List 37. I. Tečaj LI. L" ■ 1 I u I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za «celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld.^in za četrt leta 1 gld. leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na Oglase (inšerate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat lj5 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 15. septembra 1893. Taalfejera in dr. Gregrom, se bodo vsekako odločili za Politiški oddelek. ................................................................................................................ ^ Levičarski jezikovni predlog. prvega. S tem je dovolj jasno povedano, da Poljaki bodo glasovali za jezikovni predlog, ako iDode vlada zanj porabila svoj vpliv. Tako postopanje Poljakov ni lepo, ali ^'eostro se pa obsojati ne more. Mladočehi so si sami odtujili Poljake. Seharsehmidov jezikovni predlog je bil obležal v od- Bili bi se morali na nje bolj ozijati. Praktičen politik seku in tudi se mnogi nadejajo, da tudi obleži predlog, se povsod ozira na obstoječe razmere in na prazne fraze katerega bode stavil Plener. Nam se pa to ne zdi prav ne opira svojega dela. Mladočehi so pri svojem delovanji verojetno. Proti Scharschmidovemu predlogu bili so Poljaki dovolj pokazali, da ne poznajo ali pa nečejo poznati fak- II. in to le iz ozira na druge .Slovane, zlasti na Čehe. Njim tičnih razmer, zlasti da ne -vedo dovolj ceniti, kako važen samim je pa predlog precej znale zakonito prednosti polj ajal kajti njim bi se pi faktor so Poljaki v avstrijski notranji politiki. katere ima sedaj v Ga Pa še nekaj druzega je. kar kaže, da je jezikovni ticij Poljaki bi se tor ložj branili pred vedno bolj predlog ni brez upanja. Y Ze zadnji čas smo omenili, da probujajočimi se Hüsint Tedaj ko je Scharschmid stavil mu nemški konservativci najbrž ne bodo ravno nasprotni svoj predlog, so češki narod zastopali samo Staročehi, ka- Danes pa lahko rečemo, da se nismo motili. Mej konser-teri so bili najboljši prijatelji Poljakov. Naravno je, da vativci se je začelo neko gibanje za osnovo katoliškega so njim na ljubo Poljaki odrekli levičarjem podporo, po- centruma. Sedanji Hohenwarte v klub mnogim ni dovolj ka- sebno ker so od čeških zastopnikov v raznih važnih tolišk. Tisti, ki pa stvari bolje poznajo, pa trdijo, da stvareh pomoči pričakovali. Od tega časa so se pa raz- povod hrepenenju po katoliškem centrumu je le neko na- že marsikaj spremenile. Mladočehi tirajo politiko, sprotje do S'ovanov in želja po nemškem državnem jeziku. Hohenwartovem klubu pa ne morejo prav pokazati teh mer ki Poljakom ni prav nič po godu. Zaradi tega se pa tudi Poljaki nanje ne ozirajo in bolj iščejo pomoči pri levi- svojih želja, za to bi ga pa radi razbili. Če se jim to Tudi pri Poljakih pr meni je srajca posreči, ne vemo; mi mislimo da ne, ker velik del nemških bližje nego suknja, najprej so poljske koristi, potem še konservativcev ima vendar proti takemu katoliškemu cen- več dajo Poljakom, trumu svoje pomisleke, ter bi se v tem mnogo Slovanov po- le pridejo druge na vrsto. Če levičarji nego Cehi zakaj jih torej ne podpirali. Zaradi tega tisnilo v.liberalni tabor. Toliko pa lahko rečemo, da tisti je pa verojetno, da Poljaki ne bodo ali levičarskega nemški možje, ki danes tako hrepene po katoliškem cen jezikovnega predloga, če zanje ne bode škodljiv, da celo trumu, se ne bodo dosti pomišljali glasovati za nemški mogoče je, da bodo zanj glasovali. Zadnjikrat smo izrekli državni jezik. svoje mnenje, da Poljaki za levičarski predlog ne bodo glasovali, ali danes pa priznamo, da smo morda bili Iz povedanega je razvidno, da mi Slovenci prav sto I pr B- rimo, če smo previdni in računamo s tem, da jezikovno optimistični. Nakrat so nekateri poljski listi začeli pisati vprašanje pride v državnem zboru na vrsto. Zato je pa za levičarski predlo poučenih krogov. or ö« List, ki dobiva poročila iz dobro treba, da poprej dobro premislimo, kako stališče je nam da bodo poljski poslanci vsekako zavzeti v tem vprašanji. Seveda pred vsem bode treba morali glasovati za jezikovni predlog, če bode zakonito dobro pregledati vse podrobnosti tega predloga. Ker pa pise zagotavljal pravice polj To bi bila za Poljake velika sedaj njega podrobnosti ne poznamo in najbrž še tudi pridobitev, katere ne smejo žrtvovati frazi o slovanski levičarji sami niso povsem jedini, kaka oblika naj se vzajemnosti. Če bodo Poljaki imeli izbirati mej grofom mu da, tudi mi ne moremo se spuščati v nobene podrob- CS .m i 308 hosti, omeniti. že temveč moremo nekaj stvarij bolj splošno risti. Ravno tako se pa v Avstriji pri določevanji, če se ečkrat smo naglašali potrebo jezikovne zato pa mi Slovenci ne smemo stvai kar kona, zavrniti, ako bode predlo obliko. Tudi to nas ne sme motiti, da prihaja od libe bode kak jezik učil kot učni predmet, ne smemo ravnati po simpatijah ali antipatijah do dotičnega jezika ali na-limine roda, ampak moramo pri tem vzeti naše in občne koristi za g imel količkaj nam ugodno v poštev. Nadalje smo mi pa celo odločno za to, da je nem alcev, vsaj smo tudi ustav dobili od liberalne stranke ščina parlamentarni jezik našega državnega zbora Odkri vendar ima mnogo dobrih določil, in moramo obža tosrčno priznamo da nismo tistih čeških in hr lovati, da se točneje ne izvaja. Pravo je, da smo proti jezi- vaških govorov, ki so se slišali zadnja leta v državnem kovnemu predlogu, ki prihaja od levičarjev, precej neza- zboru. Nekateri se pri tem sklicujejo na Švico, kjer se upljivi in ga zatorej moramo bode imel kake dobre stvari, mi ne smemo stvarij kar s slabimi vred zavreči. teh Na to dobrih imamo le to omeniti, da so laški govori jako redki, fran- skrbneje ogledati, ali če razpravlja tudi v vseh treh jezikih v parlamentu. Mi vemo, da za nas sedaj godna sapa ne vleče coščino in nemščino pa vsak omikan Švicar razume, ker V se učita v srednjih šolah. V Švici se sedaj lahko poslanci Tudi ko bi Nemci delali jezikovni zakon samo Koroško in Štajarsko, bi mi takoj ekli kaj dobrega gotovo ni v njem kar Ker odklonimo ga ker bode pa jezikov razumejo, če tudi se ne govori le v jednem jeziku. Kaka zmešnjava bi pa bila v avstrijskem državnem zboru, ko bi začeli govoriti v vseh jezikih, v katerih izhaja državnv zakon veljal tudi za Češko, pa Nemci ne bodo mogli iti tako daleč. Skoro mi lahko rečemo, da s takimi razmerami, kakor so jih Nemci pripravljeni privoliti Čehom, bi mi Slovenci bili precej zadovoljni. Mi smo zadovoljni, da se po slovenskih okrajih na Stajarskem in Koroškem slovenski uraduje in da imamo tod slovenske šole, nikakor ker tega pa ne pa ne zahtevamo podobno Čeh om da po sej deželi ali uradniki biti vešči obeh deželnih jezikov. Zado bili. da se na gimnazijah na Slovenskem poučuje v slovenščini, in nič nimamo proti temu, če se pri na vseh srednjih šolah nemščina učni zakonik, drug druzega bi ne razumeli moremo zahtevati, da bi državni poslanec moral znati sedem ali osem jezikov. Mi državnega zbora ne zmatramo za kako komedijo temveč njega razprave zmatramo za resne, zato je pa po vori v jednem jeziku in da se gleda ob jednem, da bodo omikanci cele države znali dotični jezik, ki pri sedanjih razmerah mora biti zmešnjave bi nastale, ko bi hoteli izbrati kak drug jezik našem mnenji potrebno, da se go nemški, kajti še večje težave in Iz povedanega je idno se pac ihaj neki delo tem določi da predmet Niti na misel nam pride da bi zaradi tes^a drugim narodom pa se v Celji morajo dijaki nemščine učiti zahtevali, da bi graških srednjih šolah mor učiti slovenščine. Cehi krog, kjer bi se lahko nemščini postavno določila neka prednost, ne da bi to bilo v škodo tudi ne v škodo državi, samo da se bode moral ta delo krog točno določiti. da bi bila nemščina obvezni predmet na tem Po- se pa upirajo, čeških srednjih šolah in sedaj tudi taktično ni. oziru tudi Čehi gredo faktično dalje nego Madjari Ijaki in Hrvatje. Vsi ti narodi se ne upirajo tako pouku ^nemščine nego Čehi, ker dobro vedo, da je zanje znanje nemščine velicega pomena. Pri nas v Avstriji so razmere take, da brez znanja človeka skoro misliti Politični pregled. Spomin kraljevega reskripta Mladočehi so bili sprožili misel, ako se slovesno praznuje po vsem Češkem kraljevega reskripta spomin z dne 12. septembra 1871 leta so celo v praškem mestnem zboru predlog, da se nemščine si temeljito izobraženega ne moremo. Tudi nemškega slovstva ne more zameniti Stavili praznuje ta spomin. Mestni zbor pa je to ker je večina se lavnost odklonil. vjemala z mnenjem županovim, da je ta lavili z veselicami. ^nam nobeno slovansko izvzemši rusko. Mi radi prizna- spomin prežalosten za Čehe, da bi ga Tedaj je priznal vladar pravice češke krone amo da Čehi in Poljaki hitro napredujejo, da imajo že tako blizu uresničenja čeških želj ali velike duševne zaklade v svojem slovstvu ali v znanst- taka prevara Ker mestni zbor ni hotel prirediti slavnosti Čehi so že bili pozneje sledila temu so venem oziru pa vendar ne morejo stati še na lastnih C nogah. Drugače bi seveda bilo, da se vsi Slovani popri- klenili Mladočehi sami. Vlada je pa videč, da se s takimi narod razburja, prepovedala na ta dan vse JO slavnostmi hode. Mladočehi so pa to prepoved hoteli tem narediti iluzo memo jednega književnega jezika, ali do tega je še daleč, ricno, da so sklenili prirediti bankete, h katerim je bil pristop Manjši narodi se povsod morajo opirati na večje. povabljenim se le Na Švedskem je v srednjih šolah obvezna nemščina, na Danskem francoščina, v Srbiji nemščina, v Bolgariji francoščina in ruščina. Vsi spoznavajo, da se morajo opirati 150 ljudij, mej njimi skoro vsi mladočeški poslanci. Policij dovolj ( Policij osebno poznajo je bil tak shod na Sofijskem otoku Pa tudi to se ni povsem obneslo le vabitelji tudi povabljence zbrane razpodila. V Pragi Zbralo se je bilo blizu povsod prepričat, er to ni bilo, je bogatejše se na jedno narod, ali vendar gimi slovstvi, francoščina in angleščina. slovstvo. Nemci so gotovo omikan ne sramujejo seznanjati se z dru- ]e pa govor prišla in jih razpodila. Noben izgovor ni pomagal. Od se le r Pritožite se!" Sicer je pa dr. (jregr sam srednjih šolah v Prusiji sta obligatni arjal ljudi, naj se razidejo, ko je videl da poli Prve Nemci gotovo niso vpe Ijali zaradi ljubezni do Francozov, temveč zaradi tega, policije. Slišali so se klici: „Naši poslanci so pr pripravljena zares uporabljati silo. Ljudstvo je pričakovalo, da se upro poslanci in je bilo malo nejevoljno, kako so se zbali Fi ----- •IVI* VI zbezah ker vedo, da jim jezik kulturnega francoskega naroda ko- pred bajoneti To radikalna opozicija za do o češke D ä % \ y I i I' / Ft' prava ! Sramota! takimi bojazljivci nič De dosežemo!" Ta meji Diso imeli nobenega druzega pomena 1 nego izzivanje dogodek je nekoliko omajal zaupanje v miadoČeske vodje. Izjemno stanje na Češkem. dnem cesarjevim, so se godile stvari, Že pred rojstnim niso nie dobrega Francozov. Euski listi strogo obsojajo Italijo, da nagaja seda) Franciji, katera jo je svojedobno rešila pogina. Obisk niskega brodovja v Toiilonu bo pokazal, da nista Nemčija in Italija že obetale. Videlo se je, da je nekaj ljudij, kateri so zgubili vse spoštovanje do vladarja. Pozneje se je pa po raznih shodih zabavljalo proti vladi, kar je večkrat vzbujalo tako razburjenost, da se je že bilo bati za javno varnost. Tudi agitacije za češke odločilni za usodo osrednje Evrope. Francoski listi pišejo jako strogo proti Italiji in priporočajo imejiteljem italijanskih rent, da se jih znebo in tako s tem pripomorejo, da te izgube vsako vrednost. Za obisk ruskega brodovja v Toulon napise so obrodile v nekaterih kraiih slab sad. Tako so po nekod ob železnicah potigali nenuške svarilne table, da so ostale jfdino češke. Izgredi po ulicah so se pnavljali. Socijalisti so začenjali v ze razbijati nekako pod narodno pretvezo. Dogodki » dne 13. oktobra t. 1. delajo se velike piprave. Euski pomorski častniki obiščejo tudi Pariz, kjer se bode v operi predstavljalo neko rusko delo. Govori se, da se povodom tega rusko-fran-coskega sestanka razglasi alijančna pogodba mej obema drža- dne 12. t. m. v spomin kraljevega reskripta tudi niso bili povsem dostojni. Y Kolinu so ob tej priliki nekoga zaprli zaradi razžaljenja cesarja. Oblastva so že bila zgubila vsako avtoriteto in bila je nevarnost, da niti za silo ne bode mogla vzdržavati reda, ako se jim ne dajo močnejša sredstva. Zaradi tega je pa vlada proglasila izjemno stanje. Nadejamo se pa, da vama. Anglija. M i noli teden razpravljala le gosposka zbornica Gladstonejevo homerulo. Govorilo je več govornikov proti in za, na kar se je pri glasovanji homerula zavrgla s 419 proti 41 glasovi. se razmere kmalu toliko zboljšajo, da se povrnejo normalne razmere. Papeževa enciklika. Papež v posebnem pismu do Obrtnija. pgerskih škofov opominja ogerske katolike k stanovitnosti v K edanjih nih časih. V encikliki, ki je jako odločna, na- števajo, razna sredstva, katerih naj se katoliki poslužuj o sedanjih nevarnostih. Pripo da naj volijo povsod prav Čikago in Kolumbijeva razstava (Dalje.) katoliške poslance v vse zastope. Duhovnikom se mej drugim naroča, da naj se preveč ne pečajo s politiko, ker sicer jim Z razstavo v Cikagu se praznuje preti nevarnost, da bi pozemeljsko bolj cenili nego nebeško Za poži katoliške zavesti se Fpriporočajo katoliški shodi Nadalje papež priporoča da vero vneta in v raznih božjih duhovščina. aaj gleda, da se vzgoji za posvetnih vedah podkovana štiristoletnica odkritja Amerike. Prav za prav letošnje leto ni pravo, kajti Krištof] Kolumb je na zapadnoindijske otoke bil prišel 12. oktobra 1492. leta, na ameriško celino je že i dne Trojna zveza in toulonske slavnosti povedati, da bode trojna zveza uničila uspeh toulonskih Listi vedo slav- stopil še le leta 1498. Lani niso mogli napraviti razstave ker se je prepozno odločil prepir mej Čikagom in Novim ostij z drugo še večjo manifestacijo. Go se, da zberej v Sredozemskem morji nemško talij s ko « gleško brodov Z druge strani se pa da demonstrujejo zoper rusko-franeosko zvezo. da se namerava v trozvezo tudi Nai cuie vzprejeti tudi Svedija. da pride angleško brodovje v Tare ^t; utegne se torej gorenja vest uresniuti a poročila že vedo povedati, kratkem v italijansko pristašče Yorkom o tem, kje naj bode razstava in bi tudi jeseni v oktobru ne bilo kazalo otvarjati razstave; leta 1898. pa ko in an- tudi ni kazalo čakati, ker bi potem bili dve veliki razstavi preblizu vkupe, kajti leta 1900. bode ztipet razstava v Parizu. Letošnja razstava je druga v Zjedinjenih državah-. Leta 1876. je bila razstava v Filadelfiji v spomin stolet Srbija. Državno sodišče, ima soditi zatožene nice, odkar so Zjedinjene države si priborile samostojnost bivše ministre je konstituirano. Mej sodniki sta tudi dva, sta osebna sovražnika bivših ministrov. Zatoženci so zahtevali, da se ta d zključita a odi je odklonilo to zahtevo Tedanja razstava je pa imela le bolj značaj deželne raz stave, ali letošnja razstava v Cikagu je pa v pravem po- Nedvomno je torej edaj da bodo ministri obsoj nedvomno menu mejnarodna. Zastooane so vse države. Na razsta- je pa tadi da jih bo kralj pomilostil Mej Karagjorjeviči ki si prilastuiejo pravice na srbski prestol, in Obrenoviči sedaj Kralj so se dolg ^^ladajo v brbiji, Aleksander-Obrenovič se prepiri porav v velikem spremstv pri peljal v Topolac in položivši na rakev prvega Karagjorjeviča : „Ovenčajmo rakev slavnega krasen venec iz cvet rodoljuba, rekel višči je tudi celo mesto. Le pomisli, celo uro potrebuješ,. da prideš od jednega konca do druzega. je mesto, kjer se je razstava otvorila. Okrog stoje najlepša in največja poslopja. Na zapadni strani je lepo upravno poslopje z veličastno kupolo ? na prvi razvil zastavo neodvisnosti Srbije, jevica, Večna slava njegovemu spominu Poroča se, da je nastalo mej bolgarskim rijsko poslopje, na desni pa poslopje za stroje in velikega Karagjo Bolgarija ministerskim predsednikom Stambulovom in bolgarskim knezom Ferdinandom neko nasprotje. Slednji bi se rad pobotal z Rusijo in gleda na to s poti in spodkopuj rakev vzhodni strani ob Mechiganskem jezeru je velikanska lopa na stebrih, na levi strani je električno, obrtno in indust- za da bi si sovražnika Rusije, Stambulova spravil Stambulov sam pa tudi ve za nakane Ferdinandove kmetijstvo. Da si pa morete misliti, kako prekrasen in veličasten je ta prostor, povejmo, da je 600 metrov dolg in 200 metrov širok. Pol milijona ljudij bi na njem imelo tal temu. Grozi mu celo, da ga bo odstranil prostora, da ni večinoma voda. Napravljen je namreč kakor Batenberžana. Da bi ložje dosegel svoj namen, približuje ^ velik umeten bazin,«ki izpolnuje ta prostor, po kacih se Ru V tu navedeno je pa vest ki še ni toli potrjena, da bi se amogla že imenovati v vsem resnična. Rusija, Francija, Nemčija in Italija Da niso nemški manevri ob francoski meji, katerih se je udeležil tudi italijanski kraljevič, ^ te prijateljico, je ob sebi umevno. Nemški manevri ob francoski znemirili le Francije temveč tudi Rusij 100 metrov na široko je suho. Ta prostor okrog je bil ob otvorjenji poln ljudij, poleg tega je pa bilo neštevilno ljudij po poslopjih, po strehah i. t. d., da so gledali otvorjenje. Lepote, ki se tukaj opazuje, ni moč popisati. Ne le 310 poslopja, temveč ti lepi nasadi, to je občudovanja vredno, v katerem je preživel Krištof Kolumb dalje časa. tem Ves prostor je preprežen s kanali, po katerih se lahko poslopj so voziš. potem so tukaj veliki bajarji J gozdi obraščeni otoki. v njih pa lepi z Kolumba azstavljene razne stvari, ki se tičejo Krištofa Vozeč se ob obrežji Michiganskega jezera gledaš na severnem koncu razstavišča kacih 50 palačam podobnih poslopij posamičnih ameriških in tujih držav. Na južnem ni dovolilo. Promet po razstaviščih posreduje električna železnica in več parnikov poleg mnogih vozov. Strašno število je restavracij na razstavišču, če tudi se več tisoč prosilcem koncu teh poslopij je umetninska galerija, ki je 160 m Razstavino podjetje je pa pri podelitvi kon- dolga in 105 w široka cesij vendar premalo strogo postopalo. Mej lepimi poslopji zgrajena v jonskem slogu s ku- postavilo se je mnogo grdih barak, katere prostor kaze. polo. Veljala je G70.000 dolarjev. Zadaj za jezerom od- Ali kaj se hoče ločeno stoji mogočno poslopje illinoiske države > to je pač bolj po amerikansko. Gostilni Največje carji so se zavezali da poslopje je industrijska palača, ki je 620 m dolga, 250 m svojih kosmatih dohodkov. Razstav dajo podjetju razstave četrtino široka, ki ima mnoga dvorišča, 105 m široko kupolo. Po slopje je zgrajeno v korintskem slogu. Okrog poslopja y podjetje bode tako isok balkon, s katerega se jako lepo vidi ri'' poslopje je stalo 1,500.000 dolarje po dobilo več milijonov dolarjev in to pri praktičnem Ame-rikancu že nekaj velja, zato pa niso tako strogo gledali, , če se vjema nje vnanjost s azstavišči. kako barako je kdo postavil pole g Onostr stoječimi palačami. Sicer pa tudi v Ameriki ne gle otoku tega poslopja pa stoji na umetno narejenem dajo na take stvari tako natanko, kakor v Evropi kjer iginalno okrašeno, različno pobarvano ribiško po- J® treba načrta in komisij ) ce kdo misli zgraditi kak slopje z akvarijem v največjih razmerah. Prav ob jezer ulnjak (Dalje sledi.) skem obrežji je pomorska razstava ibiškega poslopja na odprtem zelenem travniku je larska razstava. Poslopje je 32 Na severni strani od vrt-oko dol in 82 Obrtnijske raznoterosti. z velikansko kupolo. Tukaj ja polno rastlinjakov, ki se umetno grejejo dvorišči ste posajeni Trajnost z vrelim kotranom napojene ali posteklene s pomerančnimi velike steklene lope opeke. Poskušalo se je slabo žgano, malo in citroninimi drevesi, poleg tega pa za palme. Zraven vrtnarske razstave je razstava za ženska razstava je že zaradi tega zanimiva, ker niso zlasti strešno peko Temenu uporno S tem se je mislilo doseči tem zboljsati, da se previeče s kotranom da oda ne mo dela Ta razstavljer tudi načrt v Skušnj opeko pa pokazala, da niti kotranova prevlaka niti tenko Stvari, ki so delo ženskih ok tekoča svinčena gla ni toliko z'>oljšala peke da bi oda ženska, izučena stavbitelj italijanskem resenančnem slogu napravila ki temveč je ne prišla vanjo. Ob mraza pa ta voda izstopi iz lukenj i odluši s kotranom prepojeno glazuro, ki'vode skozi tako rad Sofij Havden iz Bostona ne v v pusca ima nekaj čez dvajset let. Južno od teh poslopij je velikansko poslopje za prometno razstavo. Poslopje, v katerem so najraznovrstnejša občila, je zidano v romantičnem slogu. Zraven so poslopja za rudništvo. To poslopje, kakor razruši. Ce je glazovana luknasta Glazovati peka se na ta način se sme le dobro žgana in gosta opeka IIMMÄI Kmetijstvo, j »M« II tudi električno azstavno poslopje, je zidano v francoskem renesančnem slogu in olepšano s stolpi. Pred električno razstavo je velikanski kip Franklinov. Kmetijske zadruge. Upr poslopje, katero smo že višje omenili Konservativni poslanci v državnem zboru že dolgo ) zgrajeno v italijanskem renesančnem slogu. Pozlačena ku- bi imele zahtevajo, da se osnujejo kmetijske zadrug Te zadrug pola je 85 meti namen na vse načine pospeševati kmetijstvo gradbi in praktični uredbi oka. To poslopje Fe odlikuje po lepi napravljali raznovrstne kmetijske stroje, skrbeti kmetom njem so pisarne državnih oblastev, policije, požarne brambe, pošte in pa časopisov, delkov ceneja posojila, posredovati pri prodaji kmetijskih pri Pred poslopjem je velikanski kip Krištofa Kolumba da celo zavarovanje proti ognju in toči vzeti v slopj za stroje zgrajeno v španjski renesanci Po- in je svoje roke. Po zahtevi konservativcev bi moral vsak kmet 285 m dolgo in 158 m široko. Blizu tega poslopja je kmetijska in živinarska razstava, poleg katerih je velika mle-karija in gozdarska razstava. Zadaj za poslopjem za stroje je od juga proti severu velik bazin. Mnogo vodometov tukaj meče vodo v veliko pristopiti k taki zadrugi. Poljedelski minister grof Fal kenhayn je še pred dvema letoma obljubil zbornici po slancev, da predloži načrt zakona o tacih zadrugah. To se pa dosedaj še ni zgodilo drugam so visočino in hladi zrak Proti takim za-zlasti nemški liberalci, kakor je ta stranka navadno proti vsemu, kar bi koristilo kmetu. Posebno konci je umetno pristanišče, so liberalci proti temu, da bi vsak kmet moral pristopiti pristanicnem nasipu nahajate se dve grškim templom k taki zadrug To bi po njih mnenji ne bilo liberalno podobni lopi, potem Kolumbu in drugim odkriteljem po- ker bi omejevalo svobodo posamičnika Seveda v esnici svečena lopa na stel)rih. Nasproti omenjenima temploma pa nemški liberalci imajo vse nekaj druzega pa stoji 13 stebrov z grbi prvotnih 13 držav sedanje dr- Ta stranka podpira pred vsem kapitaliste in skrbi žavne zveze ^^ - ----1-- i-^------ »^ ......... . , . . . pred očmi. , da sredi stoji velikanski kip republike pole or Ö je po naravi posnet samostan Santa Maria de ti lahko izžemajo kmete in druge stanove, kar delajo povsod Rabida, zlasti pa v Galiciji. Denar posojujejo na visoke obresti F- C 311 r '4 11 in tako b gate in kmeta-tirajo naravnost v pogubo; > • t Za druge, ako bi ne bil pristop njim obvezen, bi ne slovenskih posojilnic. Posebno ni misliti, da bi se zavaro- lotiti jedna sama zadruga, pač bi bilo to vanja mogla mogle dosti pomagati kmetu, da bi dobil ceneje posojilo mogoče če se jih več združi v zvezo in si v ta namen zadrugam, ki imajo nakupovati stroje in pospešiti kme- pridobe spretnih močij če se ne osnujejo deželne zavaro tijstvo. pač pristopali bogati kmetje v zadruge, ki valnice, bode vsekako treba gledati, da si zadružnim potom imele skrbeti, da kmetje dobe ceneje posojila, da zlasti vredimo zavarovanje. Pa tudi druzih večjih stvarij se za • 3 konvertujejo sedanje dolgove. bi pa bogati pristopali, ker posojil sami ne potrebujejo. kmetje ne poroštvo druge drugače ne bode moglo lotiti, da stopijo v zvezo jih pa vender zadelo. Kakor se vidi, so liberalci dosegli vsaj za zdaj svoj namen. Vlada je, kakor se kaže, opustila svojo misel na osnovo obveznih zadrug. Za to Kmetijske raznoterosti. Kako se odp mah na travnikih. IS naj se pa tudi zbornica dotičnega dobre prsti po zimi, kadar m Če ua nimaš prsti, je pa zakona kmalu ne predloži. ,Pač pa vlada misli delati na tudi dobro v ce travnike posipaš s pepelom ali kajnitom to, da se osnujejo prostovoljne zadruge. Dolenjeavstrijski namestnik grof Kielmannseg, je že naročil okrajnim gla- varstvom, da naj po svoji prostovoljnih zadrug po kmetih. moci pospesujejo snovanje Konjski gnoj je gorek in suh. Ce svežega prepelješ na peščeno njivo, rastline na njej usahnejo. Dober je pa tak gaoj za mrzlo in. težko ilovnato zemljo, katero segreje, da postane rodovitnejša. če na suhe njive vozimo konjski gnoj vsekako jeseni, mokro njive pa v z njim lahko moramo gnojimo tudi Pričakovati je, da tudi drugi deželni načelniki pomladi, če nimamo njive s težko prstjo, za kakeršno ugaja posnemali dolenje avstrijskega namestnika, vsaj so pač vsi dobili potrebno navodilo od vlade. Če tudi snovanje prostovoljnih zadrug povsem ne dosega svojega namena, ali vender je tudi ž njimi kmetom nekoliko pomagano, zlasti bodo pripomogle, da se mej njimi oživi oni zadružni duh, ki je potreben, če se hoče kmetijski stan obdržati in razvijati o sedanjih težavnih časih. Posebno Naš konjski gnoj, ga pa moramo pomešati z drugim nojem Poučni in zabavni del. se dalo pri Slovencih veliko storiti v tem oziru. narod ima precej smisla za take naprave, kar kaže že lep napredek naših posojilnic. V tem oziru smo Slovenci pred Nemci, če tudi se poslednji radi ponašajo s svojo veliko kulturo. Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Kmalu od Turanja naprej privozili smo na postajo Dugaresa, ki stoji nekoliko vzvišena nad planoto doline, Po mnenji dolenjeavstrijskega namestnika naj bi kjer se razširja vas enacega imena ob vodi Mrežnici. se osnovalo v vsaki občini jedno kmetijsko društvo, ka- Hrvatske seljanke so jako marljive in pridne. Se po tero bi potem pospeševalo snovanje zadrug. Po naših poti grede nosijo šop prediva za glavno ruto. v rokah razmerah bi bilo pa najbolje, da se povsod osnujejo po- pa vretence (preslica), in predejo. Ta trud bi ubogim družnice kmetijske družbe, katere bi pospeševale sno- revicam menda rada odvzela novodobna kultura ? ker je da vanje zadrug. Po Slovenskem se poslednji čas jako pridno pozidala v Dugaresi mehanično predilnico. Pravijo, snujejo take podružnice, in so že tudi mnogo storile za ima v tej tovarni sicer več sto rok dela, glavni dobiček kmetijstvo. Kmetijska družba sama na vso moč'dela na pa se menda steka le v en žep, kakor je sploh navada to, da se snujejo take podružnice. Sploh moramo reči, da pri enakih podjetjih dalj vožnji je bila okolica en čas še prijazna, kmalu pa je postala samotna, iz tal poslednje desetletje zlasti na Kranjskem v tem oziru nastalo neko novo življenje. Kmetijska družba je razvila pričelo je štrleti golo kamenje, ki je svedočilo, da smo tako delovanje, kakor skoro nobena druga v Avstriji, več bode pa lahko storila, ako jo bodo močno podpirali vladni organi. Veseli nas torej, da se je vlada jela bolj zanimati tu privozili že v kraški svet Le ena vas kazala se nam je še levi namreč Zvečaj ob vodi Mrežnici, potem pa smo kmalu dospeli na postajo Generalski stol Ta kraj zadrug. za kmetijski stan in misli pospeševati snovanje Dolžnost kmetovalcev še bolj po zastopnikov narodovih sem svoje dni prav pogosto imenovati v Karlovci; bil menda graničarske stotnije, in stoji ob Jo- bil je postaji čul sedež žefinski cesti. Kar me tu najbolj zanimalo v raznih zastopih je pa skrbeti za to, da se zadruge gorski orjak Klek pri Ogulinu, ki se na tej vedno lepše razvijajo in se jim širi delokrog, da s časom vprvič zagleda. (Visok je 1183 metrov nad morsko pla " združijo ves naš kmetski stan. Dvomimo pa tudi ne, da noto.) Scer mi je on že stari znanec, kajti v dolgo pre bodo naši državni in deželni poslanci silili da, te za- teklih letih sem mu mnogokrat gledal iz vrh Gorjancev v njegovo golo čelo; a na obliko njegovo, vidno od te druge postanejo obvezne. Tudi bode treba gledati, da kmetijske zadruge ne strani, bil sem opozorjen že v Karlovci. Ne vem se bodo osamljene delovale, temveč, da bodo mej njimi napravile kake zveze. Skušnja nas uči, koliko z večjim vspe- spominjati, da bi bil o kaki taki gorski podobi že kedaj slišal, še manj pa je videl. Slično je vrhovje Kleka 1 hom delajo naše posojilnice, odkar se je osnovala zveza od te strani gledano J na mrtvaški oder položenemu^ 31 mrtvecu. KaKor so namreč pri mrliču, (ako ga pogledamo mivo v prirodoznanskem in zlasti skrbno v statistiškenh odstrani) ddvzdignjena glava, roki in nogi mimo ostalega oziru; za tem nam slika versko in intelektuelno stram trupla tako so tudi,vrh Kleka odvzdignjeni trije posa- Dobrovčanov, in pripoveduje povest bližnjih gradov in mezni vrhunci iz njegovega v drugem ravnega površja. Priprosti narod pa baje pravi v svoji domišljiji. da gradičev. V V. poglavji podaja črtico o Dobrovi, kot bivšfc podružnici šentvidske fare; v VI. pogl. pa beremo kako^ to, Klek namreč grob kraljeviča Marke. in zakaj se je 1. 1723. ločila Dobrova od St. Vida. Naj Eno uro od te postaje oddaljene so toplice Lešče, obširnejši (53 strani) in najtemeljitejši je VII. oddelek. ki imajo baje 36^ gorkote po Celziju. Ako pa koga kjer čitamo vso predzgodovino in zgodovino farne cerkve mikalo priti do Severina, ki je že ob kranjski meji pri in štirih podružnic. „Preobsežen se bo morebiti kateremu Kolpi dospel tudi lahko do tja odtod v kakih 3 urah. ßlunjski in ogulinski graničarski regiment. Daljna vožnja za potnika ni mikavna, marveč dolgo- časna, samotna. Kultiviranega sveta videti malo, tudi tu dobili bivališč pa skoraj nič. Amerike-željni dovolj praznega sveta. — Naslednja postaja bila nam je Tounj, ki je videti jako dolgočasen, a tudi siromašen kraj. Domačini ponujali so nam na prodaj lešnike. Pač pičli zaslužek! Za to se pa priporočajo potnikom od tod tem bolj mikavni velika vas, kjer stoluje karlovški - 2. v Slunj, ki slovi zarad jako izleti: 1. v Plaški, pravoslavni vladika; zanimivih slapov — njih 13 — vode Slunjice; in 3. k Plit-vickim jezerom. Ta jezera ima pač moja malenkost že zdavnej „na piki'', drugo vprašanje pa je: jih bo li kedaj tudi videla. Zvedenci trdijo, da ona niso le samo prva in največja naravska krasota Hrvatske, ampak celo tudi ena nalepših jin najbolj interesantnih posebnostij v Evropi, — da! nazivljejo jih celo naravno čudo sveta, kateremu ni najti sličnosti (f^nakosti). podnožju gorovja Mala Kapela, v divjeromantičnem okrožji nahaja se v terasno vzdigajočem se stopnevj.nji eden nad drugim 13 jezer, 7 večjih in 6 manjših. Dvanajst jih je po 20 večjih in 10 manjših slapovih drugo z diugim sklenjenih. krati izvir reke Korane. iz zadnjega jezera je človek o takih naravnih 1 • v • SllSl ni zameriti, da rodi čudih kaj bere Odtok Ako ali pripovedovati tacega skoraj nebrzdano vidaželjnost v duši občudovalcev naravskih lepotij. (Dalje sledi.) Zgodovina fara ljubljanske škofije. X. Zgodovina dobrovske fare pri Ljubljani t Spisal Anton Lesjak. Založil Jernej Babnik. — nikovi nasledniki v Ljubljani. Tiskali Blas- C o- Ö kapelan A. Lesjak, ki je obljubil še-le pred letom v svoji knjižici „Stara božja pot Marije Device na Dobrovi". zdel ta oddelek. pripomniti moram, da je knjiga na- Ne dalječ od te postaje mejila sta se tudi nekdanja menjena tudi božjepotnikom in bi bila brez tega oddelka nepopolna" pravi pisatelj; mi pa menimo, da je baš v tem oddelku nakopičenih toliko prevažnih historičnih in kulturelnih podatkov, da mu bodo zato hvaležni zlasti domači zgodovinarji. Za poglavji o zidanih znamenjih. v fari, v župnišči in cerkvenih posestvih beremo v XI. pogl. dnljše in krajše življenjepise a) samostojnih duhovnih. pastirjev, duhovnih pomočnikov in o J subsidijarijev. XIII. poglavje pa ima naslov: ^Odlični Dobrovčar.i", v čegar prvi polovici se slikajo život in zasluge duhov nikov, v drugi pa svetnih. Med temi, čitamo so so sebno ljubeznjivostjo popisane vrline prezaslužnega dežel nega glavarja kranjskega dr. Jožefa Poklukarja. — Priloge so pridejane sledeče: ustanovni dekret knezo-škofa Viljema grofa mil. w de Leslio z dne 8. jul. 1723. radi leta; pismo papeža Pija IX. z dne 6. avg. 1858. 1. popolnih odpustkov med šmarnimi mašami in pismo sv. .. s katerim se Očeta Leona XIII, z dne 26. avg. 1879. popolni odpustki podaljšajo do nedelje slad. imena Mari jinega. — — Lično tiskana knjiga je vseskozi spisana skrbno in premišljeno v priprostem jeziku ter okrašena s 4 tografičnimi slikami telju čestitamo! — . dr. Fr. Lampeta. Gospodu pisa-Svojim čitateljem pa toplo priporočamo to knjigo v naročbo. X. Y. Poučni in zabavni drobiž. Bolgarski časopisi. V Bolgariji izhajajo sledeči nepolitični listi: Veterinarna sbirka/ mesečnik, Juridični časopis, Sbornik za narodne umotvore, nauke in književnost, Perijodično Spisanje, Svjet, Pedagogium, Diialma v Sofiji, Domači prijatelj, Celina, Juridečki pregled v Plovdivu, Trud v Trnovem, Iskra in Den v Šumnu, Učiteljski drugar. Izvor, Nova Svetljava v Slivnu in Sudbenu Eiblioteku v Jomboli. Novice. — Osobne vesti. Praktični zdravnik gosp. dr. Anton Šifrer v Eibnici, imenovan je deželnim okrožnim zdravnikom za ribniški zdravstveni okraj Namestnim učiteljem vero- nauka na tukajšnji spodnji gimnaziji imenovan je č. gosp. dr. ovi", da poda v kratkem natančnejšo sliko vse dobrovske fare v njeni preteklosti in sedanjosti, izpolnil je že to svojo obljubo s pričujočo lepo knjigo. Veliko truda Andrej Karlin. pomožnim katehetom na vadnici, pa č. g. stolni in raziskavanja je trebalo pri sestavi, te zgodovine, kar kaže zaznamek premnogih tiskanih virov in rokopisov; vikar Mat. Mrak. — Načelnikom postaje „Pod zelenim hribom" dolenjske železnice imenovan je pristav e. kr. državnih za knjigo pa to najboljši dokaz verodostojnosti! železnic, Avgust Kobler. C. Pisatelj je razdelil 172 stranij obsezajočo knjigo v XVI in župnik v Bohinjski Bistrici, . Janez Mesar, dež. posl. dobil župnijo Šmartno pri poglavij. teh opisuje pred vsem, dobrovsko faro zani Kranj i. Odlikovanje. Srebrni križec za zasluge je podelil II o / i' C i I i I 313 i r r I' r f 5 i L r f. # ■' J A y R .1 # r'. «^esar kondukterju južno železnice, g Zdovšeka ko po mnogoletni mar službi stopil v pokoj oceno Slomsekovih podagogiškili del izmed Slomšekovih spisov izbrati ter izdati njegove mladinske spise. Tridnevna bicikliška slavnost. Zaveza hrvatskih nabirati m kih biciklistov priredila dne 8. t. m, veliko dirko iz Zagreba v Ljublj Dirkalo je 14 kolesarj mej temi S Slovenci, dva iz Ljubljane in eden iz Celja. Iz Zagreba od Ob ednem se ima Slomšekov zaklad" v podporo pedagogiških pisateljev. Dijaškemu podpornemu društvu «Radodogoju» so pristopili kot ustanovniki in darovali gg : dr. Val. Krisper v Ljubljani, 100 kron; dr. Ign. Kotnik, notarski peljali so se ob uri zjutraj in vozili preko Zidanega mosta odvetnik kandidat v Ljublj 100 kron; Iv. Perdan, veletržec, predsednik in Celj v Lj ubij Prvi došel v Ljublj ob g- Zmagoslav Bohinec, in si kot zmagovalec pridobil častni 10 minut popoludne biciklistov „Ljublj naslov: večjih in manjših presledkih pet Hrvatov, drngi so dirkan] trgovske in obrtniške zbornice v Ljublj član kluba slov.' Pleteršnik c. kr. gimn. profesor v Ljublj uri, m 100 Maks 100 kron; dr. Jak Segula, odvetnik v Novemmestu, 100 kron; Ant Mošek rvak hrvatsko-slovenske zaveze. Za njim prišlo v ustavili. Kot darilo priznalo se )e gos. Bohincu 100 kron in zasebnik v Gradci, 100 kron; Viktor Bežek, c. kr. profesor v Gorici, 100 kron; Martin Petelin, c. kr. profesor v Novemmestu, 100 kron. Gregor Kržič, sodnik v pokoju v Ljubljani, zlata ftinj V soboto dne 9. t m imela je zaveza svo] 100 kron dr Andr. Ferj v • v občni zbor. pri katerem se je poročalo zaveznem delovanj v 100 kron; Rajko Arce C kr dež. poštni pos v Ljublj blagajnik v Ljublj mmolem letu in se volil nov odbor za prihodnj leto Sklenilo 100 kron; dr. Jos Bizjak odvetnik v Radovlj 100 kron se prihodnjo leto prirediti dirko iz Ljublj Zagreb V svoji prvi seji dne t. m sklenil odbor naprositi se bode vršil tudi prihodnj občni zbor. Sklenilo se je tudi zavedne rodoljube po slovanskih pokrajinah, da prevzamejo prirediti d zavezna sestanka, ednega v Novem Mestu dru kot zaupni možje Rado društv poverjeništv zega pa v Celj V nedeljo dne 10 t. m dopoludne na- društveno leto 1893/94 dovolile so se štiri podpo po Za 400 so kolesarji po ljubljanskih ulicah lepi in prav sliko- udeležilo 36 slovenskih in hrvatskih pravih viti korzo, katerega se je biciklistov, popoludne bila je pa na kron Ijana cestni progi St. Vid-Ljub- elika'd'irka v treh oddelkih in sicer I. dirka za prvence II. dirka za prvenstvo slovenskih kolesarj n in sicer po edno filozofa, juristu, tehniku in glasbeniku. Akademiki novomeški prirede dne 23. t. m. v prostorih Narodnega Doma" v korist „Radogojir' veselico. Slavnostni Ljubljani. na 2 kilometra, in kluba slov. biciklistov Ljublj govor govori g. Iv. Hribar, dež. poslantc v Občni zbor »slovenskega političnega društva« na 10 kilometrov in III. v Mariboru, ki se je vršil dne dirka za kolesarj oste na kilometre. Prve dirke udeležili so se . t. m. izredno dobro obiskan. Došli so na zbor v Mariboru bil druo-e 4 in tretje 7 kolesarjev (Hrvatov). Pri prvi vseh krajev Spodnje Stajarske. Grovorili so dr rodoljubi iz Gregorec o dirki dospel je prvi na cilj g. Seunig v minutah pri drUo notranjem položaju, dr. Hrašov o nih napisih, dr. Ros Z. Bohinec v 22 minutah, ter si je poleg častnega naslova o slovenskem uradovanji, Dragotin Hribar o razvoji obrtnosti prvak hrvatsko-slovenske priboril tudi prvenstvo slov. mej Slovenci. Sprejele so v smislu gov tri krepke resolu kole pri tretj pa Hi (Hrvat), v petih cije. Predsednikom volj bil zopet g. dr. (rregorec v odbor minutah in 24 sekundah. Zmagovalcem prisodila so se lepa dr. Jos. Sernec, dr. B. Glancnik dr Mlakar I darila in so se odlikovali z medalj Razun prvim na cilj Robič, dr. Fr. Jurtela Kukov dr. Iv. Dečko, dr. Iv došlim priznala so se darila tudi še nekaterim drugim dirka Križanič in dr Fr Radaj čem Po dirki je bil na Koslerjevem vrtu koncert. Obilo zbrano Vpisovanje učencev v šolo » Glasbene občinstvo pri koncertu in oba dni pri dirkah je pričalo rli kolesarji vživajo simpatije pri narodnem občinstvu da tiče« vrši se dne 1 16 1 in 18. Septem t Ma- zjutraj od 10 — 12 ure in popoludne izvzemši 17. septembra od 4 do Kako je z našo cesto Črnega vrha se nam ure v šolskih prostorih (knežji dvorec nadstropje.) Posebnih novic ne boste izvedeli iz naših visocih planin pise : Letina je precej 'veliko. dobi posebno za žito hruške in češplje so obrodile temveč otave. Tudi kostanj lepo kaže. nienske nezgode ni bilo letos pri nas. Sadj Sena m po ebno Na zadnji takozvani »češpljevi« semenj pn- skupaj gnalo se je 876 konj in volov. 26 k 60 telet bilo malo, 1198 glav. Kupčija bila je in druae zle vre- prodajali po 45 do 60 ffld ahneja z žrebeti so se Vse drugo nam še Novo posojilnico osnovali so na Slapu pri Vipavi nekaj po sreči gre, samo delo naše nove ceste je vse obstalo. ^ , .. . v. n.i.i: ^^ „„^ in zakaj Načelnik ji je Punčuh, učitelj na Slapu. Novemu de Dve leti smo jo že delali, letos pa je vse palo narnemu ! Občina sama ne zmore dela 9 M. Cestni odbor se zan]o vec ivodu želimo najlepši vspeh Dopolnilna volitev za deželni zbor kranjski ne briga, zbora obljublj Deželni odbor premalo priganj Od deželnega Namesto umrlega g. Hinka Kav azpisana je nadomestna ogled ni, da bi se pregledalo, kaj je na- volitev v deželni zbor kranjski za kmetske občine volilnega rejenega in kaj se mora še narediti koliko bo še stalo nadalj okraj Postojina - Logatec - Senožeče - Bistrica -1 na 31 dan delo koliko bo morala še občina prispevati. Tako je vse za- oktobra t mo na lastnih hrbtiščih To spalo in Črnovršci bomo še nadalje spravljati pridelke od doma in potrebnih rečij domov žalostno za občino, ki je v bližini glavnega mesta Ljublj Povsod drugod, tudi na pustem golem krasu imajo od vasi A $ Nove poštne znamke izdale se bodo v kratkem in porabljale pri doplačilih na taka pisma niso prav nič ali ne dovolj frankovana. Dosedaj so poštni organi dotično svoto, katero je bilo adresatu doplačati, s številko napisali na do lep vrejene ceste ; pri nas pa fara, županija dostavlj mu pismo 1 ko se uvedejo pa te nove marke se velike kmetije, dobre vozne poti imele prav mnogo prodati, pa niti jedne bodo te prilepljale na pisma s tlako , Občina sama vsako spomlad in jesen nekoliko dela, pa kaj se s tlako da narediti, le oni ve, kdor skusi. Zatorej, gospodje, kateri imate v tej reči kako besedo prosimo, za katera se bode zahtevalo doplačilo in se bode dotična svota pobrala od adresata. Število članov družbe sv. Mohorja znaša letos 7 398. Razun somboteljske in lavantinske škofije izkazale so toliko potrebno hvaležni. podvizajte, priganjajte, dregajte, prosite, da se začeto, vse druge kofiie ečji ali manjši prirastek delo dov Zelo zelo Vam bomo Crnov škofij pa število članov palo za 102 Za Slomšekovo stoletnico, to je za ko bode 100 let, ko se je rodil naš slavni ladika 1900 delaj ( družba v celoti 305 članov manj nego da V lavantinski vsled česar ima ko leto. Upamo, to nazadovanje le kaki slučajnosti pripisovati kater se bode pa pri prihodnjem vpisovanj v dražbo popravilo ki učitelji že zdaj priprave. Volil se je v ta namen Razpisana je minuendna družba zgradbe poseben odsek mu je naloga izdati do takrat znanstv lesenega mostu čez Poljansko „boro" na okraj novega v Puš- f % • 1 v , i 14 talu pri škofji Loki V Ponudbe je vložiti do dne odbor škofleloski. troški- proračunjeni so na 2.650 aid. oktobra t na okrajni cestni Veselico priredita moška in ženska podružnica družbe \ Cirila in Metoda v Ljubljani prihod ptembra v Hafnerj piv na nedelj cesti. dne 17 Za vojake-rezerviste Petra kr. ministerstvo za dež brambo je sporazumno s c. in kr. državnim vojnim minister- da se imajo zanaprej vršiti kontrolni siiodi za stvom odredilo iste iz oböin Jav ij Oslica, Polj Trata v občin Železnike, Selce in Sorica v Železni k v iz občin Šmarje, Grosuplje, Slivnica, Račna, St. Jurij "ene na Grosupljem. Lip Slovesna otvoritev proge dolenjskih železnic Ljubljana-Grosuplje-Kočevj se bode dne 7 t. m Slavnosti se bodeta mej drugimi udeležila tudi trgovinski mi nister Bacquehem načelnik Eilinski ] cev a zvečer Slavnostni vlak odpelje se iz Ljubljan zjutraj in dospe v Kočevje ravno opolud odhod ob Y2 4. uri in prihod v Ljubljai str. državnih železnic, vitez točno ob Ko- ob 1 suplje-Kočevj Vozni red železniške proge Ljubljana-Gro Ljublj v bodo vsaki dan po trije vlaki in sicer iz Ljublj Kočevje in obratno vozili Odhod ob Kočevj un 2 5. m. zjutraj, dohod ob uri 23. m do poludne; odhod ob 12. uri opoludne, prihod ob 2. uri 58. m zvečer. Iz Kočevja v Ljublj popol.; odhod ob 6. uri 10. m. popoL, prihod ob 9. uri 8. m Odhod ob 5 uri 12. m. z jut. uri 3. m. dop. 57. m. popol. uri 10 m dohod ob dohod ob 1 dohod ob 7. uri 55. m. zvečer. dopol. : odhod ob 10 J 1. m. popol. ; odhod ob uri v 67 letu Umrl je v Postojini c, kr. notar g. Pavel Bezeljak svoje starosti v. m Tržne cene rž gid V Ljubljani du- 12. avgusta 1893.' Pšenica old. 8 •50 kr 7- kr ječmen iald. 6*50 k ajda gld. 9 leča gld. 1: kr ki oves gi dvojne steklenice Vsebina naznanjena. želodec prodajaj Marljaeeljske kapljice Piccoli carich ; prave Ljubljani: lek A 4 i \ \ \ \ > Dom Rizzoli J. Močnik ; v Postojni: lek. Fr. Bec Skofji Loki: lek. Kari Fabian Novemmestu: lek k dovljici: lek. Alex. Roblek lek. Bergmann; v Kamniku: lek Črnomlju: lek. J. Blažek. K \ 1 i i i i i i M » 1 Neogibno potrebno je za vsako družino Kneipp KatjUreiner-jeva ova sladna kava z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko i popusti tako škodljiva prava ali z IZ te kave redilna pijača datek k pravi kavi cikorijami zmešana kava pa se 'I '1 edi okusna ter zdrava in Nedosegij Visoko priporočana za ženske, otroke in bolnike kot do- (14-42) Ponaredeb Dobo se povsod se naj varuje. kile kr i r I ^ I m ^ \ • M ■ ■y'f.l • - V • ^ V ' " VJ • I ., ^ Sr H 1 Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba: J. Blasuikovi nasledniki