski odbornik za zdravstvo in higienp poudarja, da je nujno, da pride do razlike številk o primerih obolenj in to na osnovi virov. Zato ne preseneča dejstvo, da številke drugega (uradnega* poročila ne odgovarjajo številkam prvega (uradnega* poročila in da so bili statistični podatki, ki sem jih osebno sporočil občinskemu svetu in tifku spremenjeni. Preseneča pa me trditev, pravi dr. Zacchi, da je treba smatrati za (uradno* samo poročilo generalnega komisariata in da podatki, ki pridejo iz kakršnega koli drugega vira, niso verodostojni. Nato je dV. Zacchi dejal, da se osebno ne more grajati, če je smatral za dolžnost obvestiti občinski cvet. javnost in tisk o poteku otroških obolenj, ki zanima celotno prebivalstvo. Poleg tega pa smatra tudi, da se njegpve izjave lahko smatrajo za verodostojne, ker izhajajo iz direktnih virov. Potem ko je obžaloval, da mora javno nastopiti proti izjavam državnih oblasti, je dr. Zacchi ponovno potrdil, da so primeri otroških obolenj omejeni in da do sedaj ne težijo k razširitvi. Od skupnih 37 primerov je U primerov otroške paralize v bolj ali manj To so realne številke, ki nudijo jasno sliko tega položaja. Dr. Zacchi je izrekel sožalje svojcem umrlih otrok, svojcem ostalih bolnikov in bolnikom samim pa ,je želel čimprejšnje okrevanje. Dr. Zaccbi je nato še opozoril, da nista upravičena panika in pretiran strah; število obolenj po nalezljivem postopku je zelo nizko; neornn-vane so vesti, da se bolezen širi pri kopanju v morju ali pa v pesku; neosnovana je tudi trditev neke osebe, ki jo je objavil tisk. da se otroška paraliza dobi tudi s priušesno slinavko, kot tudi ne odgovarjajo nekatere trditve, d« :e otroška paraliza lahko zdravi s tako imenovanim (gama-globulinom*. Nato poziva prebivalstvo. da je absurdno bežati iz mesta, kot da bi bilo mesto okuženo področje, Priporoča pa razne ukrepe preventivnega značaj« in zagotavlja, da se občinska uprava trudi z vsemi modernimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, da bi se primeri vedno bolj omejili. Po zaključenih izvajanjih dr. Zacchija se je svetovalec prof. Tagilaferro pritožil proti ropotanju motornih vozil okrog mestnih bolnišnic. Zahteval je uvedbo ustreznih ukrepov. Svetovalec Gentile (KD) je zahteval ponovno vzpostavitev občinske delega-oije v Barkovljah. Odgovorili so mu. da to vprašanje že prodčujejo. Nato so številni svetovalci postavili razna vprašanja navadnega upravnega značaja. Med njimi je dr. Dekleva opozoril odbornika z* ACEGAT, da v sklepu o postavitvi novih cestnih e- akutni formi. 8 otrok je | lektričnih žarnic ni vključena umrlo, ortalih II primerov pa I razsvetljava jjoti, ki pelje iz DVE HUDI. SKORAJ ISTOČASNI PROMETNI NEZGODI MESTU En mrtev in dva ranjena pod Kolesi težKiH tovornikov Pri prvi nezgodi je izgubil življenje 18*letni kolesar, katerega )e zmečkalo kolo tovornika, pri drugi nezgodi pa sta bila ranjena dva vojaka Včeraj dopoldne, skoraj ob isti uri. namreč okrog 11, sta se pripetili dve hudi prometni nesreči. Pri prvi je zgubil življenje 18-letni dijak Ettore Tessier z Opčin, pri drugi pa st* bila poškodovana dva vojaka. Značilno je, da so ponesrečenci pri prvi in drugi nezgodi zleteli pod tovornik. Ob 10.40 je po Ul. Fabio Se-vero šel proti mestu velik tovornik iz Gorice, ki ga je vozil 30-letni Luigi Mattiazzi iz Krmina. Ko je bil tovornik že mimo ovinka pod znano (Hišo novoporočenceva in se je hotel izogniti avtomobilom, ki so parkirali ob cesti, je za njim privozil s kolesom Tessier, ki je hotel prehiteti tovornik, toda istočasno je prišel iz nasprotne smeri avto, ki ga je vozil 45-letni Edoardo Amodeo iz Ul. Scoglio 153. Trčenje je bilo neizogibno, ker je kolesar neprevidno hotel prehiteti tovornik in je vozil po levi strani ceste. Nesrečnega dijaka je vrglo sredi ceste in je padel prav z glavo pod zadnje levo kolo prikolice tovornika. Na mestu je ostal mrtev. Po predpisanih ugotovitvah so trupi? odpeljali v mrtvašnico glavne bolnice. Na Senenem trgu je prisotnim. kljub vročini, zlezel mraz po žilah, ko so zvglcdaii, kako je motor, na katerem sta ec peljala dva vojaka /adel in skupno z vozačem zletel pod tovornik. Bilo je okrdg U. ure, ko je tovornik (Lancia 3llC* z ev. tablico TS A :M59. ki ga je vozil 43-letni A ‘ Do Bragot-to iz Ul. Lorenzetti 16 prispel iz Drevoreda Ippudrcmo na Seneni trg.. S. ftr j? hotel kreniti na levo stran v smeri proti predoru, toda ravno tedaj je privozil, tudi z omenjenega drevoreda, motor, na katerem sta se peljala 25-letni narednik Michele di Cesare, ki je sedel na zadnjem sedežu in 23-letni vojak Renato Scandolaro, ki je šofiral. J/, še nepojasnjenih vzrokov je motor zadel ob tovornik, Di Cesare je zletčl na tla. motor in Scandolaro pa pod kolo tovornika. Ni ju povozilo, motorist je imel namreč toliko ■rečt*. 'in ga je z motorjem vred povleklo ae kakšna 2 metra po cesti. Ce cesta ne hi bila gladka, bi šlo seveda drugače. , Šofer tovornika je takoj u-stavil vozilo, poklicali so rešilni avto m gasilce, da bi rešili motor in motorista izpod tovornika. Nabrala se je takoj gruča radovednežev, ki pa jih niso puatili blizu. Gasilci so se bali, da ne bi napravili kaj hudega ponesrečenemu vojaku, zato je šofer tovornika dvignil s šofersko iskušnjo in orodjem tovornik. da je lahko snel kolo, ki je stalo kot mlinski kamen nad prestrašenim in tudi precej poškodovanim motoristom. Vojaka so nato lahko dvignili in odpeljali skupno z narednikom v glavno bolnišnico. kjer so ju sprejeli na II. kirurški oddelek. Gasilci so potem s svojimi napravami dvignili tovornik, da so izpod njega lahko dvignili zelo poškodovani motor. Di Cesare si je pri padcu precej ranil desno nogo in se opraskal po rokah. Ozdravel bo v 15 do 20 dneh. Scando-lara pa se je resno ranil po levem stegnu, močno je krvavel in si je verjetno tudi zlomil medenico. Ozdravel pa bo v enem ali dveh mesecih. proseškega križišča proti Opčinam in sicer tam, kjer so bile zgrajene številne zasebne hiše in dva stanovanjska bloka. Odbornik Carra je dejal, da bodo zadevo uredili in je zato povabil dr. Deklevo, naj mu takoj po končam seji predloži točno zahtevo. Svetovalec Stoppčr (KD) je včeraj ponovno načel vprašanje mestnih redarjev, ki so sedaj v sestavu upravne policije pod vodstvom prefekture. Dejal je, da je nezaslišano, da se po desetih letih od zaključka vojne in po desetih mesecih italijanske uprave v Trstu mora še vedno razpravljati o tem vprašanju, ki bi moralo biti že rešeno. Opozoril je na nevarnost, da bo večina članov upravne policije, ki opravljajo redarsko službo, prisiljena dati ostavko zaradi pritiska, ki ga izvajajo nad njimi, naj zapu- stijo službo na osnovi znanega odloka generalnega ko- sarja. Zahteval je odjočno ^Hanje čbči temu pritisku.'1 da posredov protifl pomi^id občinske uprave se .duhovi med temi uslutbencit ki < bi morali že biti v sestavu občinskih uslužbencev. Tudi. župan Bartoli je obžaloval, da ni bilo to vprašanje še rešeno, ter je opozoril na razne težave finančnega značaja. Odbornik Rinaldini je rav-no tako obsodil pritiak, ki ga izvajajo nad člani upravne policij«, ki vrtijo redarsko službo, naj (prostovoljno* zapustijo službo ih zagotovil, da že dalj časa proučujejo vse možnosti,1 kako nuj bi ponovno ustanovili zbor občinskih redarjev. Toda svetovalec Stopper se ni zadovoljil z odgovori in je ponovno poudaril, da medtem ko se to vprašanje šele proučuje, se člani upravne policije izseljujejo v Avstralijo. Odbornik Rinaldini je ponovno opozoril na dejstvo, da so člani upravne policije začasni di^ žavni uslužbenci in da je za njih odgovorna državna oblast. Zato je dolžnost njih samih, da zavrnejo vsak pritisk. Zupan; (Saj ne moremo govoriti o pritisku*. Rinaldini: (Da! Prav za pritisk gre*. Nato je dr. Zacchi odgovoril ne vprašanje dr. Dekleve, ki ga je postavil že pred časom, glede škode, ki jo povzroča vrtnarjem prah cementne tovarne v industrijskem pristanišču. Dr. Zacchi je izj«vil. da so ugotovili, da je ta prah škodljiv za okoliške vrtnarje, da so celotno zadevo predali Inšpektoratu za delo, ki je obljubil, da bodo poslali posebno komisijo. ki naj ugotovi dosedanje posledice in predlaga zaščitne ukrepe. Odbornik Rinaldini pa je predložil sklep o nekaterih spremembah pravilnika začasnega trga za prodajo sadja in zelenjave na debelo. Določeno je bilo, da se bodo potrošniki lahko posluževali tega trg* od 11. do U.3o ure (od 15. april* do 15. novembra) in od 11.30. do 12. ure (od 16. novembra do 14. aprila). Samomor s plinom Sinoči si je vzela življenje, verjetno zaradi slabih gospodarskih razmer. 42-letna Irma Trevisan por. Stoppani iz Ul. Settefontane 11. Napisala je listek za svojega moža s prošnjo, naj ji odpusti to dejanje, odprla je plinsko cev in se vlegl« na odejo v kuhinji. Ko se je njen mož vrnil do- . VERDI Danes ob 21. uri druga predstava Verdijeve opere «TiaVrata» na gradu. V glavnih vlogah Ley-la Genctr. Giaoinlo Praudelu iti Er.zo Maocherinl. Dirigent Pino Trost. Začela se je prodaja vstopnic .' i FANTJE IZ P A D RI < vabijo nSa svbj TRADICIONALNI PLES . t ki ga priredijo v PADHI-CAH Jutri 17. t. m. ob 16. uri. Svirala bo godba na pihala iz Barkovelj. Za prigrizek in dobro1 pijačo preskrbljeno. PREDEN GREŠ I E na DOPUST se naročite na •PRIMORSKI DNEVNIK« Pošljemo vam ga v katerikoli kraj. IS-dnevna naročnina 200 lir Telefonirajte na št 37338 OBVESTILO Podporno društvo Tržaškega ozemlja obvešča starše, ki so vpisali svoje otroke za kolonije v Sloveniji, da kolonij ne bo in da naj pridejo po vložene doku-mente med uradnimi mi od S. do 12. ure. ura- PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKAR« priredi danes 16. t. m. ob 20.30 na terasi v Ul. Montecchi 6 r/Vif2Hfini voiic'h s plesom za stare in mlade Na razpolago bo tudi televizija. Vabljeni člani in prijatelji. Vstop prost. Za primer slabega vremena, bo družabni večer v dvorani. Radijska univerz«;^_______ I Havajske kitare; 20.0® ■t; 20.05 Vesela glasba Slovenske pesmi: 21.00 kov: Slovanski plesi; 21.15 Mal ei ič-Ronjgcv: Rojenice; Lahki orkestri: 22.00 Slavni P«v: 'n: 22.30 Vem-nT ples; 23.30 Gl**’ ba za lahko noč. ■i’ it m i' i. u.oo zgodbe o italj.lanakšh gf*1 doVIti! 11.30 Pajkovvkt: Skufoi’: i **’ KM*' V š ijU ja v jd-pioiU op.. 64 St 5; 13d! ■Glasbemi album; 17.45 >ietr* O nogica; (Nevesta iz Korint* J/ nlpera v 3 dej.; 2L00 Dvlaij' mas: (Somrak v Mlečnem nosčd- Ta ,,, k o r k it Slovenska poročila: 6 'ttl, 13.30. 14 30. 19.30 in 23 30 lirvaika poročila: vsak dan e" 20.20. u Italijanska poročila: 6.13. 12.3* '19.00 in 23.00. 6.40 Jutranja gJasba; 7.00 K* ledar - vremenska napoved - JT poved časa; 7.05 Glasba za tj bro Jutro; 7.25 Mojmir Stf* (Jesenska*, poje Zlata Gagperšm 7.30 Za naše žene; 14.00 PiMJ spored glasbenih ugank; 1*4* TržaSka kronika; 14.50 Za doW* voljo igra gorenjski in St run**1’' talni kvartet; 17.15 Ritmi in pej mi; 17.30 Bartok; 19.15 Spo™ 20.00 Koncert plesnega orkestf Radio Zagreb: 20.40 Koncert 8r kliškega zbora zavoda za *1*J beno vzgojo iz Ljubljane; JtJJ Popularne zabavne melodij*1 21.30 Radijska igra: Norman Ceh vvin: Sinu, ko bo dvajset let st*” 21.52 Prosimo za ples. M I. U V I. S .JA 327.1 m. 202.1 m, 212.4 M . Poročila ob 5.011, 6.00. 7.00, 11“ 15.00. 17.00 in 22.00 12.00 Pol ure s Češko god*>l,: 13.10 Glasbeni mozaik; 14.00 R*1 portaža s kolesarske dirke M Hrv. in Slov.; 14.40 Sloven*** narodna glasba; 15.15 Želeli *** — poslušajte!; 16.00 Utrinki k literature — Pesmi Ivana čarja; 16.20 Iz oper in balete''' 18.00 Okno v svet; 18.15 Z <'*• rodno pesmijo v prijeten delopust: 1900 Zabavna glasba: 20“ Reportaža s kolesarske dirke M Hrv. in Slov.; 20.15 Zabaven M’ botnj večer. it:ikvi*i.ia 21.00 Soorfne vesti- 21.25 W* manno VVol-f-Ferrari: '*Premet»0* vdova*. Uprava Slovenskega narodnega gledališča sporoča vsem cenjenim obiskovalcem * Kontovela. Proseka, iz Nabrežine, Križa, Doline in Boljunca, da si lahko naročijo poseben avtobus za prevoz k predstavam in obratno pri svojih avtopod jetnikih. izleti SPDT priredi jutri 17. t. m izlet na Višarje in Lovca. Odhod s posebnim vlakom ob 5.45, Sestanek na tržaškem kolodvoru ob 5.15. Hossetti. Zaprto zaradi počitnic- bxcelsior. 16.00: (Prepovedana ljubimka*. L, Darnell, R. Jcsan. Fehice. 16.00: (Rabelj*, R. Reagan, D. Malone. Nazionale. 36,00: (Operacija do-j laVjurV Cousi ŽofilVe. N. Grav. FiludrammatiCu* Zaprto1-' zuraui pčniTm.’.'-1--’—1 Supercinema. 16.30; (Sijajni pu-l stolbvec*. D. Dureya. W. De- • indtest. m. i -i - si.- ' Atcobaleno. J6.J0: »Klatež*. L, Chaplin. Astra Rojan. ‘16.00:- (Lahko noč, odvetnik*, A. Sordi. L. Mašina, Capitoi. 1,6.30; »KCfdjica Far VVe-t sta*. B. Stanvv.vck. R. Reagan, Cristallo. 16.00: (Jolanda in kralj sambe*. F. Astairc. Grattacielo. 16.D0: kTrtJe novci v vodometu* Alabarda. 16.30: (Timberjack*. S. iHa.ydpn, V Ralston, *m* Aurora. 16 30: »Preiskovalni od- na», E. Flynn, G. Lollobrigidi. Ariston. 16.M: morski tdm.**-#! vica*, K. Stack. U,.. Tbiess. Ideale. 16.30: »Zad-nji Apaš*. B. Laricaster, J. Peiers. Inipero. 16.00: »Kraljevo orožje*, E Flynn, A. Neagle. Italia. 16.30; »Robinzonove dogodivščine*, D. 0’Harliby. S. Marco. Zaprto zaradi počitnic. Kino ob morju. 16.30: »Okrvavljeni denar*. G. Montgomery. Moderno. 16.00: »Ana Bolena* Savona. 16.00: »Jetniki močvirja*, J. Peters. Viale. 16.00: »G-2, tajna služba*, L. Traev. Vlttorio Veneto. 16.00: »Venerino znam en j e*, S Loren Azzurro. 16.00: »Vohun rdečih jopičev», G. Montgomery. Belvedere. Zaprlo Marconi. 16.30: »Bengalski strelci*. R. Hudson. Massuno. 16.30: »Raziskovalci neskončnosti«, D. Adams. Novo cine. 16.00: »Onečaščena*, M. Vitale. Odeon. 16.30: »Revščina in pie. me-nitost*. Toto. Venezia. 16,00: »Morski ropar Barbanera*. R. Newton. Skedenj. J9.3O: »Bagdadske tančice*. V. Mature. M. Blanehard. Od včerai do danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. julija t l. sta se v K|no‘ na Opčinah’ 18 ob' »Zeb- JVSi.’STuST * «» v *’• JKŽROCILl SO SE: gasilec Pie-tro Gi-ra-rdi in gospod-inja Ermi-nia Bisiani, šofer Silvio Boscolo in prodajalka Edda Gerin, finančni agent C,iova>nni Micheli in gospodinja Narcisa Crocetti, zidar Raffaele To-rzu-llo in gospodinja Antonia Turato, mehanik Nello Barone in gospodinja Anna Sement-lla. UMRLI SO. 73-letni Rodolfo Butignon. 63-letni Antonio Ri-smondo, 4l-letna Darinka Gran-duc vd. Čemi, 79-letna Zoe Qua-stasjan por. Pascalis, 40-letni A-ronne De Biasio. LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POCITN1C Barbo - Carniet. Trg Garibaldi 5a; Crevato, Ul. Roma 15; De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al Lldyd, Ul. delTOrologio 6; Madonna dei Mare, Larao Piave 2; Sponza, U-l Montorsino 9 (Rojan); Vielmetbi, Trg Borsa 12 NOČNA SLUŽBA LEKARN . ),. Bernini' 4: M i I - Davahzo, Ul. •t. B* • .Bunarroti 11; Miaz.an, nezl»i‘2; Tamaro e Nt-ri, nte 7; Harabaglia, Bar-kovlje, Nicali v skednju. Jutri tombola v Miljah Jutri bo na Trgu Marconi v Miljah velika tombola, na kateri bodo srečnim dobitnikom razdeljene naslednje nagrade: 4 števi-ke 5.000 lir, 5 številk 15.000 lir, 1. tombola 50,000 lir, 2. tombola 25.000 lir. Cena tablicam 50 lir. Začetek ob 19. uri. Od 17. do 19. ure bo san, C. Bloom. POLETNI KINO Arena dei flori. 20.30: »Alahovi konjeniki*, K. Gra.yson. Ariston. 20.30: »Yartkee. morski ropar*, j. Chandler Paradiso. 20.15: »Jetniki močvir-Ja*. J. Peters. Ponziana. 20.30: »Prišla je w>ra», C. Gable, Rojan. 20.00: »Sangaree*. F. La-mas, Garibaldi. 20.30: »Ze-lezna roka-vira*, ‘ R Sta-ck. Secolo. 20.30: »Roparji sedmih morij*, j Payn*. T H S t Ul. »v Fran. čiška 20/111. tel. J7-338 sprejemu u*. merute. mat* oglase, osmrtnic« nt nn od 8. do 12.80 in oel 15. 18. ure. ZOBOZDHAVNISK1 AMBULATORIJ Dr. A. M. Sancin zubu/dravnik kirurg Ustne in zobne boleznh zubne proteze. Sprejemu od 10. do 12. m od 15. do 19. ure-Ulica Torrebianca 43-H-(vogal z Ul. Carducci) tel. 37-118 ADRIA EXPRESS TRST - Ulica Ctcerone * tel. 29-243 SOBOTA, 16. julija 1955 Tl« HI’ PUNTAJ A A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Sadje: Tallarico G.: Breskev; 12,10 Za vsakogar neka|; 12.45 Kulturni obzornik- 12.55 Jugoslovanski motivi; 13.30 Operna glasba; 14.00 Gluek: Pariš -in Hele-na; 14.45 Ameriški ritmi; 15.15 Poje ba- IZLETI 12. - 17.8.1933 v PARIZ in na DUNAJ POČITNICE OB MORJU, V HRIBIH. OB JEZERIH Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATINA in DOBRNA (Celje) pezion po 1700 lir (v ceni so všteti zdravniški pregledi in zdravstven« ureditve) Preskrba trgovskih, navadnih, turističnih 1* tranzitnih vizumov za JUGOSLAVIJO Prodaja voznih listkov za avtobusne proge >* TRSTA v VELDEN (Vrba) VVOEH-THEH SEE (Vrbskojezero) . CELOVEC -GRAZ, odhodi v četrtkih in sobotah ob 7.45 TOLMEZZO - RAVA-SCLETTO, dnevni odhodi ob 6.30 JEZERO CAVAZZO, V nedeljah ob 7.30 CANAZE1 - ORTISE1, v torkih, četrtkih, nedeljah ob 6 z zvezo z« PRIM IKRO, CORTINO. MOENO, MER ANO. GRADEZ - dnevni odho* di ob 8.30 MILAN . dnevni odhodi ob 21 GENOVA - v ponedeljkih. sredah in petkih ob 21 COMO - CHIASSO. odhodi ob torkih, četrtkih, aobotah in v nedeljah ob 21 UDINE - dnevni odhodi ob 6.30, 7.30, 8.30 BELLUNO - dnevni odhodi ob 6.30 TREVISO - dnevni odhodi ob 8.30 mov, jo je našel že mrtvo. I trgu koncert godbe na pihala. BOLEHATE P I ] T E na jetrih, na žolču, na ledvici^ na ženskih motnjah, na izčrpanosti $ RADENSKO NAItAVKU IVI IN ■‘TKALKO VOl^ **n*OHSKI DN1UKJX •— 3 —J" M. *»*• »H iie dokumentirane obtožbe predsednika'pokrajinskega odbora dr. Karla j^ckerta Avtonomijanp.papirj^- Qstapki fašistične zakonodaje-Ne-kontrolirano priseljevanje ini umltno spremirijanje etničnega sestava V zadnjem času .se je 7ao»tril0 tuifi junotfroluki) spet 9'tianje. Italijanske) časopis-,e ša Splošno o tem nr pile kadar pa je — zaradi n90t>dkov *— vendarle prim o* »o; to storiti, zavzema do in zahtev avstrijske aionJ«tne no Tirolskem v glav-.et,i odklonilno stališče, češ Jlvomno »padajo v, pristojnost 'pokhšjiifč. kakoi* zakon? „ o- 4t te Pse razvija v najlepiem in da avstrijska manjši- "s nima prav nobenega ute- ^jenega razloga za svoji jiri-.-rJ1®' V tej svoji naclonnU- tiS1* nestrpnosti (sredo neka-,tfi celo tako daleč, so V nasprotju,z usta- Tu«lfm Tirolskem vodi ta sm- j yisia? 'DJi/mi,- P^iena, ie se avstrijska manj* "ne 11 moji borbi sklicuje na finiški sporazum Gruber-De t>a*pfri. m na, določbe avto-"itnnega deiehiega statuta. CF *® Pa politični predstavniki te ^snjsine, v borbi .ta dosego ,vojih pravte. obračajo zg pod-PRto ttt,di na avstrijsko tllado, ' je sopodpisnica 'pariškega *P°raziima, še to '-v ekstrem- *‘h krogih italijanskega nacio- Ni potrebno podčrtati, in tu- "oli zrna smatra celo ia pri• T,l,r veleizdaje in zahte ,,rnfio kaznovanje zahtcvA u- vedno vec.it meri priznava ni —v- r■ v Čem nit to *velevha)s- "»A.a osnbuni Tpdjojfiistre ,tvn* še na jKffTfe' /nrttf!N"1r nn-'l,dnjega govora, ki ga je Ftdsedn ik pokrajinskega od- Mf. - ■ Tn dr. Kak! Erckert imel ^®Jekn ponedeljek nn odboji seji *V zadnjem času se je naša P9*r»jina znašla v središču *tevilnih javnih razprav, pred-a*Ia v tisku, pa tudi v izja. 8tl uradnih in poluradnih fo-‘Unjov. Mislim, da imam v ,Voistvu šefa avtonomne po-^•linske uprave potrebno le-* 'blatijo, pravico in dolž-°SL zavzeti javno stališče. ( ^oja naloga je predvsem v . m« da bedim nad uresniče-lem avtonomije, kakršno Predvideva za pokrajino naš .'*tut. Na žalost pa moram .®ecno ugotoviti, da to ures-■čenje zadeva še vedno na JjJtee težave. V sedmih letih, s®r je avtonomni statut sto- ?’* v veljavo,' <«o bile izdane n°ločbe za njegovo izvajanje .^hlo za tri področja od se-.‘"'najslih, ki je zanje P«- i, tea pokrajina. Kljub temu, ws 14. člen statuta razteguje „re* nadaljnjega na pokrajine HPr»vno moč na vseh poijroc-ilh' ki je zanje pokrajina za-kPbsko pristojna, se ta razteg-m**V, po našem mnenju brez '^meljenega pravnega razlo-f\> Podreja izdaji izvršnih do- n* . s tem presoji osred-- vlade. Posledica tega je, „f pokrajina danes uživa v niaajno'h’f'em obsegu tisto u-» *vho moč, ki ji ustavnoprav-nn T>ritiče T, i ?.vpliva zlasti na področ-dnl s°lstva in kulture. Up"ravs ■ rstvo nad njihovo kulturno ^'Javnostih m kulturnim živ-tem'1?"1 vra' osrednja vlada na bielju zakonov, ki so pretež- 2?. dedišč *- sljub temi kultura imItis„„lirTIII_.„_ j sS\a avfonomij^. k( je še .dediščina fašizma it " v*hi del Itistega skromnega in to in •. temui da bi .vprav špla SUltura morali tvoriti bi- 9^*1 pokrajiriam. zTttni pa na-,vton*tra^ni v °^v’ru deželne Na ta način se a tudi možnost urnega razvoja teh etnič- v. — hontij* •rultVen° zavira ,uf*' možnost d'11 skupin, j priknavarnn‘ vstkakor, dš tse ita ,na področju zakohodaje i»a .“a področju *tU’ vsaj zakon in pa še neka- Iho- dru*' rak°nil hkrati pa , ramo ugotoviti, da je vla-* z*vrnila\in da •-«* ti Vin m°*l* do dane# zaradi tega s stdpi|i v ^raucuski: žrtun »e steluuiii: vojne »odt!?cosk* vlatia le objavila Čru 0 francoskih žrtvah Ja svetovne vojne. Kranci-Cevte—Zgubila «00.000 prebiva' bii. ^ septembra 1939 d® Jule 1 i?<0'Xko te kapitulnala, l.u 3E.OOO frangtj^kib vo- ----- iiz.uuu franqo.sk- Co P.V V poznejših bojih fran-te « Jsl 7 zavezrtilfi je padlo iltjil Francozov. V nem- j. , m italijanskih taboriščih umrlo 40.6uo francoskih, pri- V nemških -k.pnc.en-nav. ‘d taboriščih je umrlo *vne ali nasilne smrti 60 tli političnih pripornikov iz 2idf?C'te, 100.000 francoskih ' °v . uv 100.000 francoskih Rric 1 ■ tuu.uuu iisuruniii Uto i delavcev. Francosko tisrli 0 Sibanje je izgubilo 20 * Pripadnikov, 40.000 Alza- ča j, n°v. ki so jih nasiino mobh i.2|ra'i za nemško vojsko, pa „t ni vrnilo. Civilno prebival-j 0 Francije je imelo 150.000 «k v!V’ od teh «0.000 ob letale «iri napadih, «0.000 jih je u-‘n za posrednimi ali nepo-p Onimi posledicami bojev v ci *nciji. 30.000 pa t-o jih Ncm-Ustrelili in pobili. S nej{ v IluRnOK fliPRSU Prebivalci glavnega mesta a r?entine Buenos Airesa so j, 'Veli v sredo v zadnjih 37 n0 prv' ttinaski dan. V Bue-s 8 Airesu je namreč snežilo, n h melež ie trajal v zgod-Jlv jutranjih urah 40 minut, •kmalu rt Pa se je sneg spreme- v rjavo brozgo Poluti Na južni m0. lfnajo. namreč zdaj zi- ®arvnn televizija v Angliji h4^lJ)*lfi’kl* televizijska druž- njo .jž . ”v8us'tu za . pojzkuš-io ,d« vajala barvno televizi- ietn' za °ddajo in spre- ljen' c °, l* sistem pgotov- delavaiT ° Za6eli v Angliji jz, barvmh^dar SPrejem*' Komaj se je mogoče ubra-nift vtisu, da bi se hotelo' pokrajini v splošnem priskutiti zvrševanje njene avtonomne zakonodajne pravic?, ko se talno navajajo, razlogi zelp dvomljive prayne utemeljenosti za zavlačevanie odobritev. Avtonomni statut predvideva v 14. členu obsežno decentralizacijo deželne uprave, medterm ko mora »dežel« nore malno, t. j. po pravilu, pove;-, riti svojo . upravno pristojnost pdkrSjinam, občinam in drugim javnim ustanovam ali se ooslužeVati njihovih uradov * predstav- »e. zdrave jn. Uu(h4e„uprave. n*b”,la i^notirolske ljudske Kljub temu pa je “ f4 Vt?na V run*kem karla- ki bi moral uresničiti to decentralizacijo in prenesti aktivno izvrševanjg uprave na pokrajinske oblasti, šč danes. kljub vsem poskusom, ostal mrtva črka. Se več, dogaja se na žalost, da se na mnogih upravnih področjih, ki ze pripadajo pokrajini, pojavljajo poskusi, da se ustrezne pristojnosti po možnosti omejijo na podlagi dlakocepskega juridičnega tolmačenja zakonov. Ne morem opustiti, da se ne bi dotaknil tudi nekaterih drugih področij, ki sicer ne zadevajo neposredno pokrajinsko upravo, ki pa nanjo v večji ali manjši meri bistveno vplivajo. Pokrajinska uprava ni le upravičena, ampak tudi dolžna, da v interesu miroljubnega sodelovanja V pokrajini živečih etničnih skupin pokaže na to in teži k temu, da se v vseh javnih uradih vzpostavi tako sorazmerje med nameščenci. ki je v skladu z jezikovnimi skupinami, in kakor je to predvideno v pariškem spoj-azumu. Na tem področju dvojezičnosti ali holje enakopravnosti nemškega jezika z italijanskih vlada nezadovoljivo stanje zlast; glede uradnikov držav‘de uprave in poldrzavnih ustanov. Napredek na tem ppdrbč-ju se zdi tako izredno otež-kočen da se določbet pariškega sporazuma glede priznanja šolskih diplom izvajaj«) le gle iveliki meri obremenjene z obveznostmi glede javnega skrbstva, jim nikakor ne more biti vseeno, če morajo brez moči gledati kako se ta bremena večajo z nekontroliranim priseljevanjem, zaradi neizvajanja ustreznih zakonskih določb glede naseljevanja in poslovanja namestitvenih u-radov, kar spreminja na nezdrav način socialno strukturo prebivalstva. Dasi zidanje ljudskih stanovanj spada v njeno pristojnost, se pokrajini do danes še ni priznal praktični vpliv na tem področju. Potem ko se je predsednik Frckert dotaknil vprašanja povratnikov, je zaključil, Ja ni nič čudnega, če se večina prebivalstva juinotirolske pokrajine pritožuje zaradi takega stanja, ker je to itak njegova nesporna pravica. Ogorčeno pa je pri tem zavrnil obtožbo, da bi tnjegove predstavnike, ki se za te njegove prntice borijo, mogli samo zato proglasiti za ircdegtiste ir. sovražnike države. Na gornje argumente nima italijanski tisk kaj odgovoriti. Bližnja bodočnost pa bo pokazala ali se bo tudi glede Stanja na Južnem Tirolskem kaj spremenilo, in če bo Sc-gni drial obljubo, ki jo je dal v razgovoru »PRIMORSKE ZDRAHE" ŠE DANES IN JUTRI Danes in Jutri zvečer bosta na stadionu »Prvi mala pri Sv. Ivanu zadnji dve predstavi •Primorskih zdrah* kot zaključek dela Slovenskega narodnega gledališča v letošnji sezoni ALT BO EMBARGO,HI JK.ŠKODOVAL VSEM, PONOVNO REVICTKAN? Pouuščanje napetosti v svetu in trgovina m eri Vzhodom in Zapadom —— Zmanjšanje trgovinske izmenjave med Vzhodom in Zapadom je bilo posledica političnih činiteljev, ki so danes nekoliko te pre• tiveli in zato je pričakovati, da se bodo razmere izboljšale V skupnem obsegu mednarodne trgovine zavzema izmenjava blaga med Vzhodom in Napadom danee komaj okoli S odstotke. C* vzporejamo to količino s predvojno, bomo u-fcotovili. da je izmenjava blaga med obema blokoma *elo fiadla, če pa pogledamo struk-uro predvojne in sedanie trgovine, torno opazili di je prišlo tu do velikih sprememb, {šmeri te trgdvinp sc se spremenile. ker se je tržišče preusmerilo v regionalno izmenjavo n. pr. med Sovjeteko zvezo, vzhodnoevropskimi državami in Kitajsko, dočim se izmenjava blaga teh držav z lunan jim svetom gib i v razmeroma majhnih mejah Cini-telji, ki so vplivali na le spremembe, so dobro znani in »o politične prirode. Poli‘:čni motivi so bili i na eni i na drugi strani in ti so vplivali na. zmanjšanje trgovine, ki je zavzela popolnoma drugovrsten pomen v okviru mednarodne trgovine na sploh. To p.i je bil popolnoma nepriroden razvoj, Ki se je razvijal do 1 pritiskom političnih činit-ljev. ne glede n* gospodarske pjtrebe PLAVŽI, KI SO SE V NEKAJ LETIH ZA DESETKRAT POVEČALI Zenica bogato vrača vložene napore Pred vojno je mesto Zenica štelo komaj 8 tisoč prebivalcev, danes jih šteje že 42 - Površjna, zeniške železarne meri okoli 18 kvadratnih kilometrov - Novator Anton Derling tzeniŠki milijonar! de povratnikov, ne pa n* Ko se danes pripelješ v Zenico po normalnotirni progi, ki jo je jugoslovanska mladina zgradila leta 1947 s prostovoljnim delom, in izstopiš na novi prostorni in svetli zeni-ški postaji, se kar mimogrede spomniš na film, ki ga je leta 1936, tik pred volitvami, v propagandne namene dal vrteti po Jugoslaviji tedanji predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Film je nosil naslov: «Uspehi treh let vlade dr. Milana Stojadinoviča«. In ko primerjaš tedanjo Zenico s sedanjo, vidiš, kako je bilo vse ono skromno, nebogljeno in vrhu tega še, kot je znano, večinoma lart nemškega kapitala. Tedaj je Zenica štela komaj 8.000 ljudi, danes jih šteje že 42.000. In vendar so bili tedaj pogoji za razvoj Zenice enaki kot danes in to splošno in temeljito, kakor to predvideva pariški sporazum. Pokrajinska -uprava ie tudi upravičenq za1ij>tefOs'.rana na tem. da 'se pri nameščanju uredništva v občiu#|j lir* V drugih. nilhnvetttil nhftedrsjvu podrejenim ustanovam, zajamči v interesu prebivalstva nu.fna enakopravnost med italijanskim in nemškim jezikom. Moramo pa na žalost ugotoviti da pri sprejemanju nujnih ukrepov pokrajinska uprava neleti vedpo na velike tež-koče. Isto velja tudi za notranji uradni jezik, to je ža tisti jezik, ki se uporablja v uradnem občevanju med oblastmi. Nikakor pa se ne upošteva, da bi pri tem' jvsak-daffatr vVe v do moral obvladati' vse v po krajini gpvoreče j«*ike in da bi morala biti odločilna ustrezna upravnfi uporaba v vsakem posameznem primeru, medtem ko se ne sramujejo niti pred nasprotnimi ptasejti očje. — a šo pokrajina .in njenemu padzorA istvu podrejene ustanove v| tako, kar se tiče rudnega in premogovnega bogastva, kakor tudi dobre volje ljudi, da bi se žrtvovali za gradnjo takih, zelo dragih objektov, ki so nujni za osamosvojitev neke države v gospodarskem smislu. Ce se je malo botansko mestece predvojnih 8.000 prebivalcev razvilo do danes že v pravo mesto z 42.000 prebivalci, gre prav gotovo na račun gozda tridesetih ali še več dimnikov, ki jih opaziš, še preden prideš v Zenico, in ki predstavljajo prvi zunanji videz novega, velikega kombinata jekla in železa. Samo ob sebi se razume, da je bilo potrebno za gradnjo novega velikana izredno mnogo denarja in delovne sile. Tu so bile po- tS .................... • ošene težke milijarde. Težko bi bilo reči, koliko, toda samo enostaven primer nam bo predočil veličino. Siemens-Martinovih peči je v tem kombinatu mnogo, za gradnjo e-nk same 180-tomke peči pa je potrebno nekaj tisoč ton jeklene konstrukcije. 4.000 ton visoko kvalitetne šamotne o-peke ter še 120.000 kosov navadne opeke. Samo iz teh o- pek bi lahko zgradili šest dvostanovanjskih hiš. In vsa ta velikanska količina opeke vzdrži komaj 200 delovnih' dni, nakar morajo vso peč ponovno preurediti in od stare peči ostane komaj jeklena konstrukcija. Vsaka samotna o-peka pa stane 720 dinarjev. Zato ni uič čudnega, da v Zenici vržejo vsako leto težke milijarde v investicije. Letos na primer bodo potrošili novih 14 milijard, od katerih bodo porabili a milijard za izpopolnitev in dovršitev novih objektov. To je velika vsota, vendar za dve milijardi in pol manjša kot v lanskem letU. Znak, da gredo dela, ki so jih začeli prpd letj z, gradnjo te velike železarne, proti koncu. Prihodnje leto bodo potrošili celo komaj kakih 8 milijard dinarjev, kar pa vsekakor ni malo. Toda Zenica je že začela vračati velikodušne napore njenih graditeljev in vsega jugoslovanskega ljudstva sploh. V prvih štirih mesecih letošnjega leta se je proizvodnja zeniške jeklarne povečala za 70 odst. v primerjavi z lanskoletno proizvodnjo. Dala je 21 odst. več surovega železa. 21 odst. več surovega jekla. Siemens-Martinove peči so dale celo 40 odst. več jekla, va-ljalnice pa kar 43 odst. več. Družbeni plan Zenice Za letos predvideva sledeče: železarna bo izdelala proizvodov v vrednosti nekaj milijard di-rarjev, za 43 odet. več kol lansko leto. Dohodek na osebo se je zvečal za 260.000 dinarjev oziroma za 32 odst. Skupen dobiček letošnjega leta bo znašal 4 milijarde 464 milijonov dinarjev. Lani so i-meli v načrtu, da bodo imeli dobička komaj 520 milijonov, bilo pa ga je milijardo in pol. Po sedanjih računih bo nekaj podobnega tudi letos, tako da r.amesto 4 milijard in pol bi Zenica imela okoli 12 milijard dobička. Zenica torej obilno vrača družbi vložena sredstva. gos KULTURNE NOVICE Svetovno znani kipar, ju-' slovanski rojak ^van Mn- štrooič, Jej ž_g več časa živi v inozemstvu, je novosadski »Matici srpski* daroval bronasto poprsje pesnika Jtjvana Jovanopiča-Zmaja. Dasi je. kot rečeno, že več let izven domovine, se je Meštrovič kljub temu spomnil, da poteka letos HO-letni-ca pesnikove smrti. Po književniku: Milanu. Curpinu iz Zagreba j« zaprosil »Matico srpskos za potrebni likovni material o Zmaju, na oshobi kotečega je potem iždelal kip. Pri tem delu se je o-piral tudi rta znano Rado-njičevo sliko «Mladi Zmaj v klobuku». * » * Pred kratkim je v Milanu prišlo do svojevrstne hladne vojne. predstavnikom občine županom Ferrarijem in predstavniki iimetnikov-shkbrjev, zbratiih v Associa-zione Artisti d’ltalia. Do spora je prišlo, ker se je občina odločna uprla, da bi se v tako imejiovanepi »Pa-lazzo fleales vršila razstava sodpbne slikarske Umetnosti,, ki jo je nameravalo prirediti omenjetlo umetniško združenje, in to tefradi tega, ker bi sama rada uporabila to poslopje za neko spojo razstavo grafik ter statističnih panoraiji,,.glede obnove *, • V JakopičebeM paviljonu v. Ljubijo ni,, je bila te dni odprta razstava, panjskih končnic, svojevrstne ljudske slikarske umetnosti, ki je bila v Sloveniji dokaj razširjena. Pobudo za razstavo je dal upravni odbor Jakopičevega paviljona, dragoceno gradivo pa je ob sodelovanju Etnografskega muzeja zbral in uredil Lojze Gostita, ki je bil pod njegovim vodstvom sneman tudi izredno uspel kratkome-tražni film o baročni Ljubljani , Pred kratkim je prišla na trg peta izdaja #Zgodovine Evrope» H.A.L. Fisherja, izdalo pa jo je založniško podjetje Laterza. Zgodovina obravnava razvoj Evrope od neolitskega pračloveka do začetka druge svetovne vojne. Nova izdaja je obogatena z 72 novimi slikami, u-vod pa je napisal Armando Saitta, novi direktor zbirke «Collezione Storicas, ki še ukvarja s pripravljanjem zgodovinskih del. # * * sil tettos, kot se glasi naslov novega filma, ki ga namerava snemati De Si ca. bo morda eden najboljših, kar jih je dal ta odlični italijanski režiser in igralec. Scenarij je napisal Zavattini. Zgodba obravnava zanimiv fragment iz današnjega življenja, ko si dva mlada človeka iščeta stanovanje, a ga ne najdeta. #C7pam, da nas bo cenzura pustila pri miru,* pravi De Sica. ki morda sluti, da se bo utegnilo zgoditi tudi nasprotno. Osebe bodo, zagotavlja on, povsem navadne in normalne, ljudje pač, kakršnih so danes polne vse časopisne kronike, Ali ne predstavlja morda streha, se vprašuje De Sica, največjo željo milijonov Italijanov? Upajmo,■» da bo film, ki bo o tem govoril, imel vsaj nekaj učinka tudi pri onih, ki bi lahko tem milijonom zagotovo pomagali, ie bi hoteli. V Benetkah pravkar gostuje grško narodno gledališče iz Aten. Dne 14. t. m. je prikazalo Evripidovo tragedijo «Ekuba», delo nesmrtr ne vrednosti, ki je z njim veliki antični traged hotel z liričnim jezikom prikazati nesrečo ljudi in temno mi-sterioznost njihove eksistence. Nastopajoči so seveda govorili v grščini, kar pa publike, ki je napeto in z velikim razumevanjem sledila pretresljivemu dogajanju na odru, ni motiloIn prav to je dokaz za vrhunsko umetnost, ki jo predstavlja to delo. » • • V Ljubljani nastopa makedonska plesna folklorna skupina »Taneč* iz Skoplja. Bila je ustanovljena leta JU49 z nalogo, da odkriva, proučuje, zbira in prikazuje neizčrpne folklorne zaklade Makedonije. Po dolgoletnih naporih se je »Taneč* leta 1950 udeležil tudi mednarodnega tekmovan ja folklornih plesnih skupin na festivalu v Angliji, kjer je prejel prvo svetovno ttagra-do. Razen v Turčiji, Grčiji, Angliji, Egiptu in Izraelu je nastopil tudi pri nas v Trstu. Se danes si moramo priznati, da nekaj tako pristno lepega človek, le redko doživi. Seveia potrebuje tako podjetje velikanske količine surovin. V enem dnevu požre ena sama visoka peč, do 2.500 ton rude. In koliko je vseh teh peči! Koksaj-na potrebuje nh' dan 1000 ton premoga in to je oddelek, ki troši ■ sorazmep-no najmanj.« Koliko šele troši termo-centrala, ki je. največja tovrstna centrala v Jugoslaviji. Ce hočemo prehoditi vso železarno ih «i vsaj površno o-gledati yse objekte, nam ni dovolj en d?n. tedanja železarna je 10-krat, večja od stare, saj meri' b' km v dolžino in nekaj nad 3 km ,v širino, Ce bi jo hoteli prenesti v naše tržaške razmere, bi ta velikanski obrat zavzel ves prostor med veliko čistilnico nafte Aquilo vcZavljah in tržaškim pokopališčem ter vse od obronka Kolonkovca do morja. In ves ta kolos dela noč in dan skozi vse leto, ne glede na praznike in morebitne svečanosti. Zeniška železarna im« še to prednost, da ima tudi vodo pri roki. Res je sicer, da bi se tak objekt ne mogel zgraditi' nekje dčugje. kjer ni vode, vendar je tudi gotovo, da je reka Zenica kot nalašč in zato ni nič čudnega, da so z razširitvijo stare predvojne železarne v sedanji objekt tok Zenice preusmerili skozi železarno. Da bi si s primerom porriagali, bomo rekli, da potrebuje vsa zeniška železarna, jeklarna in koksarna toliko vode, kolikor je potrebuje polmilijonsko mesto. V. tako kratkem opisu se ne moremo spuščati v podrobnosti, vendar bbmo omenili, da je vse delo v železarni in jeklarni avtomatizirano, tako rja primer v valjarni trije delavci brez vsakega napora S1 samim pritiskom «na gumb* vodijo valjalne naprave, ki izdelujejo jeklene žice debeline 15 ali 20 ittm. Iz večjega kosa jekla, ki je podoben debelejšemu hlodu, se v najkrajšem času izvije dolga žica. V drugem oddelku na pr,imer#se delajo tračnice, dolge, normalne tračnice za železniške proge. Vsaka tračnica je 18 m dolga, 1 m tračnice tehta 45 kg in vse tračnice so iz prvovrstner ga jekla« Naročniki tračnic iz Brazilije, ArSentine, Turčije Indije. Bur.me in od drugod čakajo na naročeno blago in ga plačujejo v devizah. Indija je pred kratkim naročila 500 km tračnic,- ta se pravi 22 milijonov 500.000 kg čistega jekla. Zenico ali bolje njene izdelke poznijo danes že daleč v svetu,■ Seveda preživlja Zenica pri teh naporih tudi svoje težave Kakor povsod, je tudi v Zenici eno najtežjih vprašanj ■■■”•“ šanje strokovnih^kadrov manjkuje predvsem pli skih inženirjev. Pred voj na posameznega inženirja prišlo 14.000 ton železa ali jekla, danes prida na posameznega inženirja že 100.000 ton železa oziroma jekla. Tehnično o-sebje dela s polno paro in z neverjetno požrtvovalnostjo, toda isto bi lahko rekli tudi za druge delavce v Zenici. Posebno se je izkazal znani «ze-niški milijonar* Alojz Derlinji. ki je edejl pajrtarejših in najsposobnejših zeniških delavcev in ki je na račun svojega no-vatorstva prihranil podjetju mnogo milijonov- V zahvalo za to je dobil milijon dinatjev nagrade. Pa ni 6n edini! O penici kot osrednjem metalurškem podjetju Jugoslavije bi morali še govoriti, vendar moramo nekoliko pogledati je v mesto sebno te hiše grajene preveč razkošno. Toda Zenica ne glada samo od daney na jutri, ampak mnogo dlje. Kar se tiče zeniškega prebivalstva je to odraz celotne Jugoslavije. Tu srečujemo ljudi od severnih obronkov države, od Jesenic, pa do Makedonije in od iTalmkciji pa do’ Beograd# i šr*tttje n« vzhodu m« svoje gledališče, svoje — nomatcJgrafei; im* celo simfonični orkester, ima pa s* precej zanemarjene ulicd, ’ za.'kar pravijo stari Zeničani. da ie še edina dediščina izpred vojne Oblaki belega in svetlosivega dima se noč in dan in skozi vse leto dvigajo iz zeniškega kombinata in pokrivajo skoraj vse mesto Ne mogli bi pa reči, da so« zaradi tega goipodar^ke potrebe izginile. Nasprotno te gospodarske potrebe so se iz dneva v dan čedalj« bolj večal«, tako d* se danes i r.a eni i na drugi strani čuti potreba krepitve te iznvnj ive in o tem se precej tudi govori in piš« Nje ne po.dp ra samo evropska gospodarsa« komisija, ki je v vi em tem času vztrajala v svojih poitKu.oh, da bi vplivala na razvoj tim širših gospodarJkih odnosov med Vzhodom in Zapaiom in ki še danes nadaljuje s svojimi napori v tej smeri. Sie-vilo pristašev te trgovinske izmenjave je danes nena v ulno veliko. Mnoge državi sxui*jo uitvariti čim jiri« ‘emeije za to trgovino. Lani v avgjstu je bila izvršena širša revizija embarga, ki je bil uved‘n leta* 1950 in ki se j« z lanskim avgustom omejil izk>jučno na strateško blago. Dan’i se ie postavlja vprašanj«, da bi ga ponovno pr^gledalj in upi iz njegovega seznama ./ločili še vrsto proizvodov. Na zasedanju ekonomsko socialnega sveta OZN, V:«tška zveča morala predati dploče-ne količine zlata, da bi lahko krila uvoz iz tujine. Kot poseben zelo dober element v potrditev tega, se poudarja, da v vzhodnih dfžavan primanjkuje tistega blaga, ki je nekoč predstavljalo L-melj strukture njihovega izvoza in ki bi ga danes zapadne sile rade nabavljale. Gre za poljedelsko in predvsem prehrambeno blago in za surovine. Pomanjkanje • teh pridelkov :n blaga se smatra hkrati kot razlog. ki bi v bodoče m.,gel vpličati na omejevanje splošne trgovinske izmenjav« med Vzhodom in Zahodom. Zanimive so pripombe posebnega poročila v /vez« z embargom. V poročilu se ugotavlja, da je embargo lahko zelp drag ukrep za državo ki ga izvaja, in da postan« L«h-ko tudi neučinkovit. Neuč;n-kovitosj embarga j* v tem, da se država, proti kateri je "«ii-bargo uperjen, mora preusmeriti take, da sama razvija proizvodnjo tistih proizvodov, ki so pod embargom. Iz tega bi ;e dalo torej zaključiti, da je embargo imel doslej tudi take posledice, toda zaradi določenih težkoč držav, ki embargo izvajajo, je posebno v zadnjem času postalo vprašanje tržišča zelo pereče. Drugo poročilo, ki ga je pred kratkim predložila ameriškemu kongresu bivša uprava za posle s tujino, zavzema glede trgovine med Vzhudunf in Zahodom nekoliko drugačno stališče. To poročilo izhaja s stališča, da po lanskolet. ni reviziji embarga ni prišle do večje spremembe gied« ob- sega t« izmenjave. To poročilo posveča posebno pozorne*: Kitajski, ki je bila pri reviziji embarga izločena in preti kateri se tudi danes embargo izvaja v svojem prvo*nem. torej najširšem obsegu, podatki pa. ki se v tem poročila nanašajo na izmenjavo blaga m«d Kitajsko m inoz>m*tvom, govore, da se ta izmenjava kljub embargu drži na precejšnji višini predvsem. #« s* pri tem upošteva, kakšna hi morala biti ta izmenjava, č« bi se embargo izvajal v celoti. Kitajska j« v letu 1954 uvozila iz tujine blajtc za 295 milijonov dolarjev, doeirn fu ’• v letu 1950 uvozila za 450 m,-lijonov dolarjev, lluogo boli« je uspeva! kitajtki izvoz: Kitajska je v letu 1954 izvoz,la tlaga za 471 milijoni v dolarjev, dočim ga j« leto prej izvozila za 424 milijonov doiar-jev, leta 1952 pa komaj 365 milijonov dolsrj*". Kot j« razvidno iz tega. gre od leta 1952 do 1954 obseg kitajskega izvoza čedalje bolj navzgor, pa čeprav še ni doseg«! povprečja iz leta 1950 m 1951. ko je znašala vrednost celotnega kitajskega izvoza povprečno 530 milijonov dolarjev na leto. Večji izvoz od u-voza je Kitajski omogočil, da razliko v svobodnih devizah izkoristi za nabaljanje blaga preko Sovjetske zveze. Iz tega, da Kitajska teži izvoziti čim več, kakor tudi iz tega, da želijo tudi druge države izven sovjetskega bloka izvoziti na Kitajsko čim več blaga, bi lahko sklepali, da ima Kitajska zelo velike možnosti za napredek njene trgovine s tujino. Seveda j« vmes embargo, ki škoduje i eni i drugim. Glede izmenjave blaga med Vzhodom in Zapadom se v tem poročilu negativno ocenjuje tudi stališče Sovjetske zveze. Predvsem gre kritika na račun načela recipročnosti. V poročilu se zatrjuje, da SZ zahteva prevelike privilegije v trgovinskih sporazumih, ki pa jih noče dati državam, s katerimi sporazume sklepa, razen kvečjemu kakega formalnega priznanja. Na temelju tega, zaključuje poročilo, s« da sklepati, da v sovjetski zunanji trgovinski politiki še ni prišlo do potrebnih sprememb, ki bi jih lahko smatrali kot prvi pogoj za razširjenj« trgovskih odnosov. Iz tega se hkrati sklepa, da možnosti trgovanja z Vzhodom š« uniso rožnate*. Obe omenjeni poročili vendarle potrjujeta dejstvo. da vprašanje izmenjave blaga med Vzhodom in Zahodom n« more biti zanemarjeno, po‘«b-no velja to za sedanji razvoj v svetu, ki teži k popuščanju mednarodne napetosti. V obeh poročilih je brez dvoma nekaj točnega, in sicer to, da še vedno obstajajo ovire, ki onemogočajo pravilen razvoj medsebojne izmenjave blaga. Hkrati je tudi res, da imata od tega škodo obe stranki. Na vsak način pa so manj važne spremembe glede obsega in strukture medsebojne izmenjave, kakor pa morebitne potencialne možnosti za razširjenje trgovine. Nemoten razvoj te trgovine bi lahko postal važen element v nadaljnjih naporih za popuščanje mednarodne napetosti, za razširjenje mednarodnega sodelovanja in za čedalje odločneje izločanje tistih činiteljev. ki so vplivali na razbitje enotno* str svetovnega gospodkrstva. AMERIČANI IN RUSI TER -ZAJETJE- ZALIVSKEGA TOKA Načrt, ki bi spremenil Evropo Zalivski tok jo življenjsko važen za vrsto evropskih držav, ki bi brez njega kmalu postale neprimerne za sodobne kulture Neki znan ameriški uče-njašt je pred kratkim predložil ameriškemu kongresu, naj bi se morje pri Floridi zaprlo z nasipom, da bi se tako ?,dlivski tok zadržal, v Mehiškem zalivu. Z izvedbo nadaljnjega načrta pa bi se ,#p$i -apncvil ftjekop, ki bi ,pr«se- 1»žaril 1™I 'fTirjdski polotok'in pove-jjo* jjj zo^al, Nfehiškl zalw z Atlant- Kot smo že rekli, šteje Zenica danes 42.000 prebivalcev. Podjetje in mestni ljudski odbor sta zgradila celo novo mčsto, venddr vse to še ne zadošča in s«e še vedno čuti pomanjkanje stanovanj.. Med mv vimi zgradbami so prišle sebno do izraza tiste hiše, kjer so stanovanja za sarm C. Zeničani so ugotovili, da so la stanovanja zares prikladna, vtndar zatrjujejo, da »o pu- škim oceanom. Na ta način bi se Zalivski tok usmeril namesto k obalam Evrope ob ameriški obali navzgor. Od Nbve Škotske bi se proti jugovzhodu zgradil še nekaj sto kilometrov dolg nasip, ki bi od svoje strani, pravtako pomagal ohraniti Zalivski tok ob ameriški obali. Na ta način h«, v New Vorku in na severnih, ameriških obalah kmalu začele rasti palme in uspevati južno sadje, saj bi se tu u-stvarilo podnebje, ki ga danes ima Lizbona, a pristanišče bi se osvobodilo ledu, ki v zimskem času onemogoča ladjam vstop. Pusti in v led oklenjeni Labrador bi se spremenil v pravi raj na zemlji. Čeprav se zdi to skoraj neverjetno, piše francoski časopis »Science*, se je del tega ne bodo posledice, ki bi jih to utegnilo imeti?*. Ali s« bodo Američani res odločili, da zaprejo pot Zalivskemu toku, za katerega pogosto tr- *.j4va§vf& im*: Zalivski tok je bil odkrit leta 1513. Širok je okrog 80, I globok ^1 Hšp Itn e 1 ro f, 'Pj' mika s£ s&MrJjtjo pri Miži 15 kilometjo^ rtg uro. Ad.i ki bi s premcem bila v oceanskih vodah, a » krmo v Zalivskem, toku. bi pirf' vem beležila temperaturo recimo 2 stopinji, na krmi pa celih 10 stopinj več. Oceanografska znanost smatra, da je vloga Zalivskega toka z* ogrevanje evropske obalč nadvse pomembna. Brez njegovega blagodejnega vpliva bi bili Britanski otoki, Skandinavija in Island že davno spremenjeni v ledene puščave. Zahvaljujoč njemu lahko danes Irsko imenujemo »zeleni . otok*, a obaje Severnega morja imajo za deset stopinj višjo temperaturo -le oceanske mase ne pomikajo kot tok v obliki reke. ampak so nekakšno ogromno premikajoče se toplo jezero. Kako ie to jezero, katerega sestavni del je Zalivski tok, oblikuj«, še ni pojasnjeno. Na osnovi proučevanja ritma glede zbiranja in širjenja oceanskega toplega jezera, is Le Danoix že nekajkrat natančno predvidel tako imenovane atlantske »transgresije* toplih voda. Običajno spremlja te premik* vodnih mas nepričakovana selitev velikih množje najraznovrstnejših rib na sto in sto kilometre daleč, kar j* omenjeni učenjak tudi mogel predvideti. Tako je pred vojno še pravočasno opozorjl ribiče, da bodo iz obsežnih področij Atlantskega oceana izginili slaniki. Ribiči, ki so poslušali njegovo opozorilo, «o l«po pustili svo- je ladje v pristanišču, ostali doma. in prihranili stroške, ki bi jih imeli, ko bi se napotili na brezplodni lov. Tudi danes se pogosto doga.ia, dk se .pbiči pritožujejo uradu za pomorski lov, ker ne morejo ničesar uloviti. Le Da- se v, t^m primeru spravi v% A karte »transgresij*, *«urad zg pomorski lov At ribič« po radiu, na katero področje oceana morajo odpluti, da bi imeli več sreče. Pred letom dni, »e je po nekem takem sporočilu zgodil pravi čudež. Potem, ko jo se nekaj tednov brezplodno trudili po vodah Severnega Atlantika, da bi kaj ujeli, so odrinili! nekaj sto kilometrov proti jugozapadu. Tu so se njihove mreže trgale od ogromnih količin ulovljenih rib. Nenavadno je tudi zanimiv noki načrt, ki ga je izdelal sovjetski inženir Avdojev. On predlaga, naj bi se izboklina Urala med Barensovim in Karskim morjem podaljšala ter spojila z Novo Zemljo Na ta način bi se Barensovo morje zaprlo, Zalivski tok pa, ki skozi Karsko ožino, na meji Azije in Evrope, doteka v Karsko morje in zatem končuje v Arktičnem oceanu bi ostal v njem ujet ter bi o-greval vse severne ruske obale, od Murmanska do Nove zemlje. Tako bi torej Zalivski tok ujeli Rugi. L PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 56. julij« J*® GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK SEKAJ PODATKOV U OTttllSKIH VRTLIH Zakaj niso vsi vrtci pod občinsko upravo Ce daje država podporo ustanovi ONAIH, bi jo lahko dajala tudi občinam, da bi gradile poslopja za vrtce V zadnjem mesečnika gori-llce občine je objavljena statistika o stanju vseh goriških iol. začenši pri otroških vrtcih. Ker smo o srednjih šolah svoj čas že objavili članek a statističnimi podatki, bi za danes popisali nekoliko šte> vilčno stanje na otroških vrtcih v goriški občini. Goriška občina mora skrbeti za osem otroških vrtcev, in sicer za šest italijanskih in dva slovenska. Slovenska vrtca sta v Ul. Croce in v Ul. Randaccio. Oba vrtca imata na razpolago tri prostore ugodno prodali. Gorica bo oddala 46.000 stotov; od tega bo odkupil kmečki konzorcij , v Gorici 25.000 stotov, ostalih 21.000 stotov pa konzorcij iz Trsta. Tudi grozdje še dokaj dobro kaže, razen v tistih krajih, kjer je toča grozde oklestila. Pričakuje se tudi dober pridelek vina. Sladkor in kava proste zone Danes se bn pričelo razdeljevanje sladkorja in kave pro-dvema" oddVIkoma. V otro- con* « potrošnike gori ški vrtec v Ul. Croce j« vpi' sanih 15 otrok, v vrtec v Ul. Randacoio pa devet otrok. Z vzgojo otrok se ukvarjata dve otroški vrtnarici, za čistočo pa skrbita dve slugi. Sest italijanskih otroških vrtcev obiskuje 446 otrok, na razpolago pa imajo 14 učilnic. Ustanova ONAIR. ki je bila ustanovljena pod fašizmom na področju takratne Julijske krajine ter v Zgornjem Poa-dižju in ki ima še danes iste funkcije v obeh narodnostno mešanih deželah, upravlja n« podeželju in v okolici mesta deset otroških vrtcev. Vsi trije slovenski vrtci na Oslavju. v Podgori in v Standrežu so pod upravo ONAIR. Oslavski otroški vrtec obiskuje 15 o-trok, štandreškega 24, podgorskega pa 15 otrok. Verske ustanove upravljajo tri otroške vrtce, v katerih je skupno 247 otrok. Otroški vrtec pri učiteljišču »Scipio Slataper* na Korzu Verdi, ki ga obiskuje 47 otrok, pa u-pravlja država. Po našem mnenju bi morali tudi otroški vrtci kot osnovne, strokovne in srednje šole pod upravo občine.' Zlasti ne bi smelo biti dopustno, da ima pod svojim nadzorstvom otroške vrtce ustanova ONAIR. Pripomnimo naj, da prefektura redno zavrne prošnje deficitnih občin, ki bi si rade zgradile poslopje otroškega vrtca, ali ki bi vrtce samo ustanovile. Kar na lepem pa se oglasi ONAIR, ki je pripravljena zgraditi ril ustanoviti vrtec iz lastnih fondov, samo da ji županstvo odstopi zemljišče. Tako se je zgodilo v Sovodnjah, sedaj pa se na enak način gradi otroški vrtec pri Pevnrii. Ker je ONAIR državna ustanova, ne razumeno zakaj država prepoveduje deficitnim občinam ustanavljati otroške vrtce, obenem pa sama po ONAIR pospešuje to ustanavljanje; država je pri tem popolnoma na istem. Zanjo je popolnoma vseeno, če da denar iz desnega ali levega žepa. In dejansko ga da prav qna. Zakaj ne bi torej mogla država priskočiti na pomoč občinam z dotacijami; ki bi omogočile izvedbo načrta, ki »o si ga zamislili občinski možje? Zadovoljiv pridelek pšenice Letošnji pridelek pšenice je nadvse zadovoljiv. Po raznih cenitvah je večji od pridelka leta 1953, ko je bilo v povojnih letih dosežen v^šek. Ta ve«t je nadvse razveseljiva, ker je zaradi letošnjega muhastega vremena toča marsikje uničila pridelek. Pričela se je tudi mlačva. Mlatilnice neprestano brnijo, da bi čimprej opravile svoje delo. Ze prejšnji teden, in sicer 6 julija se je pričel odkup žita, ki bo trajal do 31. avgusta. Do takrat bodo kmetje lahko pridelek posušili in ga ške in sovodenjske občine. Sladkor; 1 kg na osebo na odrezek atev. 39 po ISO lir za kg; kava: 0,400 kg surove alt 0 320 pražene na osebo na odrezek stev 40. Razdeljevanje se zaključi 30. t. m. KINO CORSO. 17.00; »Američana, G. Ford. VF.RD1. 17.00: »Madame But-terfly», K. Vakigusa in N., Filaču ridi. CENTRALE. 17.00: «25 minut s smrtjo*. M. Thompson. VITTOR1A. 17.00: «Timber- yack», v barvah. MODERNO. 17.00: »Rešite kralja«, v barvah, A. Baxter. Tako se ne rešuje gospodarska kriza No zadnji seji mestnega sveta se je. x obžalovanjem skoraj soglasno ugotovilo občutno zmanjšanje 'pomoči našemu mestu ter goriški pokrajini ng splošno. Povod za rdz-pravo o tern vprašanju je bilo več kot polovično zmanjšanj* števila delovnih dni delovnih centrih v primeri prvimi lanskimi nakazili. Skupaj s tem pa je bilo poudarjeno, da tn ni osamljen primer, ampak da se je zmanjkala tudi pomoč ohčinški podporni ustanovi (ECA) ter skladu za zimsko pomoč. Včeraj smo z začudenjem ugotovili, da je bila tudi beguncem ukinjena socialna pomoč. Njihovo glasilo govori nič manj kot n ukinitvi treh menz, v katerih se je hranilo okrog 31)0 beguncev, ki so jih oblasti nastavile vzdolž državne meje v goriiki pokrajini. Ne bomo se spuščali v analizo vzrokov, ki so pred stavništvo rimske vlade dovedli do tega koraka, pač pa hočemo samo poudariti, da so oblasti doline socialno podpreti begunce, ker so se na zahtevo oblasti naselili v naši pokrajini in zaradi tega ni njihova krivda, če v vaši z brezposelnostjo in gospodarsko krizo preobložen i pokrajini ne morejo dobiti zaposlitve. Ce to ne bo storjeno, smo prisiljeni ugotoviti, da predstavlja ukrep o ukinitvi menz za begunce skupaj z zmanjšanjem delovnih centrov, zmanjšanjem podpore ECA in skladu za zimsko po moč zavestno in neodgovorno dejanje, ki bo ir bolj povečalo revščina v naši pokrajini. TUDI DEVETA ETAPA TOURA ZELO HRIBOVITA Geminiani sam na cilja v Monacn <»aul še enkrat junak dneva Splošna klasifikacija je spet doživela precejšnjo spremembo Rolland še prvi, Fornara drugi pol minute pred Bobetom MONACO, 15. — Tudi današnja deveta etapa je bila prava gorska etapa. Startalo je še 101 tekmovalcev, kolikor jih je še ostalo od začetnih 130. Gotovo je med dirkači in funkcionarji vladala radoved- HUDA PROMETNA NESREČA PRI JAMIJAH ŠOFER SPINOGLIO IZ TRSTA podlegel poškodbam v goriški bolnici Pri nesreči so bile ranjene vse osebe, ki so potovale v avtomobilu, ki se je prevrnil V četrtek dopoldne se je na nevarnem ovinku dogodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 29-letni šofer Eugenio Spinoglio iz Ul. Colonia 71 v Trstu. Vzroki nesreče še niso znani, pač pa nekatere druge podrobnosti, iz katerih so policijske oblasti, ki so nesrečo preiskale, ugotovile, da j« skupina tržaških izletnikov v četrtek prišla z dvema avtomobiloma na izlet v Gorico. V prvem avtomobilu »Fiat 1100». ki je bil last člana civilne policije Nella Gavazzija, so bile sledeče osebe: Spignoglio, ki je bil za volanom, 25-letni študent Francesco Troiani s Trga Leonardo d* Vinci 3, 24-letna študentka Gianna di Domeni-co iz Ul. Vidali 14, študentka Perla in 20-letna šivilja Maria Dragan iz Ul. Fabio Severo 149. V izposojenem avtomobilu »Fiat 1900» pa je bil lastnik prvega avtomobila Cavazzi z ostalimi tremi prijatelji. Ko so z normalno hitrostjo pripeljali do jameljskega ovinka. se je prvi avto, katerega je vozil Spinoglio, zaradi doslej neznanih vzrokov zaletel v obcestni kamen, ga odlomil ter se prevrnil. Prijatelji iz drugega avtomobila so ponesrečencem takoj priskočili na pomoč. Naložili so jih v svoj avto in jih odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so zdravniki takoj pregledali ponesrečence in jih pričeli zdraviti. Najhuje se' je poškb-doval Spinoglio. Pretresel si je podane in prebil lobanjo; eleau, etjel, vendar je” ob 14. tftiHzIRitTnt]. Tudi ostali ponesrečenci so sr hudo poškodovali. Dijakinja Perla je imela polomljenih več reber ter hudo vročino 'zaradi poškodb. Kljub resnim poškodbam, je Perla za- htevala, naj jo takoj prepeljejo na njen dom v Trst. Možganski pretres in zlom lobanje ima tudi Maria Dragan. Poleg tega im* precej telesnih poškodb. Najmanj od vseh se je poškodoval Troiani: porezal se je po zapestju in polomil nekaj reber na levi strani prsnega koša. Pričakujejo, da bo ozdravil v 25 dneh. je popane in prebil lol Trčenje kolesarjev na števerjanski cesti V četrtek okrog poldneva se j» v Steverjanu dogodila prometna nesreča, pri kateri sta bili poškodovani dve osebi. Po cesti, ki iz Stevarjana pelje v Gorico, je vozil s kolesom 14-letni Jožef Škorjanc iz Stever-jana. Ker je na kraju cesta precej strma, je Škorjanc vozil s precejšnjo naglico in ni mogel takoj zaustaviti kolesa, ko mu je na nekem križišču prečkala cesto 2R-letna Ida Gravner iz Steverjana, ki je prišla na glavno cesto z neke stranske poti. Pri trčenju sta kolesarja padla s kolesa ter se precej poškodovala. Na pomoč so jima priskočili nekateri ljudje, ki ao bili v bližini ter takoj poklicali na kraj rešilni avto Zelenega križa, ki ju je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Pri pregledu so zdravniki ugotovili Škorjancu pretres možganov in razne druge poškodbe po telesu, za kar so ga pridržali na zdravljenju; hujše poškodbe so ugotovili Gravnerjevi, in sicer pretres mozgan ter hude rane po obrazu. O njenem zdravstvenem stanju se zdravniki niso izrekli. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarni D’Udine, Ulica Rabatta, 18 - tel. 21-24. HOLLAND je imel rumeno majico po IV., V. in VI. etapi ter Jo ponovno oblekel po VIII, in IX. etapi. nost, kaj bo danes napravil Luksemburžan Gaul, ki je včeraj na tako sijajen način vozil med vso etapo, pustil za seboj vse nasprotnike in nemoteno prispel sam na cilj. Danes seveda ni bil on, ki bi začel prvi poskušati, kako bi se dalo uteči. Toda ko se začne' blfeati prvi' Visoki Vrh na današnji etapi, Col de Vars, se Gaul 'že odtrga od drugih. Sicer je pred njim ze nekdo drugi, Scodeller, in tudi L. Bo-bet se drži Gaulovega kolesa. Vendar ta pogumno vozi, Bo-bet zaostane in 4 km pred Var-som Gaul ze pusti na cedilu Scodellerja, ki ga je medtem dohitel. Na vrhu ima ze 47” prednosti pred Scodellerjem in 1’12” pred Gelabertom in L. c~^llE- K,Mni VASSON &.-I70G mm m Včerajšnja etapa Bobetom. Ostali so pa še bolj oddaljeni. Med Varsom in Barcellonet-te se po Bobetovem defektu združi 11 dirkačev na čelu, to je Gaul, ki so ga dohiteli se Gelabert, I.orono, Vitetta. Brankart, Bauvin, Scodeller, Coletto, Astrua, Fornara in Giudici. 84 km imajo ti 1’10" prednosti pred Bobetom. ki vozi skupaj z rumeno majico Rollandom. Gaul in Scodeller se spet odtrgata 15 km pred vrhom Cayolle in na vrhu ima Luksemburžan spet 7" prednosti pred Scodellerjem, 3'35” pred Gelabertom in 3'40" pred Co-lettom. Bobet je zaostal več kot za 4’.' Tudi čez Vasson vozi Gaul še sam, toda v vožnji navzdol, zlasti še zaradi slabe ceste po dežju. Gaula dohitijo 17 km pred Nico tisti dirkači, ki so potem tudi prispeli v prvi skupini v Monaco. Strmina na Turbie je dokončno odločil* o zmagovalcu današnje etape. Geminiani se odtrga in samo Gaul in Italijani ga zasledujejo. Toda Geminiani kljub temu veča pred-l nost. V začetku strmine na Turbie ima Geminiani 1'15” prednosti. Sicer ima 2.5 km pred vrhom defekt, vendar izgubi pri tem le nekaj sekund; tako da vozi čez vrh ri2" pred Fornaro. Bobetom in Oaulom. Na strmini navzdol Geminja-nija nihče več ne dohiti, tako da privozi na cilj dve minuti pred drugimi. Rolland je še vedno ohranil lumeno majico. Vrstni red na cilju IX. etape (Briancon - Monaco, 263 km): 1. Geminiani 1.15.30; 2. Bauvin 1.17.30; 32. Fornara; 4 A. Rolland; 3. L. Bobet; C. Astrua vsi s časom Bauvina; 7. Cle-rici 8.19’03"; I. Coletto MOTO”; 0. Walkowiak «.1I’2J"; 10. Gaul «.I»’2I”; 11. Vitetta 1.10’ 34"; 12. Brankart 8.2015”. Odstopili so; Picet (Zahod), Bultel (Zahod), Haan (Hol.), Gral (Sv.), Deledda (Jugovzhod), Maitland (Angl.), Te-lotte (Ile), A. Voorting (Hol.), Van Dongen (Hol.). Splošna klasifikacija po IX. etapi: 1. Rolland 50.51’23”; 2. Fornara presledek 11’03"; 3. L. Bobet tl’33”; 4. Gaull 11’50”; 3. Vitetta 13’4d”; 0. Brankart 1C’85”; 7. Astrua 17’24"; I. Geminiani 13’; 0. Robič 23'4S"; 10. Maliejac 2410"; 21. Monti; 27. Coletto; 3«. Giudici; 39. Fantini; 42. Barozzi; 62. Bene-detti; 69. Pezzi. Klasifikacija « moštva po IX. etapi: 1. Franclja 170.00’ 17”; 2. Italija 170.30’H’’; 3. Severovzhod - center 171.00'42”; 4. Belgija 171.21*0"; J. Zahod 171.4304”; 6. Španija; 7. Svtca; t. Holandska; 9. Jugovzhod 172 26'19”; 10. Luksemburg - Mešano; 11. Ile de France; 12. Jugovzhod 173.3S'37”; 13. Anglija 174.58’34”. Dirkači so vozili čez posamezne vrhove v tem redu: Col de Vars, I. kategorija: 1. Gaul 10 točk; 2. Scodeller 49", 9; 3. Gelabert 1'12", 8; 4. Bobet i. č. 7; 5. Branikart 1 ’21 ”, 6; 6. Lorono i. č. 5; 7. Bauvin 2’07”, 4; 8. Astrua 2’25”, 3; 9. Apo Lazarides 2’30”, 2; 10. Coletto i. č. 1; 11. Vitetta 2'42”; 12. Fornara i. č.; 13. Giudici i. č. Col de la Cayole, 1. katego rija: 1. Gaul 10; 2. Scodeller 7”, 9; 3. Gelabert 3'35”. 8; 4. Coletto 3’40"7; 5. Astrua 3’50”, 6; 6. Vitetta 5; 7. L. Bobet 4; 8 Brankart 3; 9. Fornara 2; 10. Lorono 1, vsi s časom A-strue. V istem času so prešli tui Huber, Rolland. Apo Lazarides, Clerici, Bauvin in s 3'53" Walkoniak. Vasson, II. kategorija: 1. Gaul, 2. L. Bobet 4’15”; 3. Brankart 4’20”; 4. Fornara 4’ 23"; 5. Bauvin 4’30”; 6. Rolland, Astrua, Vitetta, Lorono 4’32”; 10. Coletto 4’50”; 11. Huber 4’55". Turbie, 11. kategorija: 1. Geminiani; 2. Fornara 1’12”; 3. L. Bobet 1’12"; 4. Gaul 1’12”; 5. Astrua 1’29”; 6. Rolland 1’36". Splošna klasifikacija za ve- liko gorsko nagrado po IX. etapi: 1. Gaul 51 točk, 2. ex aequo: Gelabert in L. Bobet 31, 4. Brankart in Scodeller 18, 6. Coletto in Fornara 14 8. A- strua 13, 9. Nolten in Vitetta 11, 10. Kuebler 7.. Richards prvak v deseteroboju V odsotnosti novega svetovnega rekorderja v deseteroboju Johnsona je bilo v Krafords-billu letošnje prvenstvo ZDA v deseteroboju. 27 atletov je vodilo ostro borbo. Po prvem dnevu je bil lanski prvak Richard* šele na četrtem mestu in šele skok ob palici ga je privedel na čelo, ki ga je obdržal do konca. Zmagal je Richards s 6873 točkami pred I,awsonom 6501, Shankleyem 6405 in Podoleyem 6215. Richard* je s svojo zmago osvojil našlov prvaka ZDA v deseteroboju že tretjič. V posameznih disciplinah je dosegel naslednje rezultate: 100 m 11,4 400 m 52.3. 1500 m 5:10.4, 110 m ovire 15.8, višina 185, daljina 6.70, palica 4.54, krogla 13:03, disk 40.33, kopje 56.88. * * * Nekaj rezultatov z atletskega tekmovanja v Turkuju na Finskem: 800 m: Courtnev (ZDA) 1:47.6, 1300 m: Vuorisalo (Fin.) 3:46.0. Huttunen (Fin.) 3:46.4. Seaman (ZDA) 3.47.6, Mugoša (J.) 3:48.0, 5009 m: Taipale (Fin.) ‘14:14.4. Hypponen (Fin.) 14:33.4, Mihalič (J.) 14:41.2. HASSENBORDER Je zmagal v V. etapi in bil Je tudi med prvimi v splošni klasifikaciji. V VIII. etapi pa Je že kmalu po začetku odstopil. ITALIJA V EVROPSKEM FINALU IA DAVISOV POKAL Anglija že eliminirana s 3:0 Pietrangah in Sirala sta zmagala v Štirih setih in take pridobila tretjo točko in zmago v evropskem polfinalu BIRMINGHAM. 15. — Na sporedu polfinalnega evropskega dvoboja za Davisov poka) med Anglijo in Italijo je bila danes igra v dvoje. Ker je po prvih singlih Italija ze prešla v vodstvo z 2:0, bi bila dovolj za končno zmago ae samo današnja zmaga v doublu. Razumljivo, da so bili igralci spričo te odgovornosti na obeh straneh v začetku precej nervozni. Vendar se prej znajdeta Angleža in zmagata v prvem setu. Sicer sta tudi res precej dobro igrala. Tudi v drugem in ae v tretjem setu sta se krepko upirala, toda večja rutina italijanskega para Ju j« končne le prisilila h kapitulaciji. Pietrangeli in Sirola sta tako spravila rezultat po prvih dveh dneh dvoboja na 8:0, kar je že obenem tudi zmaga Italije nad Anglijo. S to zmago se je Italija plasirala v evropski finale. Jutri sta na sporedu še sin-gla Knight - Pietrangeli ia Becker - Gsrdini. Rezultati: Pietrangeli In Sirola (It.) • Wilson in Davvies (Angl.) 4:6, 11:9, 1:6. 6:3. gVIOSKA-ČIlC 1:1 STOCKHOLM, 15. — Po prvem dnevu dvoboja med Čilom in Švedsko za Davisov pokal je stanje neodločeno 1:1. Rezultata: Ayala (Cile) - Davideon (Sved.) 5:7, 7:5, 6:2, 6:3. Bergelin (Sved.) - Hammtf-sley (Cile) 5:7, 7:5, 6:2, 6:3. Plavalne tekme MEDNARODNIŠAHOVSKI TURNIR V LJUBLJANI Tudi Milič med prvimi Rezultati 11. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani: Gabrovšek - Udovčič 0:1, Bogdanovič - Kininger remi, Robač - Stahlbcrg remi, ing. Vidmar - Padevski prekinjeno v boljšem položaju za črnega, dr. Paoli - Karaklajič remi, Grosek - Pirc remi, Krivec -Puc prekinjeno, Witkowsky -Bertok prekinjeno, Persic - Milič 0:1. Rezultati iz 10. kola: Kininger - Grosek remi, Milič -Witkowsky 1:0. Stanje: Karaklajič, Stahlberg. Pirc in Milič po 7 točk, Wit-kpwsky 6,(1), Kininger, Udovčič in Gabrovšek po 6 itd. Ruski plavalei, ki so nastopili na dvoboju SZ:Francija, sp star.tali še na plavalnem tekmovanju ,v , La Kerte — Alaisu in dosegli nekaj odličnih rezultatov. Golovčenko je na 200 m prsno le za desetinko sekunde zgrešil ruski rekord in dosegel.s časom 2:36.2 četrti najboljši čas na švetu vseh časov. Boljše od Golov-,čenka so doslej plavali .le Japonca' Tanaka’ '2:35.2 / in , Furu-kawa 2:35.4 ter Rus Minaškin 2:36.1. Ostali rezultati: 100 m: Blioch (Fr.) 57.6, Balandin (SZ) ,58,.2,- 200 vi: Belojed (SZ) 2:11.0, 100 m hrbtno: Solov jev 1:05.6. 200 m hrbtno: Kuvaldin (SZ) 2:28.2, 100 ni metuljček: Strujanov (SZ) 1:05.1', (izenačen rekord), 200 m’ prsno: Golovčenko (SZ) 2:36.2, Brpus-sard (Fr.) 2:38.2 (rekord). 1 * * * V Leipzigu je bilo večje mednarodno plavalno tekmovanje, na katerem se je najbolj izkazal madžarski plavalec Zabnrsky, ki je preplaval 150« m v odličnem času 18:48.5. Rezultat Zaborskega je le za 8 desetink sekunde slabši od madžarskega rekorda in predstavlja 11, rezultat vseh časov v velikem bazenu. Drug odličen rezultat je zabeležila plavalka Szekely, stara k-omaj 16 let, s svojimi 1:16.5 na 100 | m v metuljčkovem slogu. To je' tretji' rezultat vseh čaaov | pravo VII. olimpijskih timskih MADŽAR NYEKI, evropski prvak na 100 m prosto v velikih bazenih. Od oataliti rezultatov velja omeniti še rezultat Enkeja (V. Nem.) 2:41.2 na 200 m prsno in 50.8 Brauerja na 100 m. * * * ■■ Madžarski plavalci so po svojem nastopu v Leipzigu plavali tudi na tekmovanju v Magdeburgu. Tokrat pa za največje presenečenj* i>i poskrbel kakšen madžarski plavalec ali plavalka, ampak komaj 14-letna domačinka Mar-lis Geisler, ki je preplavala 200 m prsno v odličnem času 2:56.4. Ostali rezultati a tega tekmovanja: 100 m: Dob*y (M) 59.1, 400 m; Zaborskv (M) 4:41.3, 100 m hrbtno; Kli-ment (M) 1:07.2, 200 m metuljček: Acs (M) 2:32.4. Biihre (V. (V. Nem.) 2:36.5; ženske — 100 m hrbtno: Pajor (M) 1:17.0, 100 m metuljček; Szekely (M) 1:16.5. Madžarka Eva S/ekelv je preplaval* 400 m v času 5:20.5 in premagala Garayev« 5:29.8 ter Gyergyakovo 5:37.7. Na 1500 m se j« odlikoval Nyeki S č««6m 19:36.0. * * * Plavalno tekmovanje v Ant-werpnu je dalo nekaj odličnih rezultatov: 100 m: Vonk 1:10.5. 400 m: Balkenende 5:33.9, loo metrov hrbtno: Van Alphen 1:16.0, De Korte 1:16.1, 300 m prsno.' Bruins 3:03.3. VATERPOLO Splil Honved 3:3 V vaterpolo tekmi v Splitu, v kateri sta igrali ekipi madžarskega prvaka Honveda in reprezentanca Splita, je bil re. zultat neodločen 3:3 (0:2). Glede na številne možnosti domače ekipe rezultat ni popolnoma realen. Za Honved j« dal vse tri gole Nemet. Olimpijski ogenj iz Rima v Cortino CORTINA D’AMPEZZO, 15. — N* sedežu odbora za pri- iger v Cortini j* imel včeraj zasedanje izvršni odbor pod predsedstvom Thaona de Ravela. Odbor je odobril poročila o do sedaj opravljenem delu in obenem poslušal poročila o delih, ki jih je treba še opraviti. Razpravljalo se je tudi e olimpijskem ognju, ki bo moral goreti na ledenem stadionu za časa iger. Predlagali so, da bi se ta ogenj prižgal v Rimu ob primerni slovesnosti. Lahko bi se to zgodilo na Ka-pitolu ali pa na olimpijskem stadionu. Potem bi baklo prenesli z letalom fr Benetke, odtod pa bi jo v štafeti nesli v Cortino. V štafeti bi sodelovali v glavnem atleti, ki se ukvarja jo z zimskimi športi. Sicer bodo o vsem tem še premišljali. Milan zmagal z 9:2 GOTEBORG. 15. — Milan j« premagal moštvo Goteborga * 9:2 (4:1). Odgovoril »redni* STANISLAV RENKO Tlaka Tiskarski zavod ZTT ■ Trs* Himo Skedbmj predvaja danes 16. t. m. ob 19.30 nri barvni strastni film: Igralci: Victor Mature, Mari Blanchard KINO PROStK-KONIOVEl predvaja danes 16. t. m. ob 26. nri barvni rnski film: „S A D K O iS mm na Carinah predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri film: ZGODILO SE JBVBERLINU Igrajo: James Mason, Clalre Bloom in Hildegarde Ned (VZHODNI BERLIN — PREPOVEDANO PODROČJE) Kino po želji na odprtem ali pa v zaprtem prostoru. 5S Haafi&s. Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 33. Pru£o poglavje. V CMTODOVI SOLI - UČITELJ ADAMIČ - NOVA KATASTROFA Najprej vrtavka ali «curlo», ki na vrtu, kjer so bile stezice posute z drobnimi kamenčki, skoraj ni prišel v poštev. Za vrtavko sl potreboval kratek bič, s katerim si usekal po vrtavki prav pri tleh, da si Jo zmerom znova poganjal naprej in v kolobarjenje. Tako je Boris, ki Je bil mojster v poganjanju curla. velikokrat pripodil vrtavko od svojega doma. kjer Je bil otroški vrtec, prav do nas, ne da bi enJcrat samkrat moral pobrati »curlai s tal in ga na novo zavrteti. Kajpada je tudi mene prevzela zelja, da bi podil svoj »ourlo* po cesti. Dvomim pa, da ml ga je mama kdaj kupila. Njej se Je upiralo vse. kar je imelo kakor koli opravita z ulico in Je dišalo po mulariji. Vendar sem imel tekom let «curlov» precejšnje število. Kakšnega sem našel na cesti, mar sikaterega sem pridobil z igranjem na »ščinke*, vsaj enega prav lepega, živo pisanega pa sem zamenjal za znamke. Vrteti »curlo* in ga poditi po tleh sem se najprej naučil na podu kuhinje in »zadnje sobe* in prešel potem s njim na vrt, kjer Je bila pot količkaj ravna. Ropot vrtavke po tleh sobe in kuhinje Je šel kajpada mami na živce in Je bilo zato nujno, da sem se z njim preselil. Kmalu nato sem ga podil že po «stari» in zlasti po »novi cesti*, ki je bila široka in razmeroma gladka Mama se Je sicer zaradi tega jezila. t da ni bilo nujno, da bi me bila zmerom zapazila, ko sem sel poganjat curlo na cesto. Ne vem sicer, če sem kdai dosegel Borisovo mojstrovstvo, le to lahko rečem, da nlsein pri tej igri zaostajal za drugimi mulci. Zavrt«! sem curlo in ga »pustil lahko z višine, celo z zidka ob cesti sem ga spuščal na tla in skočil potem za njim in ga podil naprej. Druga igra, ki me je za nekaj let morda še bolj prevzela kakor »curlo*, so bile »ščinke* in igra z njimi, ki Ji pravijo na Kranjskem menda »frtavekanje*. Pri igri morata biti vsaj dva igralca. V peščena ali cestna tla se izdolbe plitka luknjica, ki smo ji rekli »koka*, če so v sobi podnata tla, igraš lahko tudi v sobi; kajti med dilaimi ali v njih se bo gotovo našla kaka vdolbinica, ki lahko služi za »koko*, »scinke*, majhne ilovnate ali steklene kroglice, poženeš proti luknjici tako, da sprožiš palec, ob kateirega si položil »scinko*, ob kazalec. Kroglica se mora čim bolj približati luknjici ali pa — najbolje, da se kar že takoj zakotali vanjo. »Punti* ali točke se štejejo pač 1» dogovoru, dobitki so navadno sčinke same, kdaj tudi krajcar ali kaj drugega. Igra ni vselej tako nedolžna, kakoc je videti na prvi pogled. Razvije se lahko v pravo strast, ob njej se radi vnamejo prepiri, izgubijo se «šcinke», ki si Jih kupil za denar, denar sam, pa tudi kak nožiček ali »curlo*. Ob tej igri se je zanemarila marsikatera solska naloga, marsikatero berilo je ostalo neprebrano in marsikatera pesem nenaučena na pamet. Izkušnja mi’ je pokazala, da Je marsikateri nepoboljšljivi scinkar postal pozneje strasten kvartopirec, igralec »more* ali na kocke Sicer se ml pa zdi igra s »ščlnkami*. če ne postane prehuda razvada ali strast, prijetna in zanimiva igra. Kot vsaka igra zahteva tudi ta popolno osredotočenost, zbranost in spretnost. Marsikdo, ki se je kot otrok igral s »ščlnkami*, je postal pozneje navdušen balincar ali kegljač. Obe igri, balincanl« in kegljanje, pa sta po vsej priliki med najbolj zdravimi udejstvovanji y prostem času in pripadata že športu. 72. ščink smo imeli več vrst. Najbolj navadne, menda jih Je bilo pet ali celo deset za en krajcar, so bile iz nekakšne glinaste mase. Barve so bile navadno rujave, opekasti rdeče ali motno zelene. Boljše vrste so se svetile kakor pološčene in ao bile še drugih barv: na primer plave, živozelene in bele. Najimenitnejše »ščinke* so bile iz stekla. Tudi teh Je bilo več vrat. Navadne so imele v steklu nekaj živobarvnih pasov, dragocenejše pa ao bile znotraj pisane, kakor bi gledal v kaleldoskop. Spominjam se nekaterih primerkov posebno razkošnih, debelih »ščirnk*, ki so imele znotraj pasove cele mavrične , skale. Zlasti sem občudoval eno, ki me Je spominjala po razkošnih barvilih odtenkih zlasti oranžnega, rumenega ln rdečega na žlvopisani hrbet kraskega modrasa. Ne spominjam se več, kdo je bil lastnik te ščinke, ali Ivan ali kateri od mojih sošolcev z Akvedota. Kje Jo je ootičnik dobil ali kupil, nisem mogel nikoli izvedeti, v izložbah kake podobne nisem opazisl nikoli. Tudi če Je bil Ivan. je njen izvor ohranil kot svojo osebno skrivnost, ki jih Je imel še nekaj, kot bomo videli pozneje Zastavil sem vse svoje sile pregovarjanja in spretnosti v igri » «sčinkami», da bi si jo pridobil. Priigral sem veliko število »šcink*. ki sem Jih pozneje prav tako izgubil. Toda tega čudovitega primerka ni hotel njen lastnik nikoli zastaviti, čeprav Je z njim tudi kdaj igral. No, končno se je dal ta pozabljeni lastnik le pregovoriti, da je svoj pisani zaklad zastavil, in ščinka Je naposled vendarle prišla v moj zep. Kot sem dejal, ne vem več točno, kdo Je bil ta lastnik. Samo žalostnih oči se spominjam, ki »o gledale za pisano stekleno žogico, ko sem Jo pospravil. Tod* ne za dolgo. Vrag in kavalirski cut sta me premotila. da sem kmalu nato zaklad tudi Jaz zastavil in ga seveda Izgubil, ščinka je še nekajkrat romala iz enega v drugi zeP’ dokler se ni, ne vem. ali v mojem ali v žepu neznanega paj' daša napravila luknjica in je »cinka smuknila skoznjo. Nekaj drugih takih sicer manj očarljivih ali vsekaker dragocenih lepotičk je končalo v miznici učitelja Adamiča, če že nasa mama nd bila posebna prijateljica našega igrani3 s ščlnkami za mano »ta namreč kmalu povzela igro tudi oba brata in celo obe sestri —, pa Je Adamič »ščinke* ih igro z njimi naravnost sovražil ln Jo na vse pretege preganjat »ščinke*, ki jih je zasačil pri ucenclh, so bile med tistimi predmeti, ki jih tudi konec šolskega leta ni vračal. Sicer je bil dan vračanja zaplenjenih predmetov edeh Izmed najbolj imenitnih v šolskem letu. Učitelj Adamič Je na stežaj odprl mišnico, tako da se Je moral, sedeč pred pultom, skloniti ■ stolom vred daleč nazaj. Vlekel je iz predal3 predmet za predmetom, ga potežkal in ocenjeval in končn0 vprašal, čigava last da je bil. Večkrat se Je dolgo pregovarjaj’ kazal predmet in dražil z njim bivšega lastnika. Ta je prosi*1 moledoval tn pospremil kdaj svoje prošnje tudi z morda h* prav pristnimi solzami. Ko je Adamič vrnil predmet, si imel občutek, kot da ti izkazuje velikansko milost m dobroto. Ko pa so prišle na vrsto »sčinke*, jih je vzel cel kuP med dlani ln z njimi požvenkljal. kot da bi bili cekini. Vpraš*1 je v razred, komu je »ščinke* vzel. Marsikdo, ki je prišel sam3 ob navadne glinast« kroglice, se je potuhnil. Kdor pa Je izguh1 dragocenejše, »e je oglasil in začel moledovati. Tedaj je Adamič pobrskal po predalu in vzel 1» pj«*3 pisano stekleno lepotičko. Podržal Jo je med palcem in '*i' zalcem in vprašal nedolžno: »Ali je bila ta tvoja?* Lahko Je dotičnik potrdil ali , tudi zanikal. Mimo vpraš*' nega se Jih je navadno oglasilo še več, ki so na glas trdil*’ »Ne, ta Je bila moja. Meni 10 dajte.* Adamič Je • hudomušnim smehljanjem razkazoval leP0^ tičko in Ji pel hvalo: »Ali ni lepa? Le poglej te plave in oranžne trakove . njej. Kakor bi gleda! mavrica ln kako se »veti. To Je dr»» špas, kajneda?* (Nadaljevanji stedU.