155. številka. Ljibljaia, y ponedeljek 10 julija 1905. XXXVIII. leto. II ja vaak dan zvečer, imimll nedelj« in premik«, ter velja po posti prejemaš sa avatro-Ofraka deial« aa vaa lata 85 K, aa pat lata 18 K, aa Satrt Ista 8 K 60 a, aa aa ataaaa S K SO h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa s« K, aa pol leta ll K, na četrt leta 6 K, sa en meaee t K. Kdor hodi tam ponj, plaža aa vaa lata ti K, aa pol lata 11 K, aa Mrt lata 5 K 60 h, aa aa moaoa 1 K »0 h. — Za tuja dežele tolike to*, kolikor naša poštnina. — L narodne brea istodobne vpoSiljatre naročnine Im [ne aaira. — Za oinanlla aa piaSnja od peterostopns petlt-vrste pa 11 h, de te ae eananlle trnka enkrat, pa 10 k, ee sa dvakrat, in pe 8 h, 6e ee tlaka trikrat ali ve&krat. — Dopial Id ie tavole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah gt 5, ta sicer aredništve v L nadstropja, apravniitve pa v pritličja. — Upravntftvn naj ee blagovolijo poSUjeti naročnine, reklam aetfe, oananila, t J. administrativno stvari. Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon it. 85. u* Konec zasedanja. Na Dunaju, 9. julija. Zasedanje poslanske zbornice se naposled vendar končalo. Parlament, je moral delati celo v dnevih naj-lujše, res pasje vročine, se je v soboto kzšel in poslanci so se vrnili med troje volilee. Poslanska zbornica je v minolem ^sedanju rešila celo vrsto jako važnih ilog in ministrski predsednik baron Sautseh si lahko zadovoljno mane roke. )osegel je toliko lepih uspehov, da jih icrda sam ni pričakoval, dosegel jih fie vzlic vsem nasprotjem, ki vladajo v parlamentu in dosegel jih je s samimi besedami. Res, čudno, kako se v parlamentu [spreminja vreme. Korber tudi ni bil štedljiv z besedami in obljubami a jo je vendar popolnoma zavozil in nazad- •v je imel najhujši boj zlasti s Cehi. Cim je nastopil Gautsch, se je vihar polegel in vse stranke so mu tako re-m na krožniku prezentirale svoje zaupanje in svojo podporo. In ministrski [predsednik baron Gautsch je to razpoloženje v parlamentu izborno izkoristil I— zase. Parlament se je razsel. Ministrski Ipredsednik baron Gautsch ima cele koše pozitivnih uspehov, različne stranke pa imajo cele koše — neobveznih lobljub. Tudi Slovenci smo postali deležni llepe obljube, na katero so poslanci dali [ministrstvu prav izdaten predujem na hanpanju. Vladna obljuba se tiče slovenske pravne fakultete v Lj u b 1 j a n i in vlada jo je kar dva-|krat obljubila. Ali se izkaže vlada vredno za-ipanja slovenskih poslancev? Slovenski poslanci so vlado v zad-icjih dnevih uprav rešili iz največje stiske. Kakor znano, so slovenski klerikalni poslanci postavili junetim med italijansko in slovensko fakulteto in njih dolžnost je bila, da so bili napeli vse sile, da se ta junetim vzdrži. Pri-Hko zato bo imeli v proračunskem odseku in prilika je bila toliko ugodnejša, ker je vlada morala v proračunskem odseku doseči rešitev predloge o italijanski fakulteti, sicer bi jej bili Italijani z obstrukcijo pokopali trgovinsko pogodbo z Nemčijo in še nekaj drugih stvari. V tem trenotkn so slovenski poslanci rešili vlado s tem, daso sami junetim uničili in pokopali in dopustili ter omogočili, da je proračunski odsek rešil predlogo o italijanski fakulteti. Zgodilo seje sporazumno med obema slovenskima strankama in nosijo seveda poslanci odgovornost za ta svoj korak, s katerim so vladi vsekako H kazali velikansko uslugo. Za pozitivna dejanja so torej ne samo slovenski, nego tudi Češki poslanci prejeli — obljube. Obveznosti te obljube pač nimajo. Hartlova obljuba glede slovenske pravne fakultete je na pr. dosti ugodna, ali čim je prišel Derschatta z voditelji nemških strank proti tej obljubi protestirat, je baron Gautsch hitro to Hartlovo izjavo močno ublažil in jo restringiral tako, da je je le prav malo ostalo. Sicer pa nas uČe dolgoletne izkušnje, da ima vlada časih pač dobro voljo, kaj storiti, ali da vzlic tej dobri volji ne more izpolniti svoje obljube. Tako se zna zgoditi tudi z vladno obljubo o slovenski pravni fakulteti in zato bi bilo nujno potrebno — zlasti z ozirom na veliko razočaranje, ki je je provzročila vest o opustitvi junktima, — da slovenski poslanci povedo, kaj store in kako mislijo postopati na jesen, če bi vlada svojih obljub ne izpolnila. Državni zbor. Na Da naju, 9. julija. Z včerajšnjo sejo se je zaključilo nenavadno plodonosno zasedanje, kakršnega ni parlament poznal ie pet let. Državni zbor se skliče zopet šele jeseni, in le, ako bi se zgodile na Ogrskem važne stvari, obljubil je ministrski predsednik, da ga skliče takoj. Najvažnejšo predlogo je dognala zbornica v zadnji svoji seji: odobrila je skoraj enoglasno kredite za alpske Železnice. — Ravno tako je bil sprejet aakon o podržavljenju Pinogavske želez nioe. Proti ni nihče govoril. Posl. Klofač je nato utemeljeval avoj nujni predlog za počen j e n j e živil. Nujnost je bila odklonjena. Vsenemški poslanci so nujno predlagali, naj zbornica sklene, da se vladi naroči, naj se s ozirom na dogodke na Ogrskem za vse slu* čaje zagotovi na državnopravnom, gospodarskem in finančnem polju. Nadalje se vlada poziva, naj takoj skliče parlament, ako bi se na Ogrskem ses ta v ilo parlamentarno ministrstvo ali ako bi sploh priilo do odločitve vale d drugih političnih dogodkov. — Ministrski predsednik baron Gautsch je izjavil, da smatra vlada za svojo dolžnot, da vpraša parlament za mnenje, kakor hitro bi to zahtevale razmere. — Posl. g«x-f Sternberg kot glavni govornik contra je enkrat za spremembo odkrival svoja dina-stična čuvstva ter zagotavljal, da goje vsi avstrijski Slovani zvestobo napram habsburški dinastiji. — Posl. W o 1 f je izjavil: »Usoda te države nas nič ne briga, ker usoda nemškega naroda ni odvisna od usode avstrijske države.« (Klici: Heil Alldeutsehland !) — Nujnost je bila skoraj enoglasno sprejeta. Končno so bili brez debate sprt. jeti vsi nasveti odseka za podpore, nakar je predsednik voščil poslanoem prijetne počitnice ter zaključil sejo na nedoločen čas. Vojna na Daljnem Vitokn. Podrobnosti o Miščenkovi akciji. »Novemu Vremenu« se poroča is Hodzjadana: Oddelki MiŠčenkovega voja so se dvignili proti jugu, da bi navalili na japonske pozicije na levem bregu reke D unij a o. Stopivši v ofenzivo, se je general Miščenko zapletel v boj z japonskimi voji pri vasi san vaj za, kjer so imeli Japonci zelo utrjene pozicije. Na pozicije same je navalil šele ob 3. uri popoldne, a Že ob 7. uri zvečer jih je vzel z naskokom ter zasledoval sovražnika tri vrste daleč. Japonski bataljon, ki je branil te pozicije, je bil do zadnjega moža uničen. Proti večeru so japonski voji dobili na pomoč eno poljsko in eno gorsko baterijo. Vsled tega se je boj znova začel, toda brez uspeha sovražnika. Naš voj je brez izgub vzdržal v svojih rokah sovražne pozicije, dokler ni nastala noč; nato se je pa umaknil na svoje prejšnje pozicije. Japonske izgube so bile težke. Vse bojišče je bilo pokrito z mrtvimi trupli in z orožjem, ki so ga Japonci odvrgli na begu. Mi smo ujeli mnogo sovražnikov in uplenili veliko množino streljiva in živil. Na naši strani je bilo ubitih 28 mož in dva častnika, ranjenih pa je bilo 119 mož in 19 Častnikov. Novejše vesti z mandžurskega bojišča. General Linevič poroča: Japonci so dne 5. t. m. ob 5. uri zjutraj stopili v ofenzivo proti Bejnkeju in Luguhanu. Naši voji so se polagoma umikali, pri čemer so obenem zadrževali prodirajoČega sovražnika. V jutro 6. 1 m. je sovražnik znova napadel L o g u h a n. Japonci so pričeli z artiljerijskim ognjem, nakar so ae naše predatraže umaknile. Nato so Japonci prenehali z ofensivo. Sovražnik ae je umaknil in zavzel svoje prejšnje pozicije. 7. t. m. zjutraj je več japonskih bataljonov in eskadronov z artiljerijo stopilo v ofenzivo proti našemu desnemu krilu. Naše predstraže so napad odbile. Iz japonskega glavnega taborišča pa se poroča o spopadih med sovražnimi predstražami na cesti Fenghua- Kajpuan Kvangping. Rusi se polagoma umičejo proti severu. Okupacija otoka Sahalina. Vojaški guverner otoka Sahalina, general L j a p u n o v, je 7. t. m. poslal tole brzojavko: Danes ob 9. uri dopoldne ae je japonsko bro-dovje približalo vasi Šipi san, d vaj Bet vrst jugovzhodno od Korsakov-s k a, in pričelo streljati proti obrežju. Ob 2. uri popoldne so jele torpe-dovke obstreljevati vas Mere med Šipisanom in Korzakovskim. Istočasno so Japonci pričeli s 15 ladij izkrca vati vojaštvo. Ob 3. uri popoldne se je Kor-sakovsku približalo 15 torpedov k Naše obrežne baterije so jih jele obstreljevati in jih prisilile, da so se morale umakniti. Naš voj se je branil, kakor dolgo je bilo mogoče, končno pa je poveljnik ukazal obrežne baterije razbiti in aežgati vaa državna poslopja. Nato se je umaknil s svojim vojem proti severu Med obstreljevanjem Korsakovska bo bile ubite štiri osebe. En pomorščak se pogreša. Petrograđski brzojavni agenturi se poroča iz Hodsjadean: Japonsko brodovje, ki se je približalo otoku Sahalinu, je tvorilo 7 križark, 2 oklopnici, 3 top-ničarke, 36 torpedovk in 10 transportnih ladij z vojaštvom, določenim za okupacijo. Ruska ojačenja. »Daily ExpresB« poroča, da pošilja Rusija vedno in vedno nove voje v Mandžurijo. Transport na sibirski železnici ae ni zmanjšal, marveč po-v ečal.Vsak teden dospe 4 2.000 m o Ž na bojišče. Vojaki se tranaportirajo v nalašč za to prirejenih vozovih. Vsak vlak ima 30 takih vagonov. V vsakem vagonu je prostora za 35 mož. Vsak vlak torej prepelje na bojišče 1050 mož. Za častnike so določeni posebni vozovi. „Radij obi" in postanek življenja. (Prirodoslovna skica.) Široka ljudska masa vpije po igri — po igri celo v znanstvenih stvareh. Gledala bi rada in strmela — in tako zahteva od zoologa, naj ji razstavi v svojem panoptiku prehodno obliko med opico in človekom Ipithekanthropa), in od bijologa terja, Daj ji v retorti iz mrtve snovi umetnim potom zvari življenje; ves svetovni razvoj bi najraje ad oculos« *rla v kinematografski reprodukciji. Ta ljudski instinkt so kaj dobro tnali izrabljati nasprotniki moderne tdde, predvsem teologi, ki ne jenjajo klicati znanstvenikom: »Tega in tega ne znate! — Ustvarite nam eno ■amo živo stanioo! — Spopolnite nam opico v človeka!« Ironično je zakli-**1 Lueger v nižjeavstrijskem deželnem zboru: »Kdor mi prvi uatvari eno samo bilko, pred njim mirnem ■voj klobuk!« ne vedoč, da bi znan- stveniki lahko zasukali ost in mu odvrnili: »Kdor nam prvi fotografira enega samega angela, pred njim snamemo svoj klobuk!« Mehanični postanek življenja iz mrtve snovi, to je bila Že od nekdaj ena izmed onih točk, ki jo ljudstvo na vsak način hoče videti na gleda-liščnem odru. Da bi se poglobilo v logične razloge, ki terjajo samonikli postanek življenja na zemlji, za to nima niti časa niti veselja — predno veruje, hoče gledati! Od one dobe, ko je dokazala Kant-Laplaceova hipoteza, da je bila zemlja nekoč ognjeno žareča krogla, je znanstveno dognano, da življenje na zemlji ni od vekomaj, ampak da je moralo nastati, saj v tako velikanski vročini, kolje tedaj vladala, na zemlji še ni moglo živeti nobeno živo bitje. Odkod in kako je torej prišlo življenje na zemljo? V dva tabora je razdelilo ljudi to vprašanje; eni so zahtevali čudež in trdili, da jo življenje na zemlji nadnaravnim potom ustvaril Bog, dragi pa so dokazovali, da se je življenje, kakor vse ostalo v prirodi, rodilo na zemlji naravnim potom. Slednji pa so se zopet razcepili v dve stranki. »Iz vsemira, iz tujih svetov, je prišlo na zemljo seme življenja«, so zatrjevali eni: »Ne! — življenje je nastalo na zemlji samo ob sebi iz mrtve snovi«, so odgovarjali drugi. ^TNa tujih svetovih je že zdavnaj pred postankom uaše zemlje klilo življenje, in ko je bila zemlja še mrtva ognjenožareča krogla, so po daljnih tujih zemljah že cvetelo rastline in hodile živali Veter je dvignil semena teh organizmov, ki so šesto mikroskopično majhna, kot droben prah visoko v zrak, in sicer tako visoko, da jih je pobral mimo leteč meteor in jih na svojih ramenih zanesel na zemljo, kjer so življenske kali vzklile v vlaini gradi in ae za-plodile. Ali pa so je morda od krasil mal drobec od nebesnih teles, ki s neizreeno hitrostjo begajo po prostora, in vzel ■ seboj seme življenja, da ga prinose naši zemlji v dar. — Tako približno si razlaga Ki eh tor1) ') H. E. Rkhtar, sur Darwiasohen Lehre; 18*6 Iz ISTO. prvi postanek življenja na rodni zemlji Nad vse fantastična je ta teorija in skrajno neverjetna v celem obsegu, in naj se ji je pridružil tudi učeni II e 1 m h o 11 z ), jo mora vsak resen znanstvenik odločno zavreči. Toda ta teorija še ni dosegla vrhunca nebrzdane človeške fantazije, ki želi razrešiti uganko o postanku življenja, kajti P r e y e r ) je vstvaril nov, še bolj fantastičen nauk, trdeč, da je življenje na zemlji od vekomaj. — 2e ognjenožareča zeme-Ijiaka krogla je bila po njegovem mnenju gigantsko živo bitje, in ne samo zemlja — vsa ognjena žareča nebesna telesa so mu velikanski živi organizmi »deren Atem vielleicht gliihender Eisendampf, deren Blut flassiges Metali und deren Nahrung vielleioh Meteoriten waren.« — Cela ognjenožareča zemlja mu je eno samo velikansko živo vroše telo, katero je ohladivši se rodilo vaa oatala ") Helameolta, Ueber die Entstahaag dea PlanettasTstezts v „Vortrage and Reden"; Brann-sehweig 18*4 zvezek TL ■) W. Prevar, Dle Hjpothesen ttber den Urepranf dee Lebens; Berila 1880. živa bitja na njej. Življenje na zemlji ni nastalo, ampak se je le razmnožilo iz prvotnega titanskega organizma, iz ognjeno žareče zemlje. — Velepoetična in globoko zamišljena je ta teorija, manjka pa ji dokaso valne moči in znanstvene podlage. Odkod je torej življenje--? »Samo ob sebi vzklilo iz mrtve zemeljne snovi«, odgovarja večina znanstvenikov in utemeljuje to svojo naziranje z globokimi razlogi. Enotnost prirode, vsestranska sorodnost in enakost organskih in neorganskih kemičnih sestavin, naravni razvoj vse ostale prirode — vsi ti in še nešteti drugi argumenti terjajo naravni, samonikli postanek življenja, takozvano preploditev (gene-ratio a e q u i v o c a). Ni danes moj namen teoretično utemeljevati, v koliko da je hipoteza praploditve utemeljena in katera dej-stta ji govore v prilog,1) omejiti se hočem samo na najnovejši praktišni poizkus, eksperimentalnim potom do- ') VedoieJJnega iltate^a opozarjam ma poljudno brošuro: Heinrieh Sckztidt, Die Utzea-gnnf und Professor Batake; Odeakireaen lSOS* 1 K 20 via. Poročilo je bilo soglasno sprejeto, tajniku je pa izrekla skupš&ina za njegovo požrtvovalno delovanje svojo poaebno pohvalo. O gmot tem položaju »Zveze« je poročal g. Ivan Dražil. Dohodkov je bilo 712 K 13 vin., stroškov pa 345 kron 20 vin., torej prebitka 366 K 87 vin. Tudi to poročilo ae je vzelo brez debate na znanje, nakar ae je dal odbora na predlog gg. Zavržena in Rozmana absolutorij. G. Armič je nato poročal o delovanju in o nastopih v »Zvezi« ae nahaiajočih društev. Koncertni vodja g. Matej Ha-bad je poročal o uspehu konkuren Čaega razpisa »Glaabene Matica« za 5 moških in 3 mešane zbore. Na ta razpis je došlo 26 konkurenčnih skladb, in sicer 14 moških in 12 mešanih zborov Nagrada se je prisodila temle zborom: »Ljubezen«, »I z -premenjeno srce« in »Popotnik«, uglasbil Josip Proohaska, »P r a ni c s«, uglasbil Emil Adamič in »Na poljani«, uglasbil Oskar D e v. Pohvala pa se ie priznala temle skladDam: Jos. Proohaska »Moč ljubezni«, Oikar Dev »Zarja«, Jakob Aljaž »J o b« in »Domovini«, Oskar Dev »Pomlad«, Ivan Oavirk »Na-pitnioa«, Hrab. Vogrič »Pismo« in »I s pr e m e ij j e n o srce« in V.Krek »Pogovor z domovino«. Vse te skladbe so d-loma prav dobre, deloma dobre, dado se v tisk in se izdajo. Treba b . da bo tudi »Zveza« jela izdajati glasbena deia; v to bi kazalo, da bi se obrnila za podporo na deželni zbor. Ko je g. Hubad končal svoje poročilo, so mu skupŠčinarji priredili viharno ovaoijo. Dolgotrajna debata se ie vnela pri točki »DjioČitev kraja in Časa prihodnje redne skupščine.« Predsednik g. Štritof j* izraeil željo, nai bi se prihodnja skupščina vršila kje izven Ljubljane, (t. Gabr. Bevk je predlagal v to Gorico, gosp Zacherl Celje, g-Kocmur pa Trst. Dr. A. Schwab je stavil predlog, da bi se naj prihodnja skupščina zopet priredila v Ljubljani, in sicer ob priliki kakega velikega koncerta. Po živahni debati se je z večino glasov sprejel dr. Schwabov predlog. Na predlog dr. Goršiča se je letni prispevek, kakor doslej, določil na 40 vin. za vsakega izvršujočega člana. G*. Mercina in Zacherl st* izrazila želje, naj bi »Glasbena Matica« izdajala tudi zbore s spremlje-vanjem kakšnega inštrumenta, zlasti bi se pa naj ozirala pri tem na izdajanje ženskih zborov, ki jih še naj bolj oogresamo. G dr. Schwab je nasvetoval, naj bs »Zvesa« stopila, dokler nima svojega glasila, v doti ko s hrvatskem »Pjevačkim Vjt s trnkom«; predsednik Štritof je odgovoril, da je »Zveza« vsem društvom priporočala »Vjeatmk« v naročbo in da ga naj smatrajo kot svoje glasilo. Gg. Bevk in Juvan sta priporočala, naj bi se »Zveza« zanimala za zapuščino pokojnih skladateljev Vo-lariča in Bartla. Oo sklepu skupščine pa je gosp. koncertni vodja M. Hubad apeliral na s^upščinarje, naj pridno nabirajo in zapisujejo napeve narodnih pesmi, kažoč na neprecenljivo važnost in vrednost tega narodnega gradiva. Na predlog g. dr. Goršiča se je nato volil z vzklikom tale odbor: Predsednik g. prof. A u t. Stritof, koncertni vodja g. Matej Hubad, n egov namestnik g. Pavel Goru p; odborniki za Kranjako gor: dr. V ,. Ravnihar, Drag Š<*aenik, Dražil, Emil Armič, Ivan K emur, Slavo j Le bar, An t. D« kleva in V. Rus, sa Primoraj erg.: prof. Iv. Mercina in Srečk; Bartel; za Štajersko gg.: dr. An\ Scbwab in Fr. Zacherl; z% K-roško pa g Val. StanareI. Z* glednike sta bila izvoljena gg. Zi vršan in Rozman. D ločilo se je, da se naj »Zvt-zi, pripadajoča društva v t-m leto uč« teb-le moških zborov: H«j4rih »Hsi eegovska«, Adamič »Frani?*, Mašek »Strunami« Vogrič »L ahkr noč«, Gerbić »Slovanski brodi in F S. Vilhar »Slovenac i Hrv&u cd mešanih zborov pa se naj uie I. Proohaska »Ljubezen«. Aijsj »Domovini«, dr. G Ipavio »Lahko noč«, Iv. Padovac »Vse mine« U F. S. Vilhar »Proljetni zvucii Ker je bil s tem dnevni r jg črpan, je predsednik zaključil skuo> ščrno, želeČ, da bi se »Zveza« vedno bolj krepila in postala v kratktm ognjišče vseh slov. pevskih društev. Zvečer ob 8 uri so priredi} ljubljanska pevska društva »G'asbeo« Mit'ca«, »Ljubljana« »Merkur« ;a »Slavec« koncert v Švicariji. Z*:, manje za ta teoncer* med narodom občinstvom je bilo izredno veliko, zato je obžalovati, da ae ni koncert priredil na kak*-m prostor nej^m vrtu, kjer bi se brez dvoma ga udeležilo še mnogo več občinstv&l Tu pa je bil vrt sftoro napolnjen dol zadnjega kotička; vsled t-., a jt L ljudi zunaj vrta poslušalo petje, nel da bi jim bilo treba pl«č ti v f nine, kar je brez dvoma škodo* aol blagajni. P Koncert aam je uspel, kakor sel samo ob sebi razume, ako ga mojster Hubad, naravnost sijarno. so vsa društva skupno zapela Al v ževo »Dneva nam pripelji žar«, je bilo občinstvo kar očarano i i glasn m klicanjem in ploBk&njem js hotelo izsiliti, da bi se pesem p*.i navijala. Volaričevo »Tro bojnice« ja pel pevski zbor trg. društva »V kur« precizno, lepo aan-iirano ic i finim umivanjem. »Straža na Višehradu« vačevskega je nam bila neznan« i prikupila se jenam takoj s s«< mogoČnm , p >ln idonečtrai &k SiKdba ni videti lahka, zato zasluii »Slavec« vso pohvalo, du je izvajal brez h b in s primera: n čuvstvom. Pevski zbor »Glasbene Mi* o i je p-*1 dve skladbi, Vogričevo r d1 vse ljubko in meiodijozno aLal noč« in novo. nagrajeno Adam^ »Franico«. Ti pesni ste se naravnost vzorno; predavanje je bih umetniško umerjeno, p Ane ču. vanj«, niansiranje vseskoz ned 14 »Franica«. ki se je to pet prvič • l je lep umetniški umotvor; akordi, s katerimi se pričenja, izvine v vesele lahkožive zvoke, ko ee »de klici ozdravi bolno srot- cb pi svojega ljubega«. P?3em je spet* v moderne lem B'peTui I** polna globokih čuvstrv bo brez dvoma trajno ostala na pro-gramu naših pevskih dru4tev k .t koncertna točka. Belarjevo davorijo »Mi vstajamo« }e dovršeno lepo pelo pevsuo društvo »L.ubijana« Koncert je zaključil veličai Gerbićev »Slovanski brod«, ti so ga peia skupaj vsa društva. Ti skladba je že stara, slezena je vzoru narodnih divonj, je pi I Novi obrtni zakon. Dunaj, 9. julija. V permanentni obrtni odsek, ki bo raipravljal o novem obrtnem zakonu, je bil izmed Jugoslovanov izvoljen »strokovnjak« dr. Žitnik. Načelnik odseka je posl. dr. Malachovski. Seje bo imel odsek 10, 18. in 19 t. m. Olajšave v vojaškem službovanju. Dunaj, 9. julija. V brambnem odseku je včeraj odgovarjal bram-bovski minister Schonaich na tozadevna vprašanja, do bo vojna uprava gotovo izpolnila svoječasno obljubo ter odpravila orožne vaje v 11. in 12. letu vojaške obveznosti. Dveletna aktivna služba pa je itak že zagotovljena v novem brambnem zakonu ter se uveljavi z zakonsko novelo, ako politične razmere ne bodo še kmalu dopustile da bi se novi brambni zakon predložil državnemu zboru. Kriza pri bosanski deželni vladi. Sarajevo, 9 julija. V vojaških krogih se razširja vest, da se je načelnik bosanske deželne vlade pod-maršal baron Albori spri s skup nim finančnim ministrom baronom Burianom zaradi vojaškega vodstva in uprave. Albori je bil na Du naju, da bi zadevo uredil, kar pa se mu ni posrečilo, vsled česar bo baje v najkrajšem času odstopil. Dogodki v Macedoniji. Sofija, 9. julija. V severni Macedoniji se ustanavljajo zadnje Čase močne albanske čete, ki se pripravljajo na skupni napad na srbska obmejna mesta. Srbi beže iz mest. — V Skoplju je bila v navzočnosti odposlancev konzulov obsodba zaradi bolgarske »veleizdaje« v Košani. Dva obdolženca sta dobila po 15 let, drugih osem pa po štiri leta ječe. Poljska vstaja? Rim, 9 julija. V Luganu je bil nedavno tajni shod poljske r evolucijske stranke ter se je sklenilo, da se izda poziv na vse Po ljake, naj se oborožijo ter pripravijo na splošno vstajo. Nemiri na Ruskem. Odesa, 9. julija. Več tisoč ljudi se je zbralo pred vojašnico, kjer so zaprti puntarski mornarji z ladje »P cbj ed o no s cev«. Množica je pre magala straže ter odvedla jetnike s sabo. Obenem je izdala revo-lucijska stranka proklamacijo, v kateri svari vlado, da bi puntarje obsodila na smrt, ker bi v tem slučaju vsa vladna poslopja zletela v zrak. — Policija še neprestano zapira ljudi zaradi zadnjih izgredov. Pri tem ne prizanašajo nikomur. Med zaprtimi je tudi rektor vseučilišča. — O podadmiralu Krjugerju se govori, da so je usmrtil. kazati samonikli postanek Življenja iz mrtve snovi. Opisati hočem najnovejšo retorto življenja, najnovejšo znanstveno »predstavo za ljudstvo«. Homunculus redivivus! — Zli se. kot da je zopet oživela mistika srednjeveških alkimistov, tako pogosto si slede v novejšem času poizkusi, eksperimentalnim potom zvariti novo življenje in tako premostiti med živim in mrtvim svetom zeva joči prepad. In dasi temelje ti najnovejši poskusi na znanstveni podlagi, dasi se izvršujejo potom modernih prirodoslovnih metod, se nam vendar dozdeva, kot da bi vel is njih nekak dih srednjeveške mistike. Kajti, odkar je Pasteur s popol nim neuspehom iskal samotvorno nastajanje bakterij in drugih nad vse enostavnih organizmov iz mrtve snovi, odkar se je slaboznani »Eozoon canadense« — stvor, ki so ga našli v najstarejših plasteh naše zemlje in ga proglasili za nekak prehod med mrtvim kristalom in živim organizmom — razkrinkal kot bitje pristno mineraličnega rodu: od tistih dob teži neko prokletstvo nad vsemi po- Bukarešt.9. julija. Rumunska vlada najbrže puntarjav s ladje »Po-temkin« ne izroči Rusiji, ker jih ne smatra za vojne begune, temuč sa politične zločince. Političnih a 1 o č i n c e v p a s i R u-s i j a in Rumunska ne izročate. Razposlali so jih takoj prvi večer v razna rumunska pristaniiča, odkoder smejo oditi kamor hočejo. Puntarji so pri predaji prosili, da bi smeli vzeti z ladje blagajno a 800000 K, česar pa jim rumunska vlada ni do-dovoHa. Ladji je Rumunska dala Rusiji na razpolago. Moštvo torpe-dovke, ki je »Potemkina« spremljala, zatrjuje, da jih je posadka »Potemkina« prisilila, da se ji pridružijo, a sedaj se hočejo kot Rusiji vdani vojaki vrniti v Odeao. Dopisi. Iz Cerknice. V »Slov. Narodu« z dne 1 julija 1905 št. 148. je bil dopis iz Cerknice, v katerem je neka strupena deteljica mene na prav žaljiv način napadla in to po vsem neopravičeno. Res je, da jaz gradim v Cerknici polog svoje sedanje gostilne, katera je najstarejša v Cerknici ter bila vedno na dobrem glasu in vedno delovala v narodno-naprednem sm slu, Še eno večjo gostilno z bolj udobnimi prostori. Vsak Cerkničan bi moral biti vesel, da se v Cerknici sploh kaj gradi. Seveda, če je človek v Begunjah ali pa na Rakeku, ga to dosti ne briga, tudi Cerkničana ne, če je na koncu trga. Gradi pa se gostilna tako, da ni promet nikakor oviran, ker je cesta prosta in se lahko mimo zgradbe s senenim vozom pelje in umakne torej tudi človek, če bi bil še v takih rožcah. Torej je radi svetilke prav nepotrebno očitanje, še bolj pa radi dobivanja mešetarije in agitiranja. Jaz Še nisem nikogar lovil za svojo gostilno, tudi ne v to svrho še nikjer mešetaril in agitirah Kdo pa ima več prostega čaaa za pohajkovanje, 0 tem je sodba lahka. Le zavist in škodoželjnost zamore tako preslepiti, da se mene brez povoda tako javno grdi. Gori omenjeni dopis pa teži le za tem, da bi mene pred svetom očrnii in spravil mojo gostilno na slab glas. Pa zakaj? Strupena deteljica to dobro ve, da je temu bi-zelJBko vino vzrok, potem usiijevanje drugega piva in končno, ker so se mizarska dela pri zgradbi nove gostilne drugemu oddala. Kot narodno-napredni ktčoaar ne iščem družbe pri ljudeh, ki so že vse barve na sebi imeli. Če bi bilo pri zgradbi nove gostilne kaj r opravilnega, bi bila že gotovo dotična oblast vmes posegla. V našem okraju ta trojica, katera hoče vse podse spraviti in ljudi terorizirati, ne bo imela veliko uspeha, tudi sedaj ne, ko se je njej pridružil Četrti pereš^ek! Ta čvete-roperesna deteljica naj pokaže svoje pravo lice in naj s takimi umazanimi dopisi v prihodnje izosisja. Toliko za danes, pa brez zamere. Ivan Žumer. (Op. ured.: Konstatujemo, da notarski uradnik v Cerknici, gospod Zvonko Kocjan ni v nebeni zvezi z dopisom iz Cerknice, * dne 1 julija v »SI. N « št. 148. izkusi, ki hočejo spojiti kraljestvo mrtve in žive prirode. Z globokimi, in ne ravno popolnoma neutemeljenimi, predsodki se ima od tedaj boriti vsak, ki hoče pred znanstvenim svetom življenje kuhati v retorti. Ni se še popolnoma polegel odpor in vihar, ,ki se je dvignil lani vzpričo Sohroenovih najdb. Zasledujoč postanek kristalov je opazil ta učeni*,« prikazni, ki smo jih do tedaj zrli samo na živih bitjih. Iz kamenih stanic — krstil jih je »petroblaste« — je pod drobnogledom videl nastajati kristale na isti način, kakor izvirajo in nastajajo iz stanic vsa živa nitja. — Kje je tedaj meja med mrtvim in živim svetom? — Vse živi! — »Vse, po-čenši od nebesnih megla tja skozi Čudapolni avet kristalov in raztopin gor do kraljestva rastlin in Živali — vse, vse živi!« Tako je saklical Scbroen v očigled svojim opazovanjem.1) In tedaj so se razburila mnenja ') Kratek ori« Schroenovih rasiakaranj podaja: Moriš Benedikt, Kry8talUaation and Morphogeneais; Wien 1904. III. skupščina „Zveze slov. pevskih društev". Včeraj popoldne ob treh ao ae zbrali v prostorih »Glasbene Matice« odposlanci slovanskih pevskih društev is vseh pokrajin na svojo tretjo redno skupičino, ki jo bila ra t m ero m a dobro posečena. Skupščino je otvoril predsednik prof. Anton S'ritof ter imenoval sa tajnika g. D. Šebenika, sa ove-rovatelja sapisnika pa gg dr. P r a n a Gorčica in dr. VI. Ravniharja. I a med 36 pevskih društev, ki sa nahajajo v »Zvezi«, jih je poslalo 19 svoje zastopnike na skupščino, in sicer: »Vrana k a Vila« na Vranskem (g. Ivan Kramar); pevski zbor »Slov.čitalnice« v Gorici (g Ivan Mercina); »Citalniški pevski zboru vKranju (g. Vilko Rus); »Dolenjsko pevsko društvo« v Novem mestu«, »Slov. pevako društvo« v Ptuju {gosp. konc. vodja M. Hubad), pevski zbor trg. društva »Merkur« v Ljubljani (g. Josip Drčar); pevski zbor društva »Zvezde« na Dunaju (g. V i 1 k o Sever); Slov. pevsko društvo »Lira« v Kamniku ( I 9 9 a ui i. i mi lisbenih lepot s polno mogočno jneoimi akordi, zato se je čuditi, je bila doslej skoro pozabljena. Dnevne vesti V Ljubljani, 10. julija. - Politično pustolovstvo. ,'ovenec« je potreboval skoro ves jen, da je prišel do sape, tako ga poparilo razkritje dr. Majarona, da bil dr. Susteršič tisti mož, ki prvi zahteval utrakvistično 8eučilišče v Ljubljani mit licem S t o o k deutscher Lehrkan-n. Kar smešno je opazovati obupne ekuss »Slovenčeve« oprati dr. Su-klerikalno stranko. To jjsteršičavo izjavo, ki daleč pri & sklepdeželnegazbora 0YSe,kar so zahteval i kdaj gpredni zastopniki, proglaša Slovenec« v svoji velikanski etiBki i taktično in strategično potezo, ojdite se solit s tako taktiko in s ko strategijo. Šusteršičeva izjava [e bila navadna oslarija. ŠusteršiČ se takrat z brutalno brezobzirnostjo in škodo dobri stvari vsilil za go-ornika, vsilil ne zato, da nam pri bi vseučilišče, nego da se v par-amenturehabilitira. In prav tega čisto osebnega razloga, a bi namreč pri svojih nemških asprotnikih napravil ugoden vtis; »tcje Nemcem več konce-i;al,negobismel posklepu eželnega zbora. Niti deželni or niti napredna stranka se ni ikaar izrekla za utrakvistično vse-čilišee mit einem Stook deutscher ehrkanzeln, zato se je i z r e -elsamoousteršič in n j e - 0 v a stranka. Ja, dr. Majaron j» 1 pribil prav zaradi i n f a m n e onje in ostudnih laži, ki k je v tej stvari razširjal »Sloveneca. ,ur pise su botni »Slov.« je zgolj snbug, ki naj prikrije velikansko nmparijo njegove stranke, ki dolžila napredne poslance in upana Hribarja izdajstva in slo-esno zatrjevale , da se kleri-al .: posUnci niso nikdar izreki, a bi se na bodočem vseučilišču čil kak predmet v nemškem jeziku, ed tem, bo je bil prav dr. Saater-:č tisti mož, ki je vladi priporočal cjezično vseučilišče mit einem :ck deutsaher Lehrkanzeln. V tej Slovenčevi polemiki se je izkazala sebna nehonetnost klerikalcev : njih fenomenalna brezstidnost. s latsro se upajo lagati in varati [javno mnenje in tega ne prikrijejo rsa strategična in taktična »Sloven-'•'va* zavijanja! — [Zmaga in poraz. Pri irž^vnozborski voiitvi volilnega o raja Maribor-Ptuj so zmagali hohen-cliernci, kar je bilo že naprej pričakovati. Nemška ljudska stranka je ibila krepek udarec, socijalna de-okracija more zaznamovati izgube, e Slovenci so napredovali, es je, da ne morejo misliti še teko inidiu er zmago v tem volilnem »kraju, a dejstvo, da so napredovali pa celo tretjino glasov od eta 1901, jo tako razveseljivo, da :ora priti naposled zmaga, če bo-lemo delali kot doslej. Hohenzolernci is morejo torej govoriti o drugem Ikct o porazu, ravno tako nemška jijudska stranka in socijalni demo-Ikratje, ki so pri tej voiitvi imeli [na manj glasov. — Vojaško oskrbo vališse |m stara vojaška bolnica na punajski cesti« V smislu sklepa občinskega sveta zaradi nakupa vo-Ijaškega oskrbovališča in stare vojaške bolnice se je mudil župan Hribar zadnje dni. na Dunaju in je interveniral pri različnih oblastvih, kj imajo o tej stvari odločiti. V soboto so imeli občinski svetniki zaupen sestanek, na katerem jim je *3pan poročal o svojem posredovahu. Ćojemo, da je župan dosegel Povoljan uspeh in da je skoraj zagotovljeno, đa dobi mestna občina omenjeni poslopji in k njima pripadajoči svet — danes gotovo najlepše '»tabišče v Ljubljani. Bleski župnik Janez Oblak, ki zna deliti zaušnice, da aassa oklcfatani potem več dni le-l*ati doma, je pri tem še nemškutar. Občinskemu odboru je vložil samo-nemški pisano vlogo saradi 72.000 kron, ki naj jih plača občina za cerkev. »Slovenec« pa vzpodbuja bleske domačine, naj kažejo proti tujcem slovansko mišljenje. To je res lepa doslednost! — Damski odbor za Prešernovo veselico ima j u t r i, v torek ob 5. popoldne v „ Mestnem (lomil* svojo sejo. Čč. dame prosi ga. Franja dr. Tavčarjeva, da se tc seje, ki je predzadnja, gotovo udeleže brez izjemno vse! — Seja moškega odbora za Prešernovo veselice je danes zvečer ob 6. uri v mestni dvorani na magistratu, na kar vnovič opozarjamo vse gospode Člane. — Predavanje »Presvete1 o Prešernu bo brezdvomno ena najlepših priredb o priliki Prešernove veselice. Poleg Prešernovega portreta, njegovega spomenika se reproduciraju Karpellove slike, ki jih je „Prosveti" brezplačno dovolila založnica in izdajatelj ica ilu8trovane izdaje Prešernovih poezij tvrdka Kleinmaver & Baraberg. Nekatere slike so že izvršene. Naj krasne j se so pač kolorirane slike „Nezakonska matiu, „Čop v Saviu, in „Črtomir". Dosedaj so tudi že gotove: „Zadnji boj", „Nuna in kanarček", „Savica", »Prešernov dom" in „Stanko Vraz". Predavanje je prevzel podpred sednik „Prosvete" g. Pavel Grošelj. — Iz Kranja je poslala gdč. Mara Polakova K 251, ki jih je nabrala v družbi gdč. Anice M a y r o v e na korist veselice za Prešernov fond. Rodoljubni gospici sta podali s tem najlepši zgled svojim tovarišicam. Živele ! Imena darovalcev in darovalk se objavijo pri prvi priliki; želimo le še mnogo tako uspešnih nabiralk ! — Gremij ljubljanskih trgovcev je imel danes opoldne znorovanje, na čigar dnevnem redu je bila tudi volitev naČelstva. Za to volitev je bilo med slovensk mi trgovci precej zanimanja — ali se je izvršila volitev soglasna in kakšen je bil izid, o tem danes še ni mogoče poročati. — Občili zbor st. peter-ske ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda no v Četrtek, dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer na gostilniškem vrtu gospe Crnetove na S r. Petra cesti po običajnem sporedu P. n. članice in člani se pozivlJAjn n&jvjjudneje, da se ga izvolijo uae^žiti v čim možno rmiogobrojnern čialu. — Popotni studij ni štipendij za leto 1905 je dobil od cesarsko kraljevske akademije znanosti in umetnosti v Pragi gosp. Jos. P r o-c h a z k a, skladatelj v Ljubljani, za svoje novo delo „koncertuo ouverturo" za veliki orkester. — Za pisatelja Podrav-skega je darovala v Mikuževi gostilni zbrana družba 13 K, in sicer ga. Ana Gerberjeva 1 K, g. M. Až-man 1 K, g. J Babovec 1 K, g. Fr. Gerber 2 K, Neimenovan 1 K, g. Kandare 4 K, C. M. Koch 1 K, Neimenovan 1 K in I. Zarli 1 K. — Iskrena hvala! — Z Jezice se nam piše: V nedeljo due 2. juiija se je vršila veselica tukajšnjega pevskega društva »Slraža« v prost6rih in na vrtu g. Fiorjsnčka. Navzlic neznosni vročini, in da je bilo nebroj veselic v Ljubljani in okolici, se je napolnil obsežni vrt kakor tudi notranji prostori popolnoma. Da je bilo dovolj zabave, ie skrbela mengiška godba, pevsko društvo »Lir&« iz Kamnika (moški zbor) ter vrli Ž'rovmkov zbor iz Vidu, ki sta izborno rešila svojo nalogo. Tudi domače pevsko društvo je nastopi >. ter z ozirom na to, da je društvo še mlado, presenetilo občin stvo. Med posameznimi nastopi je deloval srečolov, šaljiva pošta ter je nastopila siavnoznan* »Brna s Po-8avj&«, ki je vzbudila mnogo zaOave. it\ red je skrbelo domače veteransko ćrufit^o, za kar mu gr« ts» £-**t. Slavnima pevskima zboroma pa izrekamo tem potom zahvalo za požrtvovalnost, da se nista Ftrašiia hude vročine in dolge poti. Domačemu društvu pa kličemo: »Le tako naprej, in zagotovljena vam je lepa prihod-njost!« — Utonil je v Litiji včeraj (nedeljo) popoldne ob polu 3. uri pri kopanju v Savi tukajšnjega župana 2«letni sin Ivan Damjan, ki je bil dober sedlar. Njegova žena je stala na bregu s 5V2 meseca starim otrokom in ko je videla, da se njeu mož topi, je letala pomoči klicat, a ker ni bilo nikogar kmalu in ne pri rokah čolna, je izginil. — Svojo malo rodbino je pustil nepreskrbljeno. Trupla še niso našli. Zdaj pa nekaj za sedanje stoletje! Ko se je ta novica raznesla, poslala je neka njegova suro dniea k cerkovniku, naj hitro zvoni zadnjo uro, ker če utoplenca „obzvoni", ga voda ne nese naprej in se ga lahko najde! — Meščanska godba v Kranju se je sama ponudila, da sodeluje pri veliki Prešernovi veselici, ker hoče a tem izraziti ozke zveza Kranja z našim pesnikom. Godba se je torej drage volje anga-ževala, slasti ie z ozirom na to, da svira izključno le slovanske glasbene točke, v prvi vrsti slovenske. G >dba nastopi v ličnih svojih uniformah. — Židovska pijavke na Jesenicah izrabljajo na prav lokav način domačinom prodajo zem jiŠč. Ker se Jesenice rapidno iirijo in raatejo vsak dan, opozarjamo posestnike, naj ne prodajajo svojih zemljišč tujcu, da se ne bodo prepozno kosali, spoznavši, da so vsi denarni vtri v tujčevi roki, njim samim pn ostanejo le — kosti. — Na Grmu pri Rudolfo-vem je pogorelo dne 9. t. m. med 11. »n 12 uro dopoldne podstrešje pri šolski perilnici in sušilnioi. Z»-žgal je 5letni hišnikov sinček, ki je ▼ družbi nekega drugega otroka Šel na podstrešje in »delal kres«. Poslopje je savarovano. Požarna bramba is Rudolfevega je prihitela a hvale vredno hitrostjo k požara in omejila razširjanje ognja v dolnje prostore suš'lnioe i« perilnice. — Poskusen samomor. 671etni Št f*n Strrašek, tesar iz Tepine n& Šsajers&eno, je zblaznel in si domišljal, da ga preganjajo ter si je 5 t. m. v Sioveoji Bistrici pre bodel vrat Poškodna je lahka. Pre peljali so ga v bolnico v Maribor. — V Muro je skočila v Ljubnem 23ietaa sobarioa Angela Strmec iz Ljutomera. — Obesil se je v Mariboru 49 otni ključavničar južne železnice Iv. P o s n i k. — V Batah na Goriškem je gorelo v noči na torek. S*ode* je 2000 K. — Kazni za nemire v kaznilnici v Gradišću ob Soči. Poročali smo svoj ča3 o nemirih, ki so nastali v kaznilnici v Gradišču. Pred par dnevi se je vršila obravnava, kjer so bili obsojeni: Anton Trevisi iz laškega Vidma na 2 leti s 6 posti, Ivan Kosič iz Zadra na 18 mes. s postom in posamezno celico vsake 3 mesece, istotako Leop. Jereb jz Kamnika, H. Lazarič iz Trsta na 10 mesecev ječe; dva sta bila oproščena. — Občna zbor društva „Narodni dom*4 v Trstu se je vršil v nedeljo 2. t. m. V novi odbor so bili izvoljeni predsednikom: Ante Bogdanović; odborniki: dr. Otokar R y b a r, dr. Gustav G r e g o r i n, dr. Simon P e r t o t, dr. Ivan Novak, prof. Matko Mandić, Vladko Tr-novec, Jernej P in t ar, Josip Rože. Nadzorniki: dr. Matej P r e t n e r, dr. Edvard S1 a v i k, Gjuro V u č k o v i ć, Gracijan Stepančič in Anton Kali ster. Občni zbor se je zaključil z željo, da bi se združenimi močmi posrečilo doseči v doglednem času novi postavljeni cilj: slovensko gledališče v Trstu. — Solnčarica je zadela v Trstu voznika Ivana G o r j u p a, ko je peljal iz mesta pohištvo. Umrl je kmalu potem. — Iz Pazina se pa po roča, da je danes teden med Diujanom in s v. Petrom zadela solnčarica posta-jevodnjo orožnikov iz Sv. Ivana v Šterni, Antona F a č u 1 a. Umrl je čez uekaj ur na to. — 401etni Josip skat v Vodmatu svojo pr -jateijico Aao Lrjk%nčevo- IzkoristiU je pa obisk, kajti ko je odšla, je zanjo izginilo tudi več obleke, katero je prodala nekemu starinarju za eno fcrono, le čizme je imela še na nogah, ko jo je doletela roka pravice. — izgubljene in najdene reči. PoeeetitMja Marija Vidmarjev* je izgonila na glavni pošti denarnico, v kateri je bilo približno 2 K drob'ža. — Fran Zupančič je izgubil srebrno Častniško verižic^, katera je imela kot obesek kompas s črkama F Ž, vredno 13 K. — Šivilja Frančiška Vodisek je izgubila srebrno žensko uro z z^ato veriž'co, skupaj vredno 16 K. — Ana Ceroek je izgubila šči-paloik s temnimi stekli, vreden 3 K. — Uraduikova vdova Viki. L .m -j je izgubila zlato moško uro z dolgo slato verižico, vredno skupaj 200 K. — Pocestnica Terezija Cepin iz Havpt-mance je izgubila bankovec za 50 K in dva po 10 K — Fran Strus je izgubil črno denarnico s 6 K. — Najdeno je na južnem kolodvoru par belih rokavic, ruta in 4 kg moke. — Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v »Svi-cariji« koncert. Začetek ob 8. uri VstojK,.n;i prosta. Telefonska ia briejavna poročila. Dunaj 10. julija. Vlada izda poseben komunike, v katarem bo razglasila, da se državni zbor skliče znova šele meseca novembra. Ako bi se na Ogrskem medtem kaj posebnega dogodilo, se državni zbor skliče eventualno že meseca septembra. Jeseni se sestanejo deželni zbori na kratko zasedanje. Dunaj 10. julija. „Sonn- uud Montagszeitung" poroča, da se proglasi 2. avgusta t 1. B o 1-garija za kraljestvo. Stvar je popolnoma dognana, pač pa je mogoče, da se proklamacija kraljestva odgodi na nekaj dni Dunaj 10. julija Ogrski ministrski predsednik baron Fejer-vary je danes dlje časa konferi-ral z vojnim ministrom Pitrei-chom Fejervary se danes vrne v Budimpešto. Gradec 10 julija V Grafen-burgu je udarila strela v cerkev v času, ko se je v njej baš vršila neka poroka. V cerkvi navzočim ljudem se ni ničesar zgodilo, samo ženin je bil na nogi lahko poškodovan. Škoda, ki jo je povzročila strela, znaša 1600 K. Lvov 10. julija. Več sto delavcev in dijakov je hotelo prirediti velik ljudski shod, na katerem bi se naj bilo razpravljalo o dogodkih v Rusiji. Ta shod pa je policija prepovedala. Množica je nato odšla pred Mickieviczev spomenik, kjer je jela demonstrirati Nekaj demonstrantov je odkora kalo pred uredništvo lista „Siowo Polskie", kjer so razbili vse šipe. Z oken se je streljalo na demonstrante. Ranjen je bil neki vojak. Lvov, 10. julija. Demonstrantje so vdrli tudi v uredniško sobo „Slowa Polskiego" in navalili na tamkaj se nahajajočeg« souredaika Urednik je štirikrat ustrelil z revolverjem in ranil nekega d'jaka na kolenu. Nato je došla policija, ki je razgnala demonstrante. Bukarešt 10 julija Romunija bo po sklenjenih dogovorih izročila oklopn'co „ Kn jaz Potemkin" Rusiji Iz Sebastopola pride več križark v Konstanco, da odvedejo „Potemkina" v rusko luko. Petrograd 10. julija. General T r e p o v odpotuje v Moskvo 18. t. m., da pripravi vse potrebno za prihod carjev. Cuje se, da se ne popravlja samo grad ubitega velikega kneza Sergija, marveč tudi carska palača. Iz tega se sklepa, da namerava car dlje časa rezidirati v Moskvi. Petrograd 10. julija. Iz vla-dimirske gubernije poročajo, da se med narodom razširjajo revo-lucijonarne proklamacije. Ivanovo 10. julija. Včeraj so delavci pretrgali vse brzojavne in telefonske zveze in nato oropali prodajalne Na ulici so delavci tudi streljali. Kovno 10. julija. Štiristo Židov je izzvalo tu ljute izgrede Vlačili so se po mestu kričaie in žvižgaje ter pobijali okna po hišah. Poklicano je bilo vojaštvo, ki je skoro napravilo mir in red. Batum 10. julija. Parobrrdai promet je ustavljen, prodajalne so zaprte, vlaki pa odhajajo v spremstvu vojaštva. Tiflis 10. julija. Danes so tukaj zaprli več delavcev. Ko so jih vedli v zapor, je nekdo vrgel pred policijsko stražo bombo, ki je eksplodirala in ubila enega oficirja, dva pa ranila V mestu vladii velika vznemirjenost Prodajah e so zaprte, promet je ustavljen, časopisi ne izhajajo. Konstanca 10. julija. Danes popoldne so romunske oblasti izročile oklopnico „Knjaz Poteinkin" ruskim vojnim ladjam. Pri izročitvi je bilo na obrežju navzočih tisoč in tisoč ljudi. Romunsko zastavo so odstranili z ladje z velikimi slovesnostmi in nato razobesili zopet ruski prapor. Oklopnico spravijo v Se-bastopol. Minsk 10. julija. Tu je pre stopilo 8000 oseb iz pravoslavne in grško nezedinjene cerkve v katoliško. Pravoslavna cerkveni občina je prenehala, ker so vsi njeni verniki prešli v katolicizem. Pravoslavna duhovščina je vse storila, da bi preprečila nad al j ne odpade. Libava 10 julija Vesti, da bi bil izbruhnil upor na tukajšnjih vojnih ladjah, niso resnične. Hamburg 10 julija. Iz Petro grada poročajo, da bo car Nikolaj v spremstvu generala Tropova prišel v Moskvo, da bo otvoril „državno dumow (državni zbor). _ Rusko-japonska vojna« Vladvostok 10. julija. Na jugu otoka S a ha lina se je pojavilo močno japonsko b rodo v je, ki je plulo proti vzhodu. Gospodarstvo. — Glavna slovenska hranilnica in posojilnica v Ljub- |ja i- V prvem polletni 1905 »e j* ▼ložilo na hranilne knjižice 659 531 K 94 dvignilo pa 550.226 K 98 v, torej ve* vložilo 109.304 K 96 v. Ako prš* jemo k temu saldo a 1. decembrom 1904 po 1.745 392 K 63 v, znaša Atanie hranilnih vlog dne 1. julija 1905 1854 697 K 59 v. Denarni pro met do 30. jun ja 1905 8 601607 K 63 v. Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Uradni koral dan. bone 9. julij« 1905. Valoibeni papir)! 4°.e majeva renta ■rebrna renta t*/0 »TPtr. kronska renta . . 4% . mlata . . . 4C odrska kronska B . . . 4e/0 „ alata m . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjak« . •Vi° o posojilo mesta Spljet . i1///, , „ Zadar . 4Vi° c bos.-here. žel. pos. 1902 4 c Češka dež. banka k. o. *•/■ b d „ ž.a. . 41/,0/,, »st pisma gaL d. hip. b. **/■•/• pest. kom. k. a. a. 1Q*U PT....... 4Vt°/0 aast. pisma Innerst. hr. 4V,°/. » > °«rsk» een-del. hr....... 41,° o *• P18* ©B*- niP* bmn- ■ 41/,'» obL ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4' /\, obl. češke iud. banke . 4° f, prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o orior. doL žel..... l/a B juž. žel. kup. ViVt ■ 4« ,° c avet. pos. za žel. p. •. . Srečke. Srećke cd L 1860'/, .... . . »MW..... tizske...... sem. kred. I. emisije . n n TI. . . , sgr. hip. banke . . - srbske a frs. 100 — p turske Basilika irečks .... Kreditne ■ . . . . Inomoske B • • • Krakovske B • • • • Ljubljanske » • • • ■ Avit. rud. križa „ . • . . Ofc*1"« ■ b m • • • • Rudolfov« ■ .... Balebarške „ . . . . Dunajske kom. „ . . . . Delni ee. Južne železnice..... Državne železnice .... ▲▼Htr.-ogreke bančne delniee . Avstr. kreditna banka . . . Ogrska „ B . • . Zivnostenake 9 ... Premogokop ▼ Mostu (Brux) . Alpm&ke montan..... Praške žel. indr. dr..... Rhn*-Muranyi...... TrboT^ske prem. družbe . . avstr. orožne tovr. družbe . . Češke liadkorne družbe . . . Valate. C fcr. eekin ....... S0 franki........ tO marka........ Bovereigns . . « • • • Marke......... Laški bankovci ...... Babi:; Dolarji......... Denar 100-40 10030 100-46 119*36 9695 117-10 99-50 10060 100--109*90 100-5.6 100-25 10075 1C6-60 100*50 10025 100-— 100-— 100-76 9990 99-60 317-75 10105 191 — 293 60 166 — 506 — 803-— «69 — 103 — 141 25 25 50 478-— 78 25 88 25 66 65 — 35 50 64'— 74'— 637 - 85 70 «72 75 1636 — 857*25 777 — »46 — 657 — 626 25 8657 — 649 50 276 — 680 — 167-50 11*34 1912 23*48 23*95 117*40 9555 253 — 4*84 100 60 100- 50 100*65 119-55 97-16 117 30 101 — 101*60 100 — 101*90 10056 100*60 101*75 107*60 101- 50 100 65 10090 101-— 101*76 100*— 318 75 102 — 193 — 295 50 168 — »12 — 310 70 274 — 107 — 142 25 26*50 485 — 84-26 94 25 70-— 56 — 36-50 68-77 50 543 50 8670 67S 75 1645— 65825 779 --247-— 863'— 627 25 2667 — 5^060 279 50 584 — 171 — 11-38 19-14 2352 2403 117 60 9b 75 263*75 6-- Heteorologično poročilo Vam u«d mozjem S06-S. Srednji «r»črd tl&k 78«-0 m Juli] Čas opazovanja Stanje barometra v mm 1 Cm W ss Vetrovi nebo & 9 • H zv. 7. rj. 9. pup. 737 9 739 9 738 5 195 14 8 26 7 al. vzhod al. svzh. sr. jvzh. jasno jasno jasno 10. i 7. Bj. j 8 POP- 7387 7390 737 0 221 15 2 290 si. jvzhod brezvetr. hi. jvzhod jasno jasno jasno Srednja temperatura sobote in nedelje: 20 2 in 21 2°, nonnale: 19 5° in 196°. Mokrina v 24 arah: 00 mm in 0 0 mm. t Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znacem žalostno vest, da je nas iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod Franc Kotlušek c. kr. nadpaznik v pokoju danes ob 2. uri popoldne po zelo dolgi in muSni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, ▼ starosti 64 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v ponedeljek, 10. julija ob 4. ari popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta 11 na pokopališče k Sv. Krištofu Pokojnika priporočamo v blag spomin. 2191 V Ljubljani, dne 8. julija 1906. Žalujoči ostali« Amalija Kotluiak roj. Kump, soproga. — Alfonz, Amalija, Fančl, Franc, Hadvlka in Ivan, otroci. Prodajalka s kaveijo, 18 do 24 let stara, izvež-bana v špecerijski stroki, ter bi mogla trgovino tndi samostojno voditi, se sprejme proti dobri plači. Dopisi naj se pošiljajo na uprav. „Slov. Naroda". 2193 Dobri žičarji (Dratzieher) za debelejše in srednje delo dobe traj nega posla v neki švicarski železni fužini. — Prijave pod N 3126 L z firmi Haasensteln & Vogler, Dunaj I, VVall fischgasse IO. 2194-1 V najem se odda takoj pulita koncesija x iganjatočom* Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 9139—5 Stanovanja obstoječa iz 3 in 5 sob, se oddajo v najem v novih stavbah v Dalmatinovih ulicah. Povpraša se v Šelenburgovih ulicah št. 6, I. nadstropje, pisarna Deghenghi. 2129—5 iiaaaii in fiifitriiTrt — n 2145-2 Krojaški salon za gospode Ivan Magdić v L» jvil>lj»iii, 11». Starem ti-g-i* sto v. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših žurnalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozomskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. ^♦♦»»»»»»»♦»♦♦♦»♦»»*t t PPj i TtTa^rg^»»»»»»»**»»*j«¥t»»»*# i i Št. 87. 2198 Oddaja stavbe enonadstropnega šolskega poslopja s 4 učnimi sobami, eno reservno sobo, eno sobo za učila in konferenee in stanovanjem šolskega sluge v Loki pri Zidanom moatu. Ustmena zniževalna dražba se bo vršila v ponedeljek, dne 24. julija 1905 ob 10. uri predpoldne v Šoli v Loki pri Zidanem mostu. Stavba se bode oddala le enemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 47.488 K 47 h. Stavbni operat, sestoječ iz stavbnih načrtov, stavbnega dovoljenja, stroškovnika in stavbnih pogojev je razpoložen na vpogled v šoli v Loki in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Vsak dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 4748 E varščine. Krajni šolski svet v Loki pri Zidanem mostu dne 8. julija 1905. Načelnik: Mihael Iglar. Št. 23240. Razpis lekarne. 2190—1 Z razpisom z dne 21. junija 1904 Št. 5773 je c. kr. deželna vlada za Kranjsko dovolila s stajališčem na križišču Rimske, Tržaške in Bleivveisove ceste. V smislu obstoječih predpisov razpisuje mestni magistrat konkurz za oddajo te novo dovoljene lekarne. Prošnje za dotično koncesijo je vložiti đo IS« avgusta t. I. pri mestnem magistratu. Prošnjam, ki morajo biti kolekovane s kolekom za K 2—, je priložiti nastopna dokazila: rojstni ozir. krstni list, dokazilo o avstrijskem državljanstvu (domovnica), spričevalo o lepem vedenju, tirocinalno spričevalo, kondicijska spričevala o službovanju v lekarnah, magistrski diplom s potrjeno 51etno službeno (servirao) dobo, eventualna dokazila o posebnih farmacevtiških delih na znanstvenem ali praktičnem polju, dokazilo, da ima prosilec za napravo in vrŠbo javne lekarne potrebna denarna sredstva, revers, s katerim se prosilec zaveže, da bode v slučaju podelitve koncesije najmanj 10 let koncesijo osebno izvrševal, dokazilo, da je prosilec zmožen obeh deželnih jezikov. Na prošnje, ki se vlože po pretečenem roku, ali pa ne bodo pravilno opremljene, se ne bode oziral- Mestni magistrat v Ljubljani dne 5. julija 1905. Zobozdravnik l)r. €. Bretl v Kamniku „Jtotel Jischer". i- %- Kupim „Jezičnik" ali vse letnike, ali pa posamezne. Ponudbe na npravništvo nSlov. Naroda". 2189—1 Za lesno trgovino v parno žago se sprejme kontorist. Prednost imajo oni, ki so vajeni prejemanja jelovega lesa. Naslov pove upr. „S1. N." «192—l Izgubil je moj hlapec med vožnjo iz Logatca do Ljubljane 2 volovski koži, sveži, in 2 svinjski, nasoljeni z rdečo soljo v vrednosti 70 kron. Kdor bi jih našel, naj jih odda pri meni proti nagradi. Karel Kovač mesar in gostilničar 2199 Stari trg pri Rakeku. Wv^tU2Sef6co^rana Mladenič iz dobre hiše, ki je dovršil vsaj gimnazijska razreda in ki je slo ven skega in nemškega jezika v govoru« pisavi zmožen, se sprejme takoj v ^ nufakturno trgovino 2195-. fHoranc v Rudolf o vem Za samostojno vodstvo filijalk: se sprejme prodajalka izurjena v trgovini z mešanim blapu Prednost imajo one, ki morejo položi nekaj kavcije. 2179^ Ponudbe pod šifro „Merkur 900 na npravništvo „Slov. Naroda". Naznanilo. Podpisani naznanjam, da sem otv< ril samostojno obrt za napeljavo in popravljanje vodovodov po hišah j Delo bom izvrševal postrežljivo, tocm in ceno. Prevzemam delo v mestu in m jdeželi ter se priporočam Jakob Babnik [«.97—1 vodovodni instalater. Poljanska cesta št. 26, Ljubljana Ces. ki. avstrnske državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iss voznega reda. Veljaven od dne 1. jnnija )906. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju#. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri «4 m poi-o« osocr vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Moaakovo, Ljubno, će« Se I »t hal v Ans«, Solnograd, ftea Kleir-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 6. uri 07 zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob "i. nri hm ajntrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaenafeste, Ljubno, Dana-, ftea Selsthi v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Flaen, Marijiue are, Heb Francon vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, če« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobo vlaj v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj, Solnograd, Inomost, JBregenc Ženeva, Pariz. — Ob 3. uri 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, samo ob nedeljah u praznikih. — Ob 3. uri bS m popoldne osobni vlak Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Fran« ■ensfeste, Monakovo, Ljnbno, Čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Plzen, Marijine v*«. Heb, Francove vare, Karlove v:tre, Prage Ljubljana-Linc-Praga direktni voa I. in II. razr Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. un ponoći osobn, vlak v Trbil, Beljak, Fria «ensfestet Inomost, Monakovo (Ljubljana-Monakovo direktni voz I. in H razreda) 'PROGi V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. ari 17 m zjiitraj osebni vlak Novo meste, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7 uri 8 zvečer i Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBLZ Ob 3. uri 23 m zjntraj osobni vlak % Dunaja čez Amstetten, Monakovo (Monakovo-Ljubl ;t direkt. vo« L, U. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, Auasee. Ljubno, Celo. Beljak Ob 7. uri IS m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vi z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare, Prago (Praga Linc-Lja« liana direktni voz I. in n. razreda), Plzen, Budejevice, Solnograd, Liuc, &teyr, Paru, Ženevo, Curih, Bregene, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, bmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna Selzthal«, Beljak^ Celovca, Monako v ega, Inc mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 06 m zvečer osobni vlak ■ Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Heba, Mar. varov, Plzna Budejevic Linca, Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabla, 6ez Selzthal od Inomosta in Solnograda. — Ob J uri 5 m zvečer iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m zreč« osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob 8. nri 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesti Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega "mesta, Kočevja in ob 8 uri Sb ■večer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. on 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponodl samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. un 56 m ponoči sam ob :edeljab v praznikih. — Srednjeevropski lM *e za 'A mil pred krajevnim časom v Ljr. i . z. Si ■I il i v n »d b. TFT 11 Ljubljana Dvorski trg št. 3 šili g ItSIII 11 i.i—-rm pripcroCa vse modno blago zaradi pozne sezone 190| po jako znižanih cenah. t - J 1.11 4 JI je Peter Lukas SffiT *Ti docela jamči za jako pristoječo Elegantna fasona, zmerne cene. t0263 Kot bivši topničarski polkovni Črevljar specialist za brezhibne jahalne črevlje. Sprejema aavarovanja cloveftkega živ-ljer^ja po oajnsnovratnejlih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena droga aavarovalnica. Zlaati je ogodno aavarovanje na doftrvetie in amrt s amanjlajocnni ae vplattlL Vsak Oan ima po pretaka petni lat pravico do dividenda. Raz. 1onM:%lBfa£B&B K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a vseskaii ala>vaataaia> m aartdae uprave. 6—79 Vsa faJaaaOa Saj«: lini Maltaip V Lj*bU*nli ptaarno ao v laatnej baoanaj hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Bkodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najknlantneje Oživa najboljši alovea, koder i poahrje Dovoljuje ii čistega dobička iadatne podpora v narodna m obenokoriatne Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Iva« Tavaar. Lavvtnina m Ulit .Kirodne tukarna'.