Dopise in spise .prejema uredništvo »Domoljuba«. - Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratoein delu .fane 10 Din - Naročnina Stane 58 Din za celo leto, za inozemstvo 50 Din. Posamezna številka I Din. iaaerate in reklamacije »prejema uprava »Domoljuba«. - Telefon 29 92
ro.tnm« plalanav gotovini	LJUBLJANA, DNS 30. APBILA I93S.	LETO m. - Stev. it.
DOMOLJUB
Pred kongresom
Dnevi velikega evharisličnega slavja se nafflo bližajo. Ako sinemo soditi po obširnih pripravah, ki se vrše tako v Ljubljani kakor v sleherni župniji, bo naš kongres nekaj edinstveno lepega in bo vsled splošne in resne notranje priprave rodil tudi trajne sadove.
Glas o našein kongresu gre po vsem svetu. Oči vseh katoličanov bodo one dni aprte proti naši deželi in njenemu središču, r.ato je dolžnost nas vseh, da vsak po svojih močeh pripomore do čim lepšega uspeha kongresu.
Posebno naklonjenost je našemu kongresu izkazal sveti Oče. Na prošnjo pripravljalnega odbora je namreč določil poljskega nadškofa-primasa. kardinala Avgusta Hlonda za svojega zastopnika na kongresu. To imenovanje je brez dvoma izraz posebne naklonjenosti sv. Očeta do jugoslovanskih katoličanov. No zgodi se namreč zlepu. da bi na pokrajinskih evharističnili kongresih, kakor je naš, poglavarja sv. Cerkve zastopal kardinal. Naj to odlikovanje svetega Očeta podvoji naše delo ln naše priprave za kongres.
Tudi naše državne oblasti se zavedajo važnosti našega kongresa. Železniški minister je vsem udeležencem kongresa dovoli! polovično vožnjo po železnici. Nj. kralj. Vis. knez
Ni ga stavka, ki bi ga danes pri izobra-iancih in pri preprostih ljudeh pogosteje ne slišali, kakor je naslednji: »Saj so zaman vsa prizadevanja in upi, vedno je enako, oziroma še vedno slabše.«
Na prvi pogled je to res, toda kakor hitro pogledamo stvar le nekoliko podrobnejše, vidimo, da smo doživeli ravno v zadnjem letu velikanske izpremembe prav povsod, slasti pa na političnem polju, tako na našem domačem, kakor tudi na zunanjem. Ni naš namen, da bi razpravljali danes o globokih izpremembah, ki so se izvršile po nesrečnem marsejskem atentatu v naši domači notranji politiki. Še pred enim letom vsemogočna JNS, kd je tako glasno kričala, da bo njena moč in oblast malo nmnj kot večna, je danes le še kup smešnih razvalin, ki jih niti pes ne povoha. Popolnega nirtvi I a, ki je vladalo v domači politiki še lansko poletje, je očividno konec in danes vrvi v vsej državi najživahnejše vrvenje, ki ga ue bo ustavila nobena si|a več in ki nant bo gotovo prineslo že v bližnji bodočnosti še marm-•tak važen iii dalekosežen dogodek.
Pa — kakor rečeno — nf naš namen, da se pečali danes z našo domačo politiko, temveč I »o prav in potrebno, če se ozremo nekoliko po zunanjem svelu. Tudi kmet mora
namestnik Pavi« pa je daroval za kongres 20 tisoč dinarjev.
»Domoljub« iskreno prosi vse svoje čita-telie, da sodelujejo pri pripravah na kongres. Notranja priprava, duhovna obnova, naj traja prav vse dni do kongresa. Naj bodo posebno šmariiične pobožnosti, ki se jih Slovenci tako radi udeležujemo, posvečene temu velikemu namenu. Po Mariji k Jezusu, bodi v majniku naše geslo! '
Pa tudi zunanje priprave terjajo od vas sodelovanja. Župnijski pripravljalni odbori so dobili nalogo, da v teh dneh ugotove število udeležencev na kongresu. Najbrž vas bodo v teh dneh obiskali zastopniki vašega pripravljalnega odbora. Takoj prijavite svojo udeležbo. Ce vas nihče ne obišče, se prijavite sami pri župnein uradu. Morda se bo marsikomu zdelo, da je za priglaševanje še čas. Pa ni tako. Ker se obeta ogromna udeležba, ni mogoče, da bi se vršile vse slovesnosti v lepem redu, ako prireditveni odbor ne bo, imel pravočasno v rokah števila udeležencev, na podlagi katerega bo šele mogoče sestaviti podroben spored za zborovanje, procesije, preskrbeti hrano in prenočišča, zlasti pa poskrbeti za zadostno število vlakov.
Zuto še enkrat iskrena prošnja: Priglasite takoj svojo udeležbo na kongresu!
bili namreč poučen o teh zadevah, saj ima zunanja politika tudi na njegovo usodo velikanski vpliv in marsikaj bo mogel razumeta le tedaj, če bo te dogodke in zaplete vsaj v glavnih obrisih poznal. Prvič odločuje zunanja politika o vojni in miru, kar je menda tudi za kmeta vendarle dovolj važno. Pa če prav ne gre naravnost za vojno, že vprašanje zunanjepolitičnih zvez in varnosti ima silen vpliv tudi na notranjo politiko v najširšem pomenu besede. Ze itak z bremeni preobteženemu davkoplačevalcu na primer nikakor ne more bili vseeno, ali mora zbrati za oboroževanje lastne države eno milijardo več ali manj. Ali pa vzemimo gospodarstvo. Kakšen silen vpliv ima politično razmerje do kake države tudi tia gospodarske zveze z njo, ravno nuni Slovencem n. pr. najglasnejše pričajo gospodarski odno-šaji z Italijo. Na stotine milijonov škode je imel po vojni že samo slovenski kmet zaradi stalne politične napetosti z Italijo. Laliko bd pa naštevali še naprej in našteli celo vrsto polj in točk, v katerih se zunanja politika kmeta prav naravnost tiče in še jako v živo. Zato bo gotovo prav, če podamo od čaaa do časa našim bravcem vsaj v glavnih obrisih tudi sliko razvoja in sočasnega stanja na prova-žnem polju zunaaije politike.
Torej kakšno je danes stanje v zunanjem »vetu. Pred vojno je bilo glavno sredstvo zunanje politike, da je navezala trdna zavezništva, ki naj bi držala zlasti v primeru vojne. Tako se je^ekom let izoblikovala na end strani francosko-rusko-angleška zveza, na drugi strani pa nemško-avstrijs-ko-italijanska, a manjše državice so se nagibale k eni ali drugi teli velikih skupin. Ker so take oblike vodstva zunanje politike nujno vodil« k tekmujočemu oboroževanju obeh taborov in nazadnje v svetovno vojno, je rajnki ameriški predsednik Wilson zamislil Društvo narodov, ki naj bi združevalo vse kulturne države sveta in reševalo vse spore med njimi. Zal so to veliko, plemenito in nujno Wilsonovo zamisel nekatere zmagovite velesile popolnoma izmalidile tako, da ono sploh ni nikoli bilo Društvo n u r o -d o v temveč le društvo držav, a zadnja leta je pa poslalo samo še Društvo vlad aH nekaka zveza režimov. Prva leta po vojni je Se ko-llkortoliko izvrševalo vsaj pretežni del svojih nalog, toda le kmalu je začelo bolehati. Eno najvažnej&ih vprašanj današnje Evrope je vprašanje narodnih manjšin po posameznih državah, toda ravno t6ga se DruStvo narodov nikoli »i upalo ia ne hotelo niti dotakniti, čeprav nosi le malokatOro drugo v sebi tolik« klic za nove vojne. Kako naj se gotove države odkrito zavzamejo za pravično rešitev vprašanja narodnih manjšin, če pa doma na najbolj krni način te manjšine zatirajo?
Kmalu smo pa doživeli pri Društvu narodov še druga velika razočaranja. Japonska je pred nekaj leti navzlic vsem določilom Druživa narodov navalila na Kitajsko z oboroženo silo in odtrgala od nje velikanske pokrajine. Društvo narodov je hotelo izprva nekaj ugovarjati, toda Jaiponska je kratko in malo izstopila iz Društva narodov in se za njegove sklepe ni brigala, zlasti ker so ji dajale nekatere evropske velesile, ki so' sicer na zunaj silne zagovornice Društva narodov, na skrivnem vso potuho. To je bil zanj najhujši udarec in od tedaj je njegov ugled od leta do leta padal. Male države so se morale še nekaj ozirati na njegove določbe, toda velesile se zanj — ako jim tako kaže — spioh ne brigajo, Društvo narodov se pa ne upa samo po sebi poseči vmes. To nam kaže najlepše sedanji spor med Italijo in Abesinijo. Italija se pred očmi vsega sveta pripravlja, da kratko in malo pohodi Abesinijo, ki je tudi članica Društva, a vse to početje mirno gleda in trpi.
Čim bolj je izgubljalo Društvo narodov n» ugledu, vplivu in moči, tem bolj so se vse dr žave tudi povračale k predvojnim načinom zu nanje politike. Prva je storila lo Francija. Za četek in konec vseh zunanjepolitičnih vprašanj zanjo je njeno razmerje do Nemčije. Francija dobro ve, da so Nemci 70 milijonski ntu oJ in da v njih gori želja po maščevanju za poraz v svetovni vojni, zato so si skušali nabrali čim največ prijateljev iu zaveznikov. V prvi vrst'
Nekoliko politike
so se zvezali s Poljsko ki z Malo zvezo (Jugoslavija, Češka, Romunija). Dokler so bili Nemci kolikor toliko razorošeni, so jim te »veze zadostovale in se jim Nemcev m bilo treba bati. Toda Nemčija se je ie nekaj let na tihem silno obor ievaia, razen tega so se pa Francozom spuntuii tudi Poljaki in se zvezali z Nemci. Poljska ieži namreč med dvema starodavnima nasprotnikoma, to je med Nemčijo in Rusijo. Ona se je dobro zavedala, da napram Nemčiji ne bo mogla doseči ničesar več, zato so ji uhajale oči v južno Rusijo, da bi se morda dokopala z nemško pomočjo kdaj do Črnega morja. Ker je tudi Nemcem bolj kazalo, da imajo enega saaiega večjega uat-pi otnika, Francijo, je prišlo leta 1933 do prijateljskega pomirjenja iu najbrž tudi do še tesnejših zvez med Nemčijo in Poljsko.
To je bil pa za francosko zunanjo poliiiko silen udarec, kajti v primeru vojne z Nemčijo bi ji zveza s Jugoslavijo ali Romunijo, ki sploh ne mejita na Nemčijo, ie malo koristila, zlasti ker je na jugovzhodu vedno grozi) Franciji tudi — Italijan. Italijani od Nemčije nimajo tirjati ničesar več, pač pa Italijane sko-minajo marsikatere francoske pokrajine, zlasti otok Korzika, afriške kolonije itd. Vsa povojna leta je vladalo zato med Nemčijo in Italijo jako prijateljsko razmerje, naperjeuo predvsem proti Franciji. Dokler so biii Nemci neotioro-ženi in so imeli na svoji strani še Poljake, jih ni bilo strah tega uemško-italijans. ega prijateljstva, a čim so se Nemci izuova do zob oborožili ju so še izgubili poljsko zavezništvo, so prišli v velike škripce. Edini izhtu zanje je bil, da idtrgajo od Nemčije njenega najmočnejšega zaveznika ter ga pridobe zase. namreč Italijo. To se jim je po parletnih veiikih naporih minulo zimo končno posrečilo in danes jo francosko-italijanska zveza trdna.
Izprva Italijani o tem niso hoteli ničesar slišati, oziroma so stavili naravnost nesprejemljive pogoje, ko so pa načeli postajati Nemci ludi njim jako, jako nevarni, so postali čez nc-č mehkejši. Italiji gre za lo, da dobi v svoje roke politično in gospodarsko vodstvo Pcdo-navja (Avstrije, Češke in Madjarske) ter Balkana. Dokler je Nemčija pri tem ni ovirala, ni nemško-italijanskega prijateljstva motila nobena reč, toda odkar je v Nemčiji na vrhuncu Hitlerjev fašizem, hoče ta izvesti v prvi vrsti priključitev Avstrije k Nemčiji, za kar je tudi najbrž večina avstrijskega prebivalstva. To pa Italiji seveda ne gre v račun, kajti silne Nemčije si pai ne želi dobiti za mejaša. Prvič dobro ve, da bi ji Nemčija čim prej iztrgala nemško nekdanjo južno Tirolsko in drugič je več ko verjetno, da bi hotela čim prej prodreti tudi do — Trsta. Kaj je tedaj naravnejšega, kaker da je Italija pretrgala vse zveze z Nemčijo in l obema rokama zgrabila za francosko roko. ki jo ji je ta že par let ponujala.
Tako imamo danes navzlic Društvu narodov v Evropi zopet dva silna tabora. Na eni strani vstajajočo močno Nemčijo s Poljsko, ki štejeta skupno okroglo sto milijonov prebivalcev, na drugi strani pa Francijo z Italijo in Malo zvezo, ki štejejo kakiii 120 milijonov pre-bivaloev. Oba tabora trta oborožena do zob in se še vsak dan bolj oborožujeta. Kakšno vlogo igrajo zraven Anglija, Rusija ia ^ druge manjše države in kakšen je trenutni politiiau položaj med tema dvema taboroma, ki tvorita o« vse evropske velike politike, bomo na povedali ob drugi priliki.
RAZGLED PO SVETU
nun««'«" ......■»■» ......•-i(m>ni»,M,OTJllww
Nore izjave starega generala
Znani nemški general Ludendorf je te dni izjavil:
>Ne, jaz nisem samo protivnik krščanstva, jaz sem antikrist, jaz sem pogan in sem na to ponosen. Krščanstvo sem že zdavnaj zavrgel. Kaj pa hoče krščanstvo? Krščanstvo hoče po besedah evangelija sv. Janeza človeka poedinca izlušiti iz skupnosti, iz naroda, iz plemena, iz pasme. V >krščanski« državi potemtakem ne more biti govora o kakšni medsebojni povezanosti in strnjenosti narodne celote. Krščanstvo je bilo samo zato tukaj, da je židoin pomagalo do oblasti in da jim še pomaga. Moja žena je v svojih spisih dokazala, da vsak narod Boga po svoje doživlja in da je krščanstvo zaradi tega vsem severnim (nordijskim) narodom, kamor spadajo tudi Angleži, tuje. Krščanstvo deluje porazno na
naše plemenske zgodovinske posebnosti. ]j ljubezni do svojega ljudsiva se torej borim proti krščanstvu. Ce hočejo Angleži osisij kristjani, je io njihova sivar. Toda doživeli bodo, da bodo s časom padli s svoje višine Samo takšni narodi, ki živijo po plemenskih načelih, ostanejo zdravi. Mi Nemci smo tre-nutno tisti narod, ki se je od krščanstva naj. bolj oddaljih. Šele, ko bomo vsi v celoti krščanstvo odklonili in se od njega popolnoma osvobodili, bo nemški narod dobil svojo plemensko strnjenost, ki bi je bi! tako potreboval 1918, a ki mu je takrat na žalost še manj. kala.« — Nemčija leta 1918 ni propadla rito, ker je bila krščanska, ampak zato, kar so jo vodili naduti generali — antikristi, kakrš-nega se je sedaj pokazal Ludendorf.
KATOLIŠKA CERKEV
V^vsak® Siiio Domoljuba!
s Drobiž. Odločno borbo proti nenravniin filmom vodijo italijanski katoličani. — 10.083 oseb je sprejelo katoliško vero v letu 1033/34 o Ugandi v srednji Afriki. — 800 cerkev in kapelic je bilo sezidanih tekom 18 letnega škofovanja kardinala Mundelina v čikaški nadškofiji. — 150.000 otrok je organiziranih v podmladku italijanske katoliške akcije. — 312 protestantskih duhovnikov, 115 zdravnikov. 48 članov parlamenta, 12 guvernerjev, 150 oficirjev in 206 pisateljev je prestopilo v zadnjem času v Ameriki v katoligko cerkev. — Velike uspehe dosegajo katoliški misijoni v afriški Sahari, kjer mesečno po več bIo in celo tisoč domačinov sprejme katoliško veroizpoved. — Veliko človekoljubno delovanje razvijajo katoliški dijaki in dijakinje na Japonskem. — 14 slučajev čudežnega ozdravljenja so dognali v preteklem letu lurški zdravniki. — 75 zamorcev so nedavno krstili v ameriškem mestu Chikagu. — Organizacija katoliške akcije lepo napreduje tud! na Kitajskem.
AVSTRIJA
s To in ono. 117 Šilingov na leto pride glede stroškov za šole na vsakega učenca na Koroškem. - V Pliberkn so pokopali dekana v p. o. Janeza Držaniča. ■- Pri Mariji Žili so položili v grob Marijo Markovič, pod. Štefko iz Poddobrave. _ V Brnci je zapel mrtvaški zvon Ošovnikovem Francetu iz Zužalč — Vseh inozemcev v Avstriji Ja 289.000 ; 40 odstotkov od teh je Cehov. - Avstrijska vlada je odredila, da dobi orožništvo svoje zastave z državnim grbom. - V celovškem gledališču je nastopal te dni prof. Lightman, umetnik v igranju na orglicah, kot jih pri nas igrajo otroci Njegove orglice so male s samo 4 jamicami igra pa na njih 84 glasov in zna vse mogoče komade - Ob Dravi pri Mariji na Žili so naSh oficirski plašč in kapo stotnika Pu selila iz Celovca. Sel je v smrt iz neznanega
w0kH n « KHvi Vrbi i« vlak povozi? T etno dekle, ki je čepelo na tiru. - Pogorelo
!>ri ^aldhauserju v
pokrSki občim ia pri Janšej« na Guzali pri
Trdnji vasi (Hčirtendorf). Na Zg. Krčanjah je umrl 63 letni posestnik Franc Mazan, pod. Ro-bernik.
NEMČIJA
s Sklep Francijo, Anglije in Italije aa ol> sodbo Nemčije zaradi njene oborožitve, ki pomeni kršitev mirovne pogodbe, je sprejel svet Društva narodov. Sprejem protiuemšks resolucije se splošno tolmači kot huda obsodba in hud poraz Nemčije. V Berlinu nj posebno presenečeni, ker je za obsodbo Nemčije glasovala tudi Poljska. Nemški listi so seveda zelo vznemirjeni, saj se je Franciji in Italiji posrečilo skovati okrog Nemčije obroi vojaških pogodb in je Nemčija bolj kot kdaj navezana sama nase.
MEHIKA
s Največja župnija na svetu. Ta bo pa« mehiška država Oasaca. Država meri 36.415 kvadratnih milj in ima 1,082.191 prebivalcev, Kot povsod v Mehiki, je med njimi nad 80* katoličanov. Pred letom je imeia se 108 duhovnikov. Na vsakega jo prišlo 10.000 vernikov. Zdaj je pa guverner odredil, da Ima za vse skrbeti le en duhovnik. Tedaj njegova župnija Šteje nad milijon šupljanov. Kaj naj naredi? Ali naj se vsako nedeljo z balonom dvigne v stratosfero in tam mašuje, visoko nad svojimi ovčicami? Ali naj jim na isti način vsako velikonoč podeli sv. odvezo? Pa ko bi na ta način magni zadostiti svojim pastirskim dolžnostim, kako naj pride do bolnikov v razdalji 36000 milj? To se reče iz vere norce briti.
BANKA BARUCH
H, »sr Ssstscr, »«rif
Odpr«mi}a c!«n«r w iuo«i>»i«viio najhitreje iu po najboljšem dnevnmi kur«.
Vsši v«s baniin« pesi* cajkuisutnaje
Pottnt uradi v Belgiji. Franciji, Holaadlji in Luk-aem-ourgu sprejemajo plačila ne r***- čekovne ra?nn»-
Hf®"*- »»"-»I B.-nselt«. lUtfrUM S« !«>•»» fsrla. MM»-"1.M: SO	m«,«, MKBSjranM: I,»C.? IMIMI"«'«.
Na zahtevo pošljemo br*spl»«no na;* ček. »aknsnio«
KAJ JE NOVEGA
v
Štiri dni ie zaman prosi! pomoči
Delavec Avgust Kelnerifi je nadaljeval te dni z delom v novem vodnjaku Vreščakove hiše v 1'obrežju pri Mariboru. Komaj jt; dobro začel, se vdere nad njim betonska stena, ki jo j« sproti del« I nad seboj. Iz razpoki i ne 8e je vsula zemlja ter delavca zasipala nad glavo. K sreči je bila pomoč takoj na mestu in ponesrečencu so odkopali glavo ter mu jo zavarovali pred ponovnim zasipanjem z lesenim zabojem. Kanalski delovodja beutschmaii je poizkusil zasutega Kelnariča odkopali; pa bi bil skoraj sam plačal poskus z življenjem. Zasulo je tudi Deutsrhinami do prsne višine in le z največjim naporom se jc od!,opal iu odmetal zemljo tako, da je , od njim zasutemu Kelnariču glavo zopet osvobodil.
Ker je pretila nevarnost, dn se ho Kel- I narič na dnu vodnjaka radi slabega zraka zadušil, so mariborski gasilci napeljali do njega pod zaboj cev, v katero so s posebnim mehom potiskali zrak. Kaznenci pa so pričeli kopati v smeri proti Kelnariču poseben kanal, ki pa ni rodil zaželjenega uspehu.
Zasuti je milo prosil pomoči. Naslednji dan je požrtvovalni delovodja Deutschman i gornji del zasutega delavca že čisto osvobodil. • ga navezal na vrv iu dal znamenje, da ga po- !
Glasilo Vatikana »Oservatore Romano objavlja kratek pregled mednarodno-politič-nega položaja in s poudarkom omenja »tiso-depoln pohod sovjetske Rusije po Evropi r. Sovjetski pohod v Ženevo ter takoimonovana »spreobrnitev« Moskve sta zadnje mesece ustvarila veliko zmedo v Evropi in povzročila motnje v evropskem ravnovesju. Kje so sedaj tisti časi, ko so na Rdečem trgu v Moskvi zažigali podobe Brianda, Poincareja, Chamber-laina. Litvinov govori sedaj v Ženevi najbolj uglajeni diplomatski jezik in med tem ko hodi sovjetska diplomacija po novih potih, se je sovjetski vojni proračun v zadn jih letih štirikratno pomnožil tako, da so sovjetske armade poleg sovjetske diplomacije prišle v Evropi do lake moči in veljave, da morajo o njih na Poljskem, v Nemčiji in v Franciji voditi strogi račun.
Za enkrat še ni mogoče reči, kakšni so odkriti in prikriti cilji komunizma, ki jih ho- I
AMERIKA	__
s Razno. V Cleveiandu je nedavno umrla Jožefa Zorman, soproga slovensko-atneriške-ga pesnika Ivana Zormana. Pokojnim je bila doma iz Soteske na Dolenjskem in se je prej Pisala Mežnaršič. — V Sheboyganu je odšla v večnost vdova 7t letna Neža Starič iz Tre-belnega na Dolenjskem. — Chikaški Jugoslovani so priredili v Belgrad odhajajočemu konzulu Kolombatoviču poslovilni večer, !:i !?» je udeležilo blizu 3000 oseb. — V drooklyim je zaspal v Gospodu F. G. Tassotti « Bregane, fara Velika dolina. -- V Jolietn )» izdihnil Jakob Kapele iz vasi Dolence pri Adleiičiii na Dolenjskem
tegujejo iz vodnjaka. Toda zasuti je obupno zaječal, zakaj noge je držal v precepu betonski oklep. Svež beton, ki se je pri nesreči zrušil skupaj, se je okrog ponosrečenčevih nog strdil in ga neusmiljeno držal na dnu. Začeli so oklep razbijati, pa se je zemlja radi tresljajev vnovič vsula. Zopet je bilo treba naglo kopati, da so odstranili nove ruševine. Tako se je zgodilo, da je bil nesrečnež na dnu vodnjaka v eni noči štirikrat zasut. Pri zadnjem zasutju bi ga bilo skoraj zadušilo, ker mu je pesek napolnil usta. Tako je minula tudi tretja noč.
Četrti dan dopoldne je smrt zasutega Kelnariča, ki je bil ves čas pri zavesti, rešila strašnega trpljenja.
Zakaj za Kelnariča ni bilo rešitve, to vprašanje se usiljuje vsakomur. Rečemo samo lahko, da so oni, ki so delali na mestu nesreče. storili svojo dolžnost in še več. Vršilo l>a se je vse ua lastno pest in lastno odgovornost, brez pravega vodstva. Kdo je v prvi vrsti kriv žalostne Kelnaričeve smrti? Na to vprašanje naj si odgovore tisti, ki so imeli sveto dolžnost, da bi bili kot poklicani strokovnjaki ne oziraje se na stroške, takoj pričeli z reševalnimi deli.
če z novimi načini postopka doseči. Toda kakršenkoli je ta cilj, dejstvo je, da je diplomatski in bojni pohod sovjetske Rusije imel dve neposredni posledici. Najprej je dal Nemčiji edino stvarno opravičilo za njeno oboroževanje, drugič pa je podpiral zbliževanje med Francijo iu Rusijo ter med Rusijo in Malo zvezo. Ustvaril je tudi novo razmerje med Francijo in Poljsko. Dosedanje ravnovesje v Evropi je porušeno. Pojavil se ie nov ! tekmovalec na evropskem odru, kjer sedaj razvija svojo zarotniško politiko, ki jo je član francoske akademije Bertrand imenoval največjo nevarnost za Evropo. Med tem ko se Francija pripravlja, da v Moskvi podpiše zvezno pogodbo z Rusijo, kliče »Eelio de Pariš«: »Predno pojdemo v Moskvo, moramo brezpogojno zatreti komunizem!'«' In to je, zaključuje »Oservatore Romano« tudi edini neobhodno potrebni predpogoj, prodno se naj Evropa kakorkoli zveze s sovjetsko Rusijo.
DROBNE NOVICE
Kazpuščciia sla praška parlament in
senat.
Neznanci s« ubili v Moskvi komunističnega pesnika Bikova.
369.00(1 voz je znašala v januarju svetovna proizvodnja avtomobilov.
Novo bolgarsko vlado vojaškega značaja je sestavil Tošev*.
Druga dru?i sta se oddaljili Francija iti Rusija. Litvinov je nejevoljen odpotoval nazaj v Moskvo.
Velik potres na japonskem otoku For- . mozi je te dni podrl 7000 hiš in vzel '2750 lju- i dem življenje.	1
f Franc Tršar
Na Vrhniki je na vel. ponedeljek naglo umrl mož, čigar življenje in delo je zapustilo močne sledove ,v vseh panogah katoliškega po-kreta na Vrhniki. Pokojni Franc Tršar je že kot mlad fant zastavil svoje mlade moči v korist katoliški prosveti in zadružništvu. Dolgo ča.sa je vodil cestni odbor. 22 let je sodeloval v glavnem odboru za osuševanje Barja. Načeloval je vrhniškemu zdravstvenemu za-stopu. V težkih časih svetovne vojne je bil vrhniški župan. Ob koncu vojne je odločno nastopil proti prodirajočemu Italijanu. Rajni je vneto ljubil svojo domovino, svoje posestvo in lepo naravo. Vedno je bil odločen katoličan. Bog mu naj bo obilen plačnik!
OSEBNE VESTI
d 50 letnico tiskarskega poklica je praznoval te dni g. Josip Pavlič, strojni slavec v ljubljanski Jugoslovanski tiskarni.
d Letošnjega umivanja nog so se udeležili na veliki četrtek, 18. aprila 1935, v ljubljanski stolnici sledeči sla roki: Franc Carman iz St. Vida nad Ljubljano, star 95 let; Janez Maroit iz Kostanjevice, 95 let; Jakob Jager iz Ljubljane 90 let; Andrej Slejko iz Kamnika 89 let; Janez Vičie iz Ljubljane, 87 let; Janez Metelko z Rake, 85 let, Janez Kosec iz Vodic, 83 let; Anton Adam iz Borovnice, 83 let; Tomaž Bitenc iz Ljubljane, 82 let; Albin Jebačin iz Št. Vida nad Ljuoljano, 82 let; Janez Rigler od Sv. Gregorja, 82 let; Jakob Grčman iz Ljubljane, 73 let. — Skupna starost starčkov znaša 1025 let.
Naša tsganka
Izrežite in dobro spravite!
Izrežite in uobro spravite I
ALI STI! m PLAČALI NAROČNINO ZA »DOMOLJUBA«?
r
Vaifkan opomm;a
In polom venizelistične politike v Grčiji so ustvarili Jugoslaviji vodilni položaj na Balkanu. Jugoslavija more sedaj stavili Italiji pogoje za sporazum.«
d Iz belgrajske občine se izločijo z ukazom kraljevih namestnikov razen Zemuna vsi kraji, ki so prej pripadali okoliškim okrajem.
DOMAČE NOVICE
d Hudi potresi so bili v Ljubljani v letih 0,509, 1511, lt>41, 166?, 1670, lb89, 1691, 1776, 1802, 1813, 1840, 1845, 1856, 1857, 1863, 1866, 1867 in od tedaj vsako leto do 1874. Večji in manjši potresni sunki so bili 1877, 1878, 1879 in nato vsako leto do 1886. V letu 1895 je zabeleženih 16 močnejših sunkov. Poznejši sunki so bili lahki in niso napravili škode.
d Peb>t«letai«o obstoja proslavi v kratkem gimnazija v Dubrovniku.
d Sovi proračun dravske banovine za leto 1936-36 v znesku 83,653.260 Din je ministrstvo odobrilo. Za kritje, p&trebščin se pobira 1.53% splošna hanovin»ka doklada, 5% nadomestna doklada za odkup osebnega dela ter 5% zdravstvena doklada, skupno 63% doklada na državne neposredne davke, doklada je znašala v prejšnjem proračunskem letu 70%, v tekočem letu pa se je podlaga najbrž znatno povečala, kar dovoljuje znižanje doklade. Banovinske trošarine so ostale iste razen ukinjene trošarine na premog, nadalje je ukinjena taksa na sečnjo gozdov. Ostane pa tudi še taksa na električno moč ter doklada k državnim upravnim taksam. Namesto prejšnje takse na živinske
»BOGOLJUB«
je najlepši slovenski nabožni list s slikami v bakrotisku, Naslov: Ljubljana, Jugoslov. tiskarna.
I ših tovarn plugov obvezali, da bodo počenši s i 15. aprilom t. 1. spustili cene za 10%, da se ' tako po eiu strani poveča poraba, po drugi | strani pa da bi kmetje prišli do poceni plugov, ! ne glede na sedanjo carinsko zaščito.
d četrtino dohodkov vseh železnic daje v , skupno državno blagajno ljubljansko ravnatelj-! stvo.
d Važno za vse kupce. Radi izredno veli-j kega zahtevanja vzorcev poročam vsem onim, i ki naročujejo pri meni vzorce, da počakajo | 5 do 10 dni, dokler jih druge stranke ne vr-; nejo. Stermecki, Celje.
d Novi predpisi za tehtnice. Ministrstvo j trgovine in industrije, Središna uprava za I mere, je izdalo odlok o javnih tehtnicah. Teht-| niče se plombirajo na določenih mestih, da se ne morejo odpreti. Pri tehtnicah brez žiga na plombi se smatra: a) da tehtnica ni žigosana, b) da jo je. kdo odprl za popravilo ali kakršnokoli izpremembo. — Praviloma pa mora biti tehtnica žigosana, popravljeno tehtnico pa mora dati popravljač pregledati in žigosati, preden jo vrne lastniku. Prestopki se kaznujejo po zakonu o merah. Zastopniki tehtnic morajo oskrbeti zaščitne naprave najkasneje v treh mesecih. Lastniki tehtnic naj pazijo, da se žica s plombo ne odtrže pri čiščenju ali kakorkoli, ker morajo nadzorstveni služabniki prijaviti vsako nerednosl.
d Že deveta. Te dni je nastopila svoje novo mesto na dekliški osnovni šoli v Kamniku učiteljica Ela Vreinšakova: že deveta v tem šolskem letu, ki poučuje v četrtem razredu. Take pogoste spremembe učnih moči gotovo niso v korist učeči se mladini.
d Res ali nc? Vsi učiteljski abiturienti od leta 1932. dalje so sedaj nameščeni na prazna mesta in sedaj v vsej državi niti ene ljudske šole m brez učitelja. Tako čitamo v nekem listu. —
d Dež za soncem mora hiti, za veseljem žalost uriti. Avtomobilisti in šoferji so priredili
IZ DOMAČE POLITIKE
d Kasaeijsk* sodišče jc potrdilo štiri kandidatne liste, ki so: Jevtičeva, dr. Mačkova, Ljotičeva in Maksimovičeva. Nepotrjeni sta ostali: lista dr. Hodžere (Jug. narod, stranka) in Topalovičeva lista (socialni demokratje).
d Učiteljstvo in velikonočne počitnice. — »Glas narod:
je pisal, da
morajo letos učitelji in učiteljici ostati v kraju svojega učiteljevanja o velikonočnih počitnicah.
d Zanimiv članek a jagosloTansko-italijan-ekih adaošajih je priobčil nedavno poljski časopis »Kurier Warszawski<. Med drugim pravi: j »Zmaga jugoslovanofilske struje v Bolgariji, j okrepitev nacionalističnega gibanja v Albaniji j
potne liste je uvedena taksa za prenos lastništva na živiskih potnih listih. Proračun bed-
nostnega sklada maša 5,850.000 Din in ostanejo davščino zanj ueizpreineujene (lanski proračun 5,050.000 Din).
d	V Kragujevcu so otvonli
novo palačo Drž. hipotekarne banke. Upravnik banke Gjuričič je ob tej priložnosti omenil, da je banka odobrila 200 milijonov Din državi kot pomoč za pobijanje nezaposlenosti, nadalje je Hipotekama banka dala 36 milijonov Din posojila za dograditev narodne skupščine, 36 milijonov je posodila občinski upravi Skoplja, 12 milijonov za novo palačo pravne fakultete v Beigradu in 7 milj. za dograditev gimnazije kralja Aleksandra v Beigradu.
d Cenejši plugi. Na zborovanju, sklicanem ono nedeljo v ministrstvu, so se zastopniki na-
na čast finančnega ministra velik manifestacij, ski obhod po Beigradu in se mu s posebno Bpomenioo zahvalili za znižanje taks na motorna vozila. V numifestacijBkem sprevodu jo folo nad 300 avtomobilistov. Enako manifestacijo pripravljajo tudi v Zagrebu.
d Prvi počitniški dom so te dni blu,-oslovih in »tvorili na Govejku, hribu, ki se dviga nad Ločnico, rečico, ki se iziiva v Soro ia do katerega je najbližji dostop s postaje Medvode. Doni, ki so si ga postavili obrtniki, je blagoslo vil sam knezoškof dr. Rožman.
d 208 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 12,580.236 Din je bilo letos v prvem četrtletju zaznamovanih v zemljiški knjigi okrajnega sodišča v Ljubljani.
d Pomilošfeni. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je sestavljen seznam vseh onih oseb, ki so bile obsojene zaradi prestopkov tatvine, vlomov, nagle vožnje, pretepa in drugih kaznivih dejanj, a so bile v smislu kraljevega ukaza z dne 6. januarja letos pomiloščene. Vseh po-miloščencev je 615. Ponriloščeni niso tisti, ki so bili na zasebno obtožbo obsojeni zaradi ža-ljenia časti.
d 11 obtožencev je bilo zopet olmojenih pred velikim ljubljanskim sodiščem radi komun islične propagande.
d Ali se more zdravje kupiti? Ne, moramo si ga ohraniti. Zato negujte Vaše zobe redno z zobno kremo Sarpov Kalodont, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dr. Braunlicha. S tem odpravile polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečile, da se naredi drug.
NESREČE
d Ognjeni plameni so objeli stavb« posestnika Oštirja v Kavčah pri Velenju. Je vse do tal pogorelo.
d Gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Jakobu Strrnšku v Zg. Pleterjn pri Ptuju.
d Obširno gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Francu Medvedu v Jablanah na Dravskem polju.
d Stanovanjsko poslopje so uničili ognjeni zublji posestniku Antonu Petroviču v Novi vasi v okolici Ptuja.
d Na potu od Belgrada do Kragujevea se je prevrni! avtobus z dijaki zemtinskp grcms-zije. Dve dijakinji hudo poškodovani, en dijak lažje ranjen.
d Od napora, mraza in lakote je umri 74 letni berač Janez Kočevar n Cme. Zablodil je v obširnih gozdovih, ko se je pod«i preko planine.
d Kolesa so mu strla prsni koš. Po nesreči
se je približal mlinskem ttgonilnemu kolesu enajstletni Stanko Gale v vasi Perovo pri G'0* supljem. Kolo je slrlo Stanku prsni koš in de ček je podlegel poškodbam.
d Pri paden c Tlaka se je smrtno poškodoval na progi med Celjem in Laškim 20 letni delavec Rojko Ivan, doma iz Krčevine p" Ptuju.
d Na Grintovcu se je smrtno ponesrečil
vseučiliščnik Mirko Gombač iz Ljubljane.
d Ko je hotela rešiti psa. V Goričanah pn Medvodah je pri upravniku tvoniice »Jut?0,1"' nin« dT. Horvvitzu služila 28 letna služkinja Ivanka Stale. Za pramike je njen gospodar «1; potoval, obenem pa ji je naročil, naj lepo pa« na njegovega psa, dragocenega volčjaka. Zvesta služkinja je gospodaria ubojsala in Poskrbela ter ga tudi redno vodila na sprehod. Enako je napravila tudi ono nedeljo okoli i

zdravniško preizkušen \
«ALO D O NT
PSOTI ZOBNEMU KAMNU
8veftor ter je psa vedla na »prehod ob železniški progi. Ko ae je približal vlak, je pričel pes besno lajati ter se je hotel zagnati v lokomotivo. Končno se je iztrgal služkinji iz rok ter skočil proti vlaku. Služkinja je vsa v strahu, da ne bi prišel pes pod lokomotivo in tako poginil, kar bi bridko zadelo gospodarja, pogumno skočila za psom, da ga obvaruje posledic in ga reši pred lokomotivo. Toda pee se je pravočasno umaknil, pač pa je služkinja v zaletu skočila tako daleč, da jo je lokomotiva butnila vstran. Mladenka je obležala nezavestna ob progi in kmalu nato izdihnila.
d Ker so zaposleni tudi taki, ki niso delu ko«. Dne 15. aprila ponoči se je pripetila v rudniku »Novo Brdo« nova rudniška nesreča. V tem času je hotela skupina rudarjev, ki je bila na delu v tem rudniku, ravno zapustiti rudnik. Rudarji so čakali na dvigalo. V tem trenutku se je začui strašen pok. Kudarji sprva niso vedeli, kaj to pomeni, toda prav kmaiu so spoznali, da je padlo dvigalo kakih 180 metrov globoko v rov. Ob tej priliki sla izgubila življenje dva rudarja, eden pa je težko ranjen. Po zatrjevanju rudarjev je prišlo do nesreče zaradi lega, ker so v rudniku zaposleni tudi ljudje, ki ne znajo svojega dela in ki se ne razumejo aa strojne naprave.
d Začela je prižigati eunje. Pri posestniku ftednjaku v Št Vidu sla radi zaposlenosti matere ostala v sobi dva otroka čisto sama. Enoletni Jožek je ležal na peči, zavit v plenice, štiriletna sestrica Cilka pa se je igrala v sobi. Naenkrat je deklica iztaknila nekje Skatljo vžigalic ter je začela prižigati cunje, v katerih je bil zavit bratec. Plenice so se vnele in začele goreli. Dete je v gorečih plenicah presunljivo kričalo in to je opozorilo zunaj hiše zaposlenega očeta, da je prišel pogledat. Pomoč pa je prišla že prepozno. Otrok je zadobil tako hude opekline, da je kmalu izdihnil.
d Razne nezgode, 75 letnega posestnika Antona Hočevarja iz Hrušice je v hlevu podrl bik. Hočevar ima udri prani koš in še druge poškodbe. — Po nesreči si je obstreli! levo roko m trebuh 21 letni Leopold Korii iz Gor. Podboršta pri Yel. Loki. — Ko je razstreljeval skale, je mina razmesarila roko 24 letnemu Lovrencu Murglju iz Šelovnika pri Zidanem mestu.
NOVI GROBOVi
d Srce je žalostno, močno je ranjene, moralo bo umret'. V Mostah pri Ljubljani je zapustila solzno dolino Iva Benčan, soproga mesarskega mojstra. — V Novem mestu je umrla 93 letna Marija Fischer roj. Šenica. — V Zagorju je zapustil solzno dolino Ferdo Poljšak, rudniški nameščenec. — V Celju so pokopali Antona Oražma, dijaka i razr. drž. r. ginm. v Celju. _ v ljubljanski bolnišnici je umrl 46 etni Leopold Pavčnik, delavec iz Dola pri Ljubljani. — Na Slov. Javorniltu je odšla v večnost Amalija Bručan, trgovka. — Mrtvaški «'oo je zapel Antoniji vdovi Fialkowski por. »allaster roj. Novak. — V Vrhpoiju pri Morav-fatl s« pokopali Klopčl« Marijo. — V Vrbi na
Gorenjskem je umrla Ana Siler, soseda Prešernove rojstne hiše. - Na Vrhniki je nenadoma preminul Franc Tršar, posestnik in trgovec. — V Celju «o našli mrtvega 56 letnega hotelirja in posestnika Josipa Zumra. — V Mariboru so pokopali Pavlo Majcen roj. Vabič, vdovo po šolskem upravitelju v pokoju. — V Ljubljani so umrli: kontrolor Bajželj Jernej, trgovka Amalija Magdič, Marija Ravnik, soproga profesorja Toneta Ravnika na drž. konservato-riju v Ljubljani; strojevodja drž. žel. v p. Biz-jan Jakob, in Ivanka Mermolja roj. Pless. — Naj počivajo v miru I
RAZNO
d »Ljudska samopomoč«, reg. pom. blag. v Mariboru, je imela v nedeljo 14. aprila svoj redni občni zbor potom delegatov pod predsedstvom načelnika g. dr. Ivo Sorlija ter navzočnosti vlad. komisarja banovin, tajnika g. dr. Jos. Lavriča in lokalnega polic, nadzornika
g. Cajnkota. Po poročilu blag. luukcijonarjev se Ljudska samopomoč ugodno razvija. Koncem poslovnega leta 1984 je štela 10.727 članov in je pri 40 milijonskem prometu izkazala prebitka Din 2,481.382.81, tako, da znaša rezervni fond danes Din 3,546.761.76. Po umrlih je izplačala v 1.1934 Din 5,338.556 na pogrebninah. Radi velikih dajatev je bila potrebna sprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malenkostno zvišali in dajatve v slučaju smrti procentualno znižale. S to spremembo pravil se je blagajna postavila na solidno in sigurno podlago. Na novo se je ustanovil oddelek za doto za mladoletne od 1. do 16. leta. Končno se je sklenilo proti vsem obrekovalcem Ljudske samopomoči nastopiti sodnim potom.
d Zelo nujno in važno. Vse one, ki so vzorce sprejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce pa, katere nujno potrebujemo za druge stranke, nemudoma vrnejo, za kar se vnaprej zahvaljujem. — Stermecki, Celje.
Se i Zanesljive ptice
Ne morem drugače, kakor da pred vami razgrnem še nekatera apostolska pisma. Iz njih lahko vsaj deloma razberemo, da so že v tistih časih vstajali ljudje, ki so imeli pomisleke zoper poročila apostolov.
Prav je, da so bili že takrat prišli na dan z njimi. Upam, da razumele mojo besedo. Ne trdim, da so prav ravnali, samo to hodom reči: Ker so prišli že takrat na dan e svojimi pomisleki, zato je bilo za apostole ugodno, da so še bolj poudarili resničnost svojih besedi.
»Nismo se oprijeli izmišljenih bajk,« je zato pisal sv. Peter, »ko smo vam oznanili moč in prihod Gospoda našega Jezusa Kristusa, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličino.«
Pomenljivo besedo je zapisal apostol narodov Korinčanom: »Ko sem prišel k vam, bratje, nisem prišel z visokostjo besede ali modrosti vam oznanjat pričevanje božje. Sklenil sem bil namreč, nič drugega ne videti med vami ko Jezusa Kristusa, in to križanega, . da bi vaša vera ae slonela na človeški modrosti, ampak na moči božji.« Vsa njegova beseda naj bo torej Kristus, ne lastna slava, ne dobiček, ne lastna čast. V zavesti svojega apostolskega poslanstva se pa on nikomur na dobrika, pred nikomur ne pok loku je, nikogar ne malikuje in na nobeno stran se ne sladka. Njegova beseda ni groba, ni odurna, ni odbijajoča, samo resnična je. »Bogatinom pa povej,« je pisal Timoteju, »naj ne bodo visokih misli in naj ne upajo v negotovost bogastva, temveč v Boga, ki nam daje vsega obilo za uživanje; naj delajo dobro, bogate v dobrih delih, radodarno dele od svojega in si | nabirajo skladov za dobro podlago v pri- j hodnosti, da dosežejo pravo življenje.«;	'
Sv. Janez je znan kot učenec ljubezni. Mehka, za Kristusa goreča, apostolska duša. Kadar pa gre za Kristusa aH protd Kristusu, takrat je pa v besedi kakor tudi v dejanju ve«
mož, ves odločen, vsa zaveden in ne pozna nobenega omahovanja in kolebanja, nobenih kompromisov, da govorimo z moderno tujko; prosim, kar berite iz njegovega pisma te-le besede: »Ce kdo k vam prihaja in ne prinaša tega nauka —• Kristusovega namreč —, ga ne sprejemajte v svojo hišo, tudi ga ne pozdravljajte. Kdor ga pozdravlja, se udeležuje njegovih hudobnih del.« Apostol se boji, da M verniki a svojo neodločnostjo ali s prijaznostjo ne dajali takim ljudem potuhe, ki namenoma niso in nočejo biti Kristusovi.
0, apostoli so znali biti odločni, so se zavedali, kaj oznanjujejo. S svojo zavednostjo in odločnostjo v nastopih in v pismih potrjujejo našo vero in jo postavljajo na trdno, ne-porušljivo podlago- Omaki jivcev ne trpe. Saj poznata tiste besede is zadnje svetopisemske knjige: »Poznam tvoja dela, da nisi ne mrzel ne gorak. 0, da bi bil mrzel ali gorakl Tako pa, ker si mlačen in ne gorak ne mrzel, te hočem pljuniti iz svojih ust« Strašna obsodba mlačnih duši In svet je pota te strašne mlačnosti, otopelosti, zaspanosti.
Kdo pa je dal apostolom tak ogenj, tako vnemo, da so šli med svet kakor ogenj, kateremu se ni bilo mogoče ustavljati? Bila je to moč, ki prihaja od zgoraj, moč, na katero gleda svel danes s pomilovanjem, moč in ogenj sv. Duha. Mi današnji čas preveč saupamo v svoj® mat, preveč zidamo na svoje zmo&nesti, zanašamo »8 na svoje znanje in učenost, prave gonilne sile, prave vneme, moči in življenja pa svetu manjka. Vere ni. Vera ugaša, ker jo verniki ugašajo. Zato se vse maje, aato js vse negotovo. Mirovne »veze i» pogodbe, mednarodni dogovori in pogodbe, podpisi in častne besede: vse visi w miru.
Kdo pa je poklican, da dvigne svet k novemu življenju? Kako je pisano, k«lr« hereš? To je zmaga, ki premega svet: našo Tera,
Stran 226
mhj.m<ji«ilB<. dne m. «pn»°	________- __ •
PO DOMOVIN1
Za reieUrjc.
(Ribnica.)
Kot splošno v«« uvoz v Italijo, tako j« tudi o voz «uhe robe dobil svoje omejitve. Vsem članom
(poroča Reietarska zadruga, da mora oni fcroinjar, n hoče rofeo poslati v Italijo, dobiti nekoga, ki ja italijanski državljan in ki dobi pri italijanski
oblasti prehodno dovoljenje za uvoz dotične koti robe, ki jo rešetar boče poslati t Italijo. Brez takega dovoljenja ne gre zaenkrat nobena pošilja-tev v Italijo. Morda se to kmalu spremeni, a sedaj te tako in se mora vsak uvoznik ravnati po tem
b dolenjskih Benetk
(Kostanjevica.)
Od vesele velike noči prav žalostna zgodba. Mesto življenja in veseiega upanja sama smrt! In kakšna smrt in koliko smrti! Eden se je obesil in ustrelil. Nedvomno se je to zgodilo v duševni zmedenosti. — Bolj brezupna pa je bila smrt dveh mladih bitij, ki sta si prišla končal življenje na kostanjeviško pokopališče. V sredo sta počila na grobu dva revolverska strela in končala dvoje življenj. Poleg zločina nad lastnim življenjem in nad svetostjo zakona sta zagrešila še to, da sta oskrunila pokopališče, ki jc zato moralo biti zopet posvečeno, kar se je zgodilo na veliko noč ob »bilni udeležbi ljudstva.
Gasilska vest.
(Stara Fužina v Bohinju.I Dramat. odsek gasilske čete priredi na belo nedeljo, 26. aprila ob 4 popoldne in ob 8 zvečer v prostorih iumsfce uprave spevoigro »Svojeglav-ček-. To bo zaključna predstava v letošnji igralski sezoni. Ob tri priliki se gasilci zahvalijo vsem sodelavcem na odru za njihov trud in požrtvovalnost, zlasti pa voditelju dram. odseka, tov. Fr. Urbancu. Naše resno delo rodi uspehe, čeprav se dobe podleži, ki nas skušajo celo v časopisju sme-liti.
Erharistični krii.
(Mošnje.)
S« veliko noč zvečer smo blagoslovili na prijaznem otoškem giiču evh križ. Slovesnost je poviševala na novo napeljana električna luč v cerkvi in na križu, bengalična razsvetljava, streljanje e topiči, zastave na vseh hišah, do en tisoč lučk v rokah mož in žen, mladeničev in deklet, šolarjev in najmlajših trok, dva resna govora podvinskega oskrbnika in mošenjskega kaplan«, lepe pesmi mo-lenisih in breških pevcev in nastop domačih gasil-
cev. Krii ji blagoslovil domači župnik v spremstvu begunjskega župnika in štirih IrančSkanov. Sla vije
• t	i . -iflf . — _ _ 1 - 1 D A J/iit lai^a
so mnogoštevilno počastili sosednji Radovljičaiu, Begunjci, I-eščani, Lcšani, Dobravci in drugi — V svetovno znani Lurd ne moremo. Bomo pa hodili tri dni v domači Lurd — na Brezje k svetim milini. Obiskali ga bomo tudi prav za sklep na belo nedeljo popoldne t proccsijo, ki se začne po roo-leejskih litanijah m se konča do brrfkih Htaoij, ki so ob štirih.
Jubilej
(St Jurij pri Grosupljem)
Pred kratkim |e ob-
„ hajal naš očanec g.
t Jože Tome podomače
. JH^BB^	Tronlljev očka z G o
jdBIMBHMHB	ričice svoj 85. rojstni
i fj^^MT	dan. Kljub svoji viso-
■t ~r'' "'^TOK	staro'''' i* moi *e
M	zdrav in vesel. Rad
* ?JWm	Se	ve<*n0 P°Peva
-	211 vsskogar ima
v	pripravljeno povest.
M| >«H||hk. 2e 40 let je naročnik BMdB^flHHfti in zvest čitatelj »Do moljuba«. Na sliki vi H dimo, kako krepak fe ■HHHHHBHHHHrB še mož v
sti. Maraikaterikrat je popeljal s svojimi konji romarje na božja pota: na Brezje, k sv. Valentinu na Limbarski gori itd. Želimo mu zdravja, da nam bo pel še kaj let. — Pretekli leden je ujel Remic Janez, posestnik iz Št. Jurija nekega Klemena ob eni po polnoči. Ker mu je bil kot tujec sumljiv, ga je spravil na varno. Dal je poklicali oroinike. ki io ga aretirali. Klemen je močna korenin«, ali š* močnejšemu Remicu se ni mogel izmuzniti.
Nekaj novic.
(Raka pri Krškem.) Predno so v velikem tednu umolknil« zvonovi so spremljali s svojimi glasovi na zadnji poti Nežo Zorko iz Brezja. Pred njo so pa legle v grob Neža Maznik iz KržiJČ in Marija Opatk iz Mi kot. Večna luč! — »čas vrti se neprestano« je pel ie Preleren P« je tudi res tako. Da ste sliSali naše kopače v vinogradih minula letal Popotnik bi se čudil, kako morejo pri tako težkem delu še peti, tod« v pomoč jim je bila vinska kapljica. Letos pa so vinski hiann suhi in petja ni. Dal Bog, da bi bilo jeseni drugače. - časih ludi v leh 'ežkih dneh »skuhajo.
Kardinal -prnnaa Avgust Hlodu, ki ga je sv. oče
imenoval za svojega zastopnika na na««m evharj-sličncm kongresu
kako z« Mneh. Zadnjič je bil napovedan volilni shod. Pripravljena je bila govorniška miza, ker p« ljudje niso hoteli poleg, ao enostavno mizo prenesli med ljudi. ■ Aplavza, oa govornik« nista do-
-f" Medeno.emu Milanu (Begunje pri Cerknici)
Ko je prifia pomlad s svojim cvetjem, zelenjem in petjem, je na& dragi lovni iS Milan odSel k Bogu t večno pomlad. - Šestmesečna težka bolezen mu je izčrpala mlade moči. Dolgo je upal, da bo Se ozdravel, s ko je spoznal, da »a Hop kliče k sebi. se je popolnoma vdal v Njegovo voljo in dobro pripravljen za resno !>o! je izdihnil svojo lilago, v trpljenju in molil vi oščiščeno dušo. Sledil je svoji blagi seslricl Pavlici v holjSe življenje. Mi ga bomo pa pogrešali, dragega tovariša, polnega smeha in veselja, posebno na pevskem koru. Knko rad je prihajal k vajam iri k službi božji, ne le ob nedeljah, ampak kar redno ludi k ndventnim, šmnrničniiii sv. mašam in k pobožiiostiiii prvih petkov. Bog naj mu njegov trud
za slavo božjo lx>j^ato |X>plača, domačim pa naj podeli obilo tolažbe.
Preklic.
8,	cestne	» —
(Peče.)
Na zahtevo župnega urada v Pečah uredništvo »Domoljuba, preklicujc žaljive besede, priobčeno v dopisu dne 17. aprila, da so Peče navadna vas, ki je polna denuncijanatva, in dotičnemu dopis-niku svetuje, naj »e v prihodnje varuje poročali stvari, zaradi katerih uredništvo lahko pride pre/ sodišče.
Nekaj zanimivosti (Ježica.)
Naš župnijski patron sv. Kancijan je dobil z» plruhe izredno lep dar. Znana dobrotnica cerkve in revežev Aleše v« mama mu je poklonila '»P-umetniiko izdelan prt. — Letošnja vitajenjska 'recesija je bila izredno lepa. Posebno moških j* "lo v procesiji, kakor že zlepa n«. Leto« se j« procesija prvič razvila p« novi poti skozi vas. — Na.š.i igravci so ob letošnjih velikonočnih praznikih trikrat igrali »Pasijon«, dvakral na prostem >»
•nkrat v dvorani župmijefcega doma, vsakokrat pa
* velikim uspehom. Igravci so se zelo potrudili. Pri ipi ie sodelovalo blizu 60 oseb. Želja vsega prebivalstva je, da bi ostal »Pasijon« stalno na aa-iero programu ob velikonočnem času. — Končno . treba omenili še zaključek dveh dvomesečnih LiniaritaJiskih tečajev, ki ju je priredil Občinski odbor Rdečega križa. Tečaj so posečali samo preprosti ljudje « kmetskega in delavskega stanu, ir. iicar 57 moških im 61 žensk. Ob zaključku tečaja M cvetno nedejo je bila v župnijskem domu prav pnsitn« domača slovesnost. »Pasijoii. in samari-janska tečaja KK predstavljata brezdvomno največji uspeh ne samo letošnje, marveč sploh več tadnjih društvenih dekvvnih sezon v naSem kraju.
Umrl je mož
(Dol pri Ljubljani)
Tovarišem bojevnikom naznanjamo tužno vest, da je umrl 46-letni Leopold Pavčnik, posestnik, pravi bojevnik In bivši občinski svetovaleo. Na društvenem domu vihra žalna zastava! Kar ne moremo verjeti, da moža poštenjaka ni več med nami. Težko in burno je bilo njegovo življenje. Kot mlad fant je šel v Ameriko, se vrnil domov, pa zopet odšel nazaj. Vedno je ostal zvest svojim kat. načelom. Kako rad je sodeloval pri prosvetnem društvu. Povsod ga bodo pogrešali. Naj blaga duša počiva v mirul Preostalim naše iskreno sožalje!
Rajši tujcu kot domačinu!
(Sv. Jakob ob Savi.)
Resnici na ljubo moramo popraviti dopis v Domoljub« štev. 15 pod gornjim naslovom, Deio ia novo ograjo se j* oddalo pri seji najnižjemu ponudniku, domačinu, strokovno izvežbanemu, g. Podobnik« iz Pšate, ki jc rojen v tukajšnji občini in vedno biva tukaj. Ni ne priseljenec, še manj pa tujec! G. predsednik krajevnega šolskega odbora je popolnoma pravilno sklical sejo in po sklepu odbora oddal delo najnižjemu ponudniku.
V čaau obisk atnjs
(Blatna Brezovica pri Vrhniki.)
Ko smo zvedeli, da namerava gasilska četa v Blatni Brezovici na cvetno nedeljo prirediti Gregorinovo igro, ki jo j« moglo podati Slovencem It srce, ki ljubi Kristusa, smo dvomili nad uspehom. Zdaj ne dvomimo več. Na lastne oči imo videli uprizoritev. Ne vem, kaj naj bi bolj sbčidovali: ali prelepo, a toliko ljubeznijo, tako
rrnrog
iivo m dramatično pisano delo, ali oder in njegovo krasno, delu primerno opremo, kar je vse izvršil s svojim bogatim naravnim talentom g.
tako leP°' da ,mo strmeli; ali gospoda šolskega upravitelja Zakrajščka in njegovo požrtvovalno gospo, ki sta zbrala vso vas in jo navdušila za to lepo, vzvišeno delo; ali igravce in lgravke, ki so se v svoje vloge vživeli in jih prav lepo rešili. Obleke so bile zelo lepe, dostojne in primerne. Posebno veličastne so bile skupine, ki so predstavljale trojni svet; rimski, judovski in Kristusov svet miru in ljubezni. To je v resnici igna, v kateri je življenje in ljubezen, ki so jo žejna naša srca. Na belo nedeljo zvečer igro še lahko vidite! Pridite!
Pri slabi prebavi
uporabljajte znani
PLANINKA-CaJ BAHOVEC.
Pristen je lc v plombiranih paketih.
Apoteka: Bahovec, Ljubljana
Kongresni trg
..... H«K. lir. I« P'l 5.'IX 13 33.
Novice.
(Gorje pri Bledu.) Na jurjevo nedeljo priredi Kat. bralno društvo v Gorjanskem domu ob 7 zvečer lepo igro »Tri modrosti starega Vangai, h kateri i.e vljudno vabite. — 19. aprila je povozil nek kolesar v Sp. Gorjah Ano Bizjak, ki je vsled po&kodb na velikonočno nedeljo zjutraj umrla. — Pretečeni pred-pust je rajnica obhajala z možem Ivanom zlato poroko, katerih sliko je tudi »Domoljub« prinesel. — Konec maja bo tudi v naši župniji sv, misijon kateremu želimo obilo sadov.
Novi most
(Sava pri Litiji) Novi most, malo pod sedanjim brodom, bo kmalu dobil betonske podstavke, zgoraj bo pa lesen. Širok bo 3.50 m, dolg pa 86 m. Most bo za ta okraj važen, ker bo omogočil reden promet čez Savo na 20 km dolgi progi. — Dne 25. marca
smo imeli materinski dan. Poleg 15 deklamacij smo čuli izviren prizor »Pekovski vajenec« in Igro »Močna mati«. Vsi so dobro rešili svoje naloge. — Nekaj posebnega pa je bil za nas blagoslov evharističnega križa na tiho nedeljo zvečer. Križ smo postavil na vrh ostrozobate pečine, visoke do 100 m. Rimska procesija z lučkami in bakljami je bila tako lepa, da drugod ne morejo le posnemati, ker nimajo tako romantičnih skal blizu cerkve. Križ je obseval umetni ogenj in 9 kresov ter poveličevali mogočni streli topičev. •— Vsa čast možem in (antom, ki so napraviti Bogu in vsem župljanom toliko veselja! — Naj pohvalimo še naše male šolarčke, ki so s sekiro in krampom napravili stezo na našo navpično Kalvarijo.
Evharistični križ (Podbrezje)
Fantje in možje smo postavili 16 m visok evharistični križ na zgodovinskem Taboru. Križ je viden po vsej župniji in tudi po sosednjih župni jah. Dekleta so spletla vence, da smo ga primerno okrasili. Napeljali smo tudi električno luč, da je ponoči razsvetljen. V petek, po sklepu celodnevnega češčenja so ga g. župnik slovesno blagoslovili. Bila je zbrana velika množica ljudstva, ki ve, da le križ je naša luč. — V petek je umrla Frančiška Debeljak, Z rajnico je zgubila Černe-tova družina svojo skrbno, dobro in pobožno mamico. Bog jo je poklical prezgodaj iz te solzne doline. Vemo, da se je. rajnica težko ločila od svojega dobrega moža in še živečih sinov in hčerke. Bog ji daj večni mir! Domačim naše iskreno sožalje!
Pred kongresom (Preska)
V Preski se zelo pridno pripravljamo na evh. kongres. Na tiho nedeljo so imeli možje in fantje pripravljalno pobožnostt skupno sv. obhajilo med sv. mašo, med katero je lepo prepeval možki zbor. Toliko moških manda ni še nikoli skupno pristopilo k sv. obhajilu. In sklenili so možje: še gremo v prihodnje, kadarkoli bo kaj takega. — Na cvetno nedeljo popoldne so imeli šolarji svoj pripravljalni sestanek v Društvenem domu. Deklamacije, petje, igrica in nad vse lep govor p. Krizostoma je navdušil naie male za evharistični kongres. — Na cvetno nedeljo zvečer je pa vse naše ljudstvo
Sokazalo svojo vnemo in navdušenje za Jezusa ristusa. Dež je kar lil, a vendar se je pomikala zelo velika procesija po vasi proti cerkvi, kjer
Ouslav Strniša:
VINSKE GORICE
(Dalje.)
Zoprno čuvfetvo jo obide, najrajši bi kur •bežala, pn se »pomni na očeta. Da zavoljo itfrts. zavoljo grunta naj se, preinagi in iiiij t>o prijazna! Morda ga bo laže odpravila kakor « misli? Skoraj nežno ga pogleda, ko reče * poudarkom in počasi:
>Sv vem, zakaj kaj takega mislile gospod Ji ram? Sp svoje prve ljubezni nisem poznbiln, " kakima povoda vam tudi ms cM nikoli dala.«
Kazal je zadrego, ko ji )e odvrnil:
• Rud te imam in to je vse, Zato te pn želim »• ženo. Kar odloči se in kmalu »e lahko poroma!«
»Samj veste, da nisem za vas. Prosim, pulile me!« postajn dekle nejevoljno ln jeze •srdi.
»Zakaj bi pa ne bil za te?« se čudi riiožn-»«r in jo izzivalno gleda.
Zato ker iniaiii še vedno Bočkajevega radii, zato ker vus nc maram in vas tudi nikoli ina-'ala ne bom, zato ker ste zn mene prestari, •njli nad tri križe imate več od mene ln to »endarle ne gre!« odgovarja mladenka vedno "'j razburjena in mu pokaže hrbet.
('e pa sem prestar, je tudi očetov dolg pri
zapreti Jerom in »c odpravlja.
Jeran hiti za njim, d» bi ga prklržal bi po-r":'''1' »nj »e boji, da ga bo Jerom talkoj vrgel J 'er ga »pravil n» bofc««. Pomirtti ga
»Potrpile nekoliko! Vse bo Se dobro, meni verjemite. <la se bo vs« uredilo!«
,Ve čakam več!« ga prekine razjarjeni snubec in liiti po poljski poti,
Jerami je pri dnži, da zginja a tem človekom njegov« zadnje upanje, da ee V6e pogreza v nič. da se ruši njegova hiša, poka traniovje lil se vse grudi v prah.
Hči tolaži očeta:
>Le pustite ga, naj naim le prodajo kar imamo, bova že živela! Boste vsaj brez tegob in skrbi. Delata bom lil sc trudila za vas. V bajto pojdeva in ilo bo!«
Starec je obupan, glas mu trepeta, ko hčerko zaprosi
»Vzemi ga iciidar. vzemi ga! Nikar ml ne stori tega! Nikar ne dopusti, da bi nnSa častitljiva dobra liišu prešla v tuje roke, da bi našo zemljo obdelovali drugi in uživali njene pridelke I To gorje bi bilo preveč, ta sramota bi bila prestražna! V duši mi je, da me žge živ ogenj, da se mora ostrešje porušiti in me pokopati |>od seboj, čeprav si nc najdem krivde, daj sem se vse svoje življenje pehal in delal, gnrnl in skrbel!«
Jeran skoraj joka.
Milki je obupati, toda odnehati ne sine, ker ve, dn greši če se vda, kajti ne sme se poročiti z njim, ki ga ne ljubi in si nakopati proklet-stvo, saj ve. da je /.akon brez ljubezni dan brez senu koča brez dolga, kakor zadolžena zidana
>Potolažite sc vendar, vse bo še dobro! K teti v mesto pojdem. Dobim »i službo, n vi si najemite kakšno bajto. Kar boni zaslužila, vam rada pošljem. Morda bo Jože unel srečo? Kaj, ko bi znova pričeli v njegovi bajti? Boljša lesena koč« brez, dolga, kaor zadolžena zidana bifln! Sicer pa tudi bogastvo ni vse!«
»Bogastvo ni nič, toda svet je vse. zemlja je vse, da veš! Kaj naj počenja gruntar brez grunta. Kakor polž brez hiše 6e bom plazil po soncu, dokler me ne uniči in raztopi pekoča bolečina in strašno razočaranje! Dekle, hči, nlikar me ne zapustil«
Sklonil je glavo. Debela solza 11111 je zdrknila po velem licu. Njegova volja je bila zlomljena, njegov pogum »trt.
Milka mu ni odgovorila. Tiho je nekaj delala in premišljevala, kakor hi bila zamaknjena v svoje delo.
Oče Jo drami:
»čemu molčiš? Zakaj ne spregovoriš in ne črhneš besede. Odgovori mi vendar in ine potolaži v moji bolečini, ki je pretežka, da bi jo sam nosil!«
»Saj sem vam že odgovorila, oče moji Služit grem in konec! Da bi Imela postati žena Jeroma, tega izkoriščevalca, tega vampirju, Ne, nikoli ne!«
Med tem je zavrnjeni ženin korakal po polju in se skušal pomiriti. Jezilo ga je, da ga je mladenku talko brezobzirno zavrnil«. P« je bil .popolnoma uverjen, da ga bo rada poročila. Dolgo jc hodil po polju, ogledoval žito, poslušal gofitolečega škrjane« in zasledoval njegov let pori nebo.
Ko se je palogoina pomiril, sc je zasmeh-Ijivo zarezal in se odpeljal proti mestu, kjer je imel svojega odvetnika, pri katerem jc takoj posredoval, da jc vložil proti Jeranu tožbo, hoteč čimprej izterjati svoj dolg in vreči očeta ln hčerko iz hiše.
5.
Bočkajev Joža je prišel na Štajersko. Spočetka je hodil po m<<*tih in si ir-kal službo. Menil je. da se zn delavnega človeka povsod lahko
j« stal kzatao razsvetljen evhajisttčni križ. Vas i« vsa žareli v kičicah, moški zbor ja prt p* vsi litanije Matere	godba je igrala evhiriiti«»fc
nami Bilo je v resnici lepo. V%a čast ljudstvu, Li je pokazalo tako lepo svojo ljubezen do Jezusa, zahvala našemu g. župniku, ii je dal les ra kril io se sam udeleži! pobožiiosti, ic g. tovarnarju Mcdiču. ki je dal križ impregnirati izi polirati -— iu vsem, ki so se toliko trudili, da se je vsa po-boisosi dcetojao izvršila.
Rum aovice
(Mo tntkl
Mrližk! zvon se letos pogosto oglaša. Pokopali smo ie lepo Merilo laranov. s' cvetu mladosti j« umrl bivši večletni predsednik Prosvetnega društva, diplomiram pravnik Tone HribovSek. Ravno ko je hote! stopiti poln nad in idealov v življenje, mu je smrt to preprečila. Z njim je legel v grob s«tber, ki je v najtežjih trenotkih podpiral zgradbo katoliške misli io prosvete. Naj mu bo Večni dober plačnik! — Posestnici M. Križnik na Brezovici je pogorel hlev in kozolec. Požar je brezdvomno zanetila zlobna roka, saj je ž* prej« neki večer našel domači sin ua hlevu eno in ua ko.toku drugo gorečo svečo v senu. ie takrat je za las manjkalo, da se požig ni posrečil. Upamo, da orožniki zločinca kmalu izsledijo. — Pa še eno veselejšo! Naš zvonik pri lami cerkvi dobi letos novo ostrešje in streho. Hvaležni smo g. župniku kakor tudi stavbnemu odboru, da se je tako pogumno lotil popravila. Delo j* oddano in ne bo dolgo, ko bomo imeli nov zvonik, saj j« pa ie tudi treba,
ker sedanji ie nikakor ni v ponos Motniku. _ Se
to povemo, da smo kljub težkim časom dvignili število Domoljubovih naročnikov za deset.
Drobil (Gora pri Vačah.)
Gora ni nora, nor je tisti, ki nanjo pleza. To pot ni bil nihče nor: ne gora, ki tem vanjo, ue nanjo plezal, pa tudi ne jaz, ki sem »tikal tam "krog za pirhl ia novicami. J« namreč Gora ras, i« sicer velika vat. počez ia po dolgem gotovo pol ure dolga, če ne več. Varuj« jo pred časnim Ul večnim ogajem sv. Florljan, ki domuj« nad vasjo »samotnem svetišču. Srčkaua je ta cerkvica in so Gorjanci nanjo poooani. Iskal sem sredino te vasi. pa sem jo našel Um, kjer postrežliiva Angelca postreže gostom z radijsko treriko in ljubezniva Francka z dišečimi nageljni Kaj drugega so mi naj-
prro povedali U Gorjanci, kakor to, da bodo od-siei ranaprej priznali sv. Floriiaai z nedeljsko službo V ajihorl cerkvi, ki pade leto« na 3 nedef)« p„ Veliki noči. — Tudi od evharisličnega križa na SienaJku Kito se menili, pa od pobožnosti za fante in moie ma Vačah. Rekli so mi pa naj tega ne raz-našaic po Dor.oijubu. te It hočem kaj povedati o tem naj rajši v Bogoljubu, ki je nalašč za take pot>ož&osti. Zdela se mi ta misel kar prava. —
Praznik creiotih češenj.
(Sv. Gregor.)	_____
Nc belo nedeljo 28. aprila je pri nas žegnanj«. Pridite, postregli vam bomo z najboljšimi »kroii«. Ob treh pa v cerkveni dom, kjer zapoje pevski odsek štiri lept pesmice, in vprizori svetovno znano japot^ko igro »Praznik cv©točih češenj«. Igra je žela r Ljubljani največje priznanje m je naš oder prvi na deželi, ki jo vprizori. Videli boste čudovite japonske obleke, madse, pokrajino. S svojo pretresljivo vsebino — kritika je imenovala svoj čas io delo »Pesem ljubezni ia mlsdoeti, lepo do nebes in strašno do brezaa« — bo segla vsakomur v dno srca, zato pridite polnoštevilno, ne bo vam žal!
Evharistični krii.
(Javorje nad 4S-»-fjo Loko.)
Na veliki petek sino tudi pri na« blagoslovili evharistični križ. Po molitvah v cerkvi smo šli ob mraku v procesiji e prižganimi svečami h križu, ki stoji on griču nad vasjo. Tam so pevci zapeli »Kraljevo znamenje križ stoji« potem je imel domači župsik nagovor o pomenu križa, za sklep pa zopet pesem »Povsod Boga.« Križ je iz hrastov-ga le««: vanj pa je vdolben datum 28., 29., 30. VI. 1'35, ter vdelan kelih s hostijo iz barvanega stekla z lučko v ozadju. Križ sta stesala Zupane Janez in Luka Peternel, le« pa je da! posestnik Dolenc An-too iz Četenero-vni.
Križ zno postavili
(črni vrh.)
Z veliko vnemo so postavili fantje in možje na »Kresnem griču« mogočen, 12 m visok erharl-stičen križ, da se vidi daleč po župniji. Na veliki petek v mraku ae j« razvila dolga procesija skoro vseh faranov iz župce cerkve k blagoslovu križa. Kljub precejšnjemu vetru, brez katerega ni nikdar na teh višavah, je bil sprevod precej nasveti;««. Slovesnost se j« lepo rrršils in bo ostala ljudem trajno t spomin«.
NAZNANILA
u Cerkvena siavaoet v test Marije, Matere dn. br»fa Sveta, nebeške varuhinje misijonske Drn}£ sv. Petra Klaverja, se bo vršila letos v uršuhi.u cerkvi M belo ^feljo Ob 4 popoldne bo misfaT P*«^	kjJ"** ** Prior križnS
reda p. Valemn Desk, rw4o slovesne peft>
n Cerkveni pevski zbor * Mekiejah nrired; „. belo nedeljo, 28. apribl*«, ob pol 4 pS," Društvenem dcimi v Mekinjah narodno igro s oet jem v štirih dejanjih »Črna žena«. Vstopnice bite v pralprodaji pri gdč. Keziki Plahutnikovi « Vstopnina običajna.
n Vesela vest za traatske romarje, Za romarj« na Trsat v dneh 18. in 19. maja, s katerim je zdru-žen brezplačen izlet s ladjo po morju n« o'ok Krk j« dovoljena pokTična Totalna tudi do romorsketfa posebatgs vlaka (t j. do IJttbljao« in za Štajerce do Zidaueg« racata) n* v««h progah v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Ce bo vsaj 400 romarje*, bodo znašali stroški potovanja e posebnim vlakom samo 145 Din in bo Hobil vsak romar med vožnjo 10 Din tumaj. Čl, gg. župnik« prosimo, da bi blagovolili to vttsl označiti „ prifnj. c«. Kdor gre z nami, n®j c« prijavi Ukoj. Podrobna pojasnil« v romarskem lista dobi vsakdo zastonj, če sporoči svoj naslov upravi liste »Po božjem svetu«. Liublaoa, Vrazov trg št. 4. »Svet« vojs' a.«
n Zgubil se je IZ aprila v Novem iriestu rjav pes. Kdor kaj ve o njem, se naproša, da lo sporoči občinskemu uradu v Brusnicah pri Novem mestu,
Nailepso nagrado
»prejme človek v starosti, ako al le bil pravočasno utrdil telo zoper starostne hibe. Tako zamore pri dobrem zdravju motriti, kako se morajo drugI boriti zoper slabosti, srčno tesnobnost, omotico, glavobol, šumenje v ušesih, delovno nesposobnost, revmalizem, protin in prerano poapnenje žil. Pravilno izvedeno vsakoletno spomladansko zdravljenje s pomočjo sokov primernih zdravilnih zelišč osveži ves organizem, poživi obtok krvi, ohrani prebavna organe v redu in ščiti zoper prerano staranje. Iz taktb preizkušenih zdravilnih zeliU se izdeluje v ostalem znani Plcnlnlu čaj Bahovee, ki se baš sedaj splošno uporablja n spomladansko zdravljenja.
dobi kos kruha. Ko pa je prišel v večja mesta in videl cele množice brezposelnih, je šele »poznal, kako mora biti težka bortia za ohsta-u<A in kako »e morajo ljudje pehati, da samo toliko zaslužijo, da vsaj žive. čeprav morajo še stradati zraven ln ae zadovoljiti z vsako malenkostjo.
Bil j« žc obupan. Kako je bilo doma vse drugače! Res je tudi v rodni vasi revščine, (oda tu? Doma ljudje ne stradajo, za v*?teea se nekaj najdel
Ali naj se zdaj vrne? Ali naj takoj obupa?
Zasramoval se jc. Vztrajati mora, saj ima <fenar, ki ga je dobil od zavarovalnine za svoj h lam ček! Res ga ne sme porabiti, da si postavi nov hram, toda nekaj ga vendar lahko potroši za največjo silo. Sicer pa dovolj šfedi in samo primerno zaposlitev si mora poiskati, jo bo Je kje dobil!
Nekega dne jo je mahnil na poljsko stezo, vodečo proti prijaznemu parku. Naposled je zašel v park Na pot ni pazil in že se je znašel na široki gladki beli cesti, vodeči proti sivemu staremu gradu.
»nrJiV^Tf "L po5asi cesti- sta mu nasproti pridirjala dva iskra konja, vprežena v
ilt ? Cr"° P°p!e'kano kočijo. « . i" -1? tak.°i opazi, da sc je dwi konj sph.š.1, sa, tovariša divje vleče za seboj. Levi vranec se trenutno upira, a potem zdivja tudi
d.ml k<>*'ji	oblečena starejša
obraZa vle«e k;)nja za Vfljeti (n ae ' »a di, da bi dirjalca ustavil
zna^! LacH« kre'*°
Konji »o popolnoma splašeni, a v glasu dame ni nikake bojazni. Nič ne tarna, ko opazi, da kočijaž zgublja nad konji svojo moč, le radovedna opazuje konja in voznika, kakor bi samo čakala, kaj se bo zgodilo.
»Ampak Laci!« se spe-t oglasi v hipu, ko se konji približajo našemu znancu, ki z zanimanjem opazuje nemo borbo človeka z zdivjano živadjo.
Bočkajev ee ozre jn opazi na eni strani strmino ki je spodaj podsekana. In pod njo tece reka. Ce»ta se vije proti reki in potem po strmini. Ce bi konja pridirjala v reber in se količkaj plašila, bi lahko zdrknila čez nezavarovano škarpo in nesrača bi se pripetila. To je Jože v trenutku preudaril ia že se požene pred kočijo, pograbi s krepkima rokama oba vran-ca in ju skuša obdržati.
Konja sujeta z glavama divje v nič se
kaTonre,;rilkovParn1niim te'eS°m "
«ioJ,fsrjSr,ino <KWa'"-' -
»Laci! Kdo je ta človek?« vpraša dama v vozu s tujim naglasom.
»Popotnik sem, delavec, ki išče kosec kru-fant m° " 8lKČai me ie V'«el
Obraz starke se razjasni, ko se opravičuje-
»Da da, saj res! Kako sem vendar čudna i Str«™' 1r®drana sem, "i^ko
ljujel	ga zvwiav° Ogleda in nada-
»PrRvite, da kruha iščete? Kruha? Da, da.
prav dobro! Laci! Laci! Ta mladi mož išče kruha!«
Kočijaž fhmo ponižno pok ima.
»No, Se iščete kruha, pojdite kar z namal Zahvalo sem vam dolžna, ie pojdimo! Se ho že kaj dobilo!*
Izstopila je iz. kočije in epet ogovarjala kočija ia:
»Laci! S tema konjema se ne poljem nikoli več! A kje jn vaša nekdauj', moč, flragi Laci? Let«, kajne Laci, starost?«
Kočiiaž spet samo pokima, kakor hi bil nem, skoči na tla In pelje oba J.rebcn za uzdo nazaj, dočim gre dama poleg Jože počasi proti gradu.
»Pa kako, da vas je prav sem zaneslo?« spe' nepričakovano okreue glavo in ga vprašaje pogleda.
»Z dežele sem dospel. Doma sem z Dolenjskega. Iskal se m po mestih službo, pa nisem našel nič primernega, čeprav rad primeni z« vsako delo.«
»Za vsako delo prime, ali slišite Laci, za vsako delo! Da, da, kaikor nulašč ste prišlil -Kajne Laci, da bi se bila pripetila nesreča? Ne kremžite se, le odkrito z besedo na dan! Zdajle bi bila lahko že aha rajnka, kajne Laci?«
Stari kočijaž ja skoraj v zadregi, ko se spet dostojanstveno pokloni. A starka ga icdaj nepričakovano uahruli:
»Lacil Pow>liiia bi bila kmalu, pozabilal Kako ste vendar mogli kupiti takega kouja? Ali vam ni nič za moje in svoje življenje? Ali vam je vseeno, če sva v večni nevarnosti?«
»Milostiva gospa grofica...<
»Laci, kar molčite, dn, le tiho! Vi najdete takoj izgovor, da, vedno ga najdete! Pametea
B-ski;
Oh dvajsetletnici
svetovne morije
(Nadaljevanje)
Naslednji dan, 17. aovemfera 1915 sem takoj •uoiočii domačim in znancem v daljni domovini sv >j novi naslov. Nu večer sera našel v neki taboriSlci sobi ujetnika-čevljarja Bajca in Hočevarja, ki sla bila s svojo usodo zelo zadovoljna, zakaj zaslužila sta 8 svojim delom — postrani namreč, ker sta sicer morala čevljariti /a rusko armado — marsikateri rubel. Tudi večerjal sem tistikrat ori obeh mojstrih in ne slabo: jedli lino gosko v papriki .zraven Bino pritegovali kruhove cmoke in nazadnje smo pobili uič koliko — sladkega čaja. To m ujetniško taborišče, to je hotel »Union«, sem si dejal tisti večer.
Dne 18. novembra 1915 so naznanili prihod brigadirja Zeina iz Omska. Na vse zgodaj, ko smo še spali, je prišlo iz vojaške pisarne uaro-:iio, naj se oddele Romuni ixl Slovanov in Poljaki od Čehov. Zakaj je bilo to potrebno, še danes ue vem. Kakor je navada ob takih prilikah, smo takoj začeli s temeljitim čiščenjem vseli ujetniških prostorov, s kidanjem snegu in {e z drugimi takimi iu podobnimi deli, ki 6o no-triiina za dobro urejeno — Potemkinovo vas Še celo krompir, spravljen, da ne zmrzne, pod pričnami, je moral za to jutro »forikat« nekam drugam. Okrog 9 je došel gospod brigadir v spremstvu dveh častnikov, si je ogledal vse prostore in dajal gotova navodila. Nekateri ujetniki so ee pritožili, da imajo premalo hrane, zinsti mesa. Brigadir je obljubil taboriSko pro-dajalnico, kjer bodo ujetniki — za denar seveda
—	lahko dobili vse, kar sedaj pogrešajo.
Čehi, ki jih je bilo precej v taborišču, so
lili kaj volčji na meso. Nekega dne so ubili debelega psa in ga odrli. Kožo so prodali krznarju v mesto, meso pa jx>jed!i, deloma pečeno, deloma v giiljažu. Dober tek! Morali so radi te pojedine k >raportu«, pa se jim ni nič hudega zgodilo, ker je bila težko gibajoč« se »mrcina« menda itak že namenjena smrtnemu strelu. — še nekaj I Ujetniki smo neredko imenovali Čehe
-	slovanske jude. Kjerkoli ie bilo v ujetništvu kako boljše mesto, je bil Čeh res gotovo
zraven. V taboriškl zasilni bolnišnici, v pisarni, v prodajalni itd., povsod ao «i znali urediti naSi severni bratje udobno »tališče po geslu, da je »og sebi najprej brado ustvaril. Izmed vseh narodnosti so imeli Čehi še najraje Slovence. Če je tudi med njimi prišlo včasih do preklarij, je UII vzrok običajno to, da so bili Čehi n« splošno precej bolj hladni prijatelji Avstrije, kot drugi narodi ranjke obdonavake monarhije. Naš Baje mi je povedal, da so prvo ujetniško zimo v Ma-rijinsku neki Čehi celo liujskali Ruse na Slovence, če«: »Ti so na vas streljali«.
V taborišče v Marijinsku so ruski konvoji (stražniki) kar lepo pripeljali s seboj svoje žene .'.n celo družine. Več tednov so vsi stanovali med »lami in dobivali brezplačno hrano iz ujetniške kuhinje, gotovo ne v korist nas ujetnikov. Sicer pa sem pozneje zvedel 4a tudi v Avstriji ni Oilo zlasti v drugi polovici vojne v omenjenem pogledu nič boljše. Tiste dolge mesece, ko je morola moja družina na Boh. Bistrici dolge tedne životariti takorekoč brez moke, brez sladkorja, brez vsake masti in drugih nujnih življenjskih potrebščin, ko so avstrijski vojaki hodili razcapani in izstradani izpod Krna in so ruski ujetniki pobirali krompirjeve olupke po bohinjskih gnojiščih, ko so se mnogi Bohinjci borili za skromen kos vsakdanjega kruha, — je avstrijski feldvebel blizu bistriške šole s svojo priležnico imel vsega dovolj. Vsak dan mu je ostajalo meso, pečenka, razne dobro zabeljene prikuhe, beli sveži kifeljčki in žemljice, najfinejše pecivo in najboljše bohinjsko surovo maslo. »beldveblov«, ki so na ta in podoben način oškodovali državo in vojaštvo, je bilo v avstrijski armadi nebroj. Menim, da bi morali take in podobne hudodelce v človeški, družbi, čeprav je minulo od tedaj že dvajset let, vse iu brez izjeme postaviti pred vojaško sodišče.
Dne 23. novembra 1915 je prišel ukaz: Vsi v »banjo« (kopališče). Menda ni sibirskega mesta brez javne kopalnice. Kopališče v Marijinsku je prav lepa in velika enonadstropna stavba. V pritličju sta t>oleg dveh predsob za obleke, še dve veliki sobi, namenjeni za skuuno kopanje, ki je pravzaprav umivanje in še ove sobici za kopanje v vročem zraku (parna kopelj). Nft levo v pritličju je torej skupna kopalnica za Evine hčere, na desno v pritličju pa enako velika soba za Adamove sinove". Te skupne kopeli v Adamovi obleki, čeprav ločene za oba spola, so za naše kulturno in moralno naziranje popol-
človek ste, čeprav samo kočijaž, ni čudno, soj ste plemiškega rodu! Da. Laci, prav res, Laci!«
Kočijaž molči.
Pred njimi vstaja grad, velik, siv in mra-fen. Do vhoda se vrste mogočne platane, ki prehajajo v nizke breze žalujke stoječe ob vrtni poti, po kateri «e dospe v poslopje.
Že prekorači grofica z Jožo grajska vrata, fant kar zazija, ko zagleda sijaj in razkošje, ki tod vladata, toda mirno stopa za grofico v njeno pisarno, kjer ga starka še enkrat ostro pogleda skozi kukalo in mu ponudi stol:
• Prosim sedite! Za mene niste navadni hlapec, moj rešitelj ste, sicer bi vas ne »prejela v tej sobi. Da, da, hlapci Binrde večkrat po |wju in senu, ali ne?«
Jože jo začudeno gleda in ne ve, kaj naj ji reče. čndaiklnja se mu vidi, kakor bi ji malo manjkalo.
Stariea pa nadaljuje:
»Sprejmem vas za hlapca In kočijaža, ali laziunete? Kaj je pri nas treba delati in kako niorate vršiti vašo dolžnost, vam bo že razložil Lnei, kajti on vse ve, da, vse! Spoštujte ga in slušajte, starejši je od vas iu plemiške krvi! Ubogi plemič!«
Preneha in si z dehtečim robcem gre pre-ko oči, na katerih ni videti niti sledi kake Solze,
Nato nadaljnje nekam hlastno, kal* >>' bi se ''a pravkar spozabila, ker je preveč odkrila 8v°jo čuvstveno stran:
»Učijo boste pomagali. Dobro vas bom P'®čala. Sicer imate že zdaj pri meni svoj kapital, kajti vaša dolžnica sem, rešili sle me in
vas poplačam, nikomur ue maram kaj dol-*°v"ti Da. da, konja ste ustavili. Izborilo!
Ampak Laci je starec, da starec je, čeprav taji! Pa kdo naj prizna svojo šibkost?«
Nagnila se je na zaslon in se trenutno zamislila ter nadaljevala, kakor bi bila z duhom odsotna:
»Mladost pač dolgo četa ne v srcu, a telo je trohnoba, gniloba! In to je neumno, kako neumno! Prav zato sem odstranila vsa ogledala. Kdo naj gleda svojo nagubančeno kožo, če je v duši mlad in veder?«
Skoraj prestraši »e, ko vidi, da govori s tujim mladeničem, ki ga je šele danes prvič videla. Hlastno vstane In ga odvede v kuhinjo ter ukaže kuharici, naj mu jvostreže. Po južini ga še enkrat pokliče in mu razkaže sobe:
»Vsak moj služabnik mora poznati ve« grad! Tudi vi ga morate poznati. Pa kako, da ste to storili, saj me niste poznali in niste vedeli, kdo sem?«
»Smatral sein za svojo krščansko dolžnost do sočloveka.«
»A tako? Lepo, ras plemenito! Kako pa tedaj, ko ste zgrabili konja za uzdi? Ali ste se kaj prestrašili? Kakšen je bil vaš občutek? Povejte mi!«
»Nisem mislil na to, gospa grofic«! Zato pač ne vem. kaj sem mislil in čutil. Bal se pa nisem prav nič, kajti bojazen že vnaprej ubije vsak uspehi«
»Bojazen ubije uspeli! Vidiš ga, kakšen mislec! Pa je prišel in mi rešil življenje. Da, Laci... ta je star, res star je! Danes sem ga spoznala, da je zelo, zelo star, čeprav taji leta kakor sramežljiva guvernantka. — Sicer pa, kaj le bi se ubila? No, naposled se vendar v»ak kolikor toliko boji umreti, kajne? Seveda se boji! Toda, da je Laci tako »tar In Mbfk, s! nisem mislila I«
tioitia nesprejemljive zdravstvene napravo, V prvem nadstropju tega kopališča je, ce nisem jKnzabil in če se ni že v zadnjih dvajsetih letih kaj spremenilo, kakih JO sobic, kjer se lahko v emajlirani kadi pošteno po evropsko očediš, dočim dobiš spodaj v skupni kopeli le skledo ter vrelo in mrzlo vodo in se umivaš in polivaš stoje, kakor hočeš. V prvem nadstropju sem opazil tudi z zelenjem in cvetjem ozaljšano dvoranico z mehkimi stoli, naslonjači in divani, kjer so — za deuar seveda — sibirske gospodične jjonujale kopalcem razne sladke in druge dobrote. Pripovedovali so mi, da se v sibirskih mestnih kopališčih vsak obiskovalec I. nadstropja — seveda zopet za denar — lahko sikrega s 6. zajvovedjo. Take higijene nas Bog obvaruj!
Dne 28. novembra 1915 sem bii prvič v katoliški cerkvi v Marijinsku. Je za polovico manjša od naše hiše božje v Kajnsku in seveda lesena. V zimi ima dvojna okna. Marijinski gospod župnik se je očividno že tedaj boril s krizo, zakaj na nekatera notranja okna brez šip je nalepil časopis »Sibirskajo Žiznj« (Sibirsko življenje), V cerkvi so trije leseni oltarji: glavni je posvečen sv. Frančišku Serafinskemu, stranska pa Mariji, oziroma gv. Alojziju. Ne manjka revnega Križevega pota, spovednice, klopi, par banderov, da celo prižnico sem si ogledal, ki je v Kajnsku ni bilo. V zvoniku sta dva mala zvonova.
Tisto nedeljo je prišlo v marijmsko katoliško hišo božjo precej civilistov in okrog 40 naših vojakov-ujetuikov. Mnogi so opravili spoved in prejeli sv. obhajilo. Pri službi božji je na harmonij igral in po latinsko otipe val že imenovani učitelj-ujetnik Kutbasa. Tudi jaz sem poskušal zaigrati par preludijev. Nekam zadovoljen, kot že dolgo ne, sem se vračal tisti dan iz cerkve, zakaj bil sem zopet -- doma. Solnce je sijalo, a ivje na drevju in grmovju se ni prav nič zmenilo za oslabele žarke. Pod nogo je škripal trdi sneg. Bil je krasen sibirski dan, ki ne more spraviti r Bogu prerojenega Zemljana v slabo voljo.
LISTNICA UREDNIŠTVA
»Prijatelj lista«. Dopis je brez podpisa, zato ga ne moremo priobčiti Pošljite svoj naslov!
Prosimo, da dopise, v katerih naznanjate društvene prireditve, opremite z društvenim pečatom, da se bo mogoče izogniti raznim potegavščinam.
Bočkajev je bil v svoji novi sluiibi prav zadovoljen, toda domače vasi nikakor ni mogel pozabiti. Misli so se mu spet iu spet vračale f>od okno njegove Milke, v domačo kočo in na gorice, kjer je stal nekdaj njegov hram. In kadar se je spomnil na BnSko In njegovo veliko ljubezen do doma, se je kar zasramovaJ. Da, kako je ta stari berač ljubil evoje rodno selo in ga še ljubi, kako živi v njem in trpi, d p. ga drugi zasmehujejo in zasramujeo Ramo, da mu »i treba z doma, čeprav mu je rodno zemlja .pogoltnila njegovo kočo.
Njegova gospodarica je bila čudaška madžarska plemkinja, ki je bila zelo bogata, S posli ni mnogo govorila razen s hišno Marišo in z Lacijem, ki je bil nekak posrednik med njo in uslužbenci. Le z Jožo je napravila izjemo, saj jo je rešil in to je vsakič ponavljala, kakor bi ee bila bala, da tega ne pozabi in da ne pozabi misliti na hvaležnost, ki mu jo je dolžna.
Čudaki »j« je želela biti med vaščani bližnje vasi tujka, toda ni mogla biti, Saj je prispela kot otrok s starši v te kraje, kjer ji je potekala tudi mladost. Grad je ležal v dolini med vinskimi goricami, na katere je bila navezana kakor tudi na vas, čeprav si ni tega hotela nikoli priznati, hoiteč vedno ostati na nekaki višini. Vedela je, da je plemstvu odbila sadnja ura, toda ni se hotela vdati in je vatrajala. Ker je imela denar, jc ialiko ostala v svojem sijaju in vladala svoje posle. A sicer je bila dobra duša in skrbela jc tudi za siromašne vaščane, česar pa ji nI smel nihče omeniti. Svojim služabnikom pa jc bila prava mati, čeprav se je večkrat silila in ni hotela z nikomur govoriti, dtnr je potem moral opraviti l^tef, da ja zadostil kapricam svoje nrohnefe »tare grofice.
(DBitje prihodiijM).
Današnja sovjetska Rusija
(Nadaljevanje.)
Po uvedbi načrtnega gospodarstva so seveda uvedli .■udi »načrtno« ljudsko izobraževalno delo. Vsako rusko mesto naj bi dobilo svoje gledališče (večja tudi posebne koncertne domove), nepismenost naj bi se popolnoma odpravila, vsa država naj bi se preplavila in prepregla » kulturnimi ustanovami vseh vrst. Uspehi so bili vsekakor ogromni. Dočim je bilo L 1927/28. še 46.1% vseh 8—50 letnih Ruiov nepismenih, je pa padlo njih število 1. 1932 že na 10%, a število čitalnic se je od 1. 1927. do 1982. dvignilo od 21.876 na 46.200 (v načrtu jih je bilo le 38.283). Še večje uspehe je dosegel njih tisk. o katerem bomo pa govorili še pozneje.
Seveda nas pa ogromne številke in kričavi naslovi, ki jih širi bol. še viška propaganda, tudi ne smejo voditi do pretiranega občudovanja, kajti ie premnogo teh stvari . je samo na papirju. Tako prištevajo n. pr. k visokemu šolstvu tudi razne »delavske univerze«, katerih je bilo I. 1929. samo v Moskvi 22 in kjer se vrši pouk samo zvečer ali pa v prostih dnevih ter bi jih mogli primerjati komaj našim boljšim — osnovnim šolam. Dalje štejejo sem razne »brezbožniške univerze., poiem univerze za j komunistične agitatorje itd., na katerih o kakem resnem ; znanstvenem delu seveda ne moremo govoriti. Pa tudi I če upoštevamo vse to. boljševikom silnih uspehov na I kulturnem polju nikakor ne moremo odrekati, le žal, da j je ta >kultura tako hudo — zastrupljena ter ponižana j le v tlačana imljševiške stranke.
I. Znanost in umetnost.
Slično kakor šolstvo se je razvijala v sovjetski Rusiji tudi znanost. Kakor so morali kmalu vzpostaviti iz-prva razdejano visoko šolstvo, tako tudi niso mogli pogrešati znanstvenikov, čeprav jim slejkoprej nočejo od-kazati v javnosti onega uglednega mesta, ki jim po vsej lici gre. Kakor vse drugo, tako hočejo za vsako ceno podrediti tudi znanstvo in ga vpreči v služIm svoje stranke. Trpe le one znanstvenike in podpirajo le ono znanost, ki jim slepo služi, dočim nepristranske znanosti ne priznavajo. Kakor hitro pride nepristranski znanstvenik do zaključkov, ki boljševiškim mogotcem niso všeč, ga proglase za buržuja ter za protidržavnega z vsemi posledicami. Tako morajo znanstveniki pogosto učiti proti svojemu prepričanju ali pa pretrpeti vsa mogoča pre-
Jako pa podpirajo boljševiki tisto »znanost«, ki se pokorno ugnete v njih strankarske ojnico ali pa jim prinaša neposrednih koristi. Ustanovili so nešteto znanstvenih zavodov vseh vrst in razširili so stare. Posebno pozornost so posvetili zlasti kulturnemu dvigu provincijal-nih mest, ki jih je carizem tako zelo zanemarjal. Poklicali so v "življenje celo vrsto ustanov, ki z vso resnostjo raziskuje neizmerno državo in njene brezštevilno narode, pri čemer so dosegli že jako lepe uspehe, odkrili ogromne nove naravne zaklade, proučili dotlej skoro neznane pokrajine, narode in jezike ter dvignili kulturno stopnjo raznih tujih narodov.
Največje zaslugo si je pa pridobilo sovjetsko znanstvo na muzejskem polju. V prvih letih boljševiškega gospodstva so stremele sovjetske oblasti za tem, da po-medejo s starim značajem Moskve, Petrograda in drugih velikih ruskih mest ter zgrade namesto njih velemesta po ameriškem vzorcu (ogromna poslopja za kolektivno družbo). V tem primeru bi morale seveda izginiti neštete stare stavbe visoke umetniške vrednosti. Neizved-Ijivosti teh načrtov in pa vplivu nekaterih kulturnih ljudi | je pripisati, da so oblasti opustile to namero in posvetile ! so varstvu teh starih spomenikov, ki -naj služijo novim j rodovom za svarilo«, celo največjo pozornost. Vsi nekdn-j nji plemiški dvorci večje umetniške vrednosti po mestih in na deželi, kolikor jih ni bilo med revolucijo porušenih, so vzorno ohranjeni in izpremenjeui v nekake muzeje. V njih so zlasti po zaslugi prof. Grabija skrbno zbrali in vzorno uredili neizmerne umetniške in zgodovinske zaklade, ki so bili dotlej v posesti raznih starih Itogatih plemiških rodbin, za katere ostali kulturni svet sploh vedel ni in za katere se ni poprej tudi nihče, brigal. Tako je prišla sovjetska Rusija do muzejev, kskršnih ne more pokazati nobena druga država sveta, niti sama Italija. Največja znamenitost je sam Kremel v Moskvi, od katerega iniaio sovjetske oblasti zasedenega le en del za svoje najvišje osrednje urade, velika večina ogromnega poslopja je pa izpremenjena v muzej, ki morda nima para na svetu. T^e žal. da so boljševiki zaradi neprestanega pomanjkanja denarja prodali že marsikako nenadomestljivo dragocenost v inozemstvo. Vzporedno s tem silnim dvigom ruskih muzejev sta pa doživela nepričakovan razmah tudi starinoslovje in kulturna zgodovina. Ti muzeji seveda niso sami sebi namen, temveč so stolno dostopni vsemu ljudstvu, ki jih tudi pridno obiskuje.
Tako so doživele nekatere panoge kulture m boljševiškega gospodstva čisto nov, nepričakovan razmah, dočim so druge naravnost usahnile. Ta enostranost je pač
BAZNO
Vajenci l«„,j0 , do odvodni«,. "o'*
zakon določa v § 267 7, pripade učencu o/.Lrom vajencu po enem dovri, netn letu učenja odJkod uina, ki jo raora p|,«,.|
odškodnina, bo predpij t uredbo minister trnovi, ne in industrije v ,pori. rumu z ministrom za ,0. cialno politiko in narodno
zdravje po zaslišanju tr govskih in obrtaih t« delavskih zbornic. Kljuk temu določilu opažamo da mnogo obrtnikov sv0. jim vajencem p0 dovrie. nem letu učenja ničesar ne dajo, ker so mnenia, da do časa. ko bo uredbi o vilini odškodnine izila, niso dolini dajati take odškodnine To mnenj« je napačno. Kajti določila obrtnega lak ina so ž« v veljavi in poznajo od-Skodnino za vajence. Ker višina odškodnine Se nI določena, so dolžni obrt-niki dajati vajencem primemo odškodnino, sorazmerno krajevnim običajem in podobno odškodninam, ki so v nekaterih obrtih že udomačene. — Vendar bi bilo prav, d« bi obljubljena uredba že izila in onemogočila izigravanje zak. določil.
Kako je < 1% darkoa za delavstvo? Kakor znano. je na tožbo nekaterih delavcev radi odtegovanja t%
izrednega doprinosi I na ushižhenski davek, j r*2sc<Ji!o upravno soflišče v Celju, da delavstvo ni dolžno plačevati omenjenega davka. Znano je tudi, da se davčna upravi proii tej razsodbi ni pritožila na višio sodno instanco, vsled česar se smatra, da je ta razsodbi postala za tožitelje pravo-
ganjanja. V masah s« odstavljaii učenjake svetovnega posledica duhovne nesvobode, ki"je""vladate fe''^vTe^li ?o4?*' Klfub TiK imena, mnoge izmed njih tudi pomorili (zlasti v Ukra- I - - -	- ■ ■	- • .po?..w,r'1	up,avc ie <U1"
jini) ali so jih pa poslali na prisilno delo v kaznjenska taborišča. Po visokih šolah so neizobraženi delavci in dijaki zasliševali in preizkušali profesorje glede njih politične zanesljivosti in kdorkoli ni popolnoma soglašal z »znanstvenim« materijalizmom boljševiške policije, je moral iti. Tako so še I. 1929. v enem samem mesecu (v novembru) odstavili 318 univerzitetnih profesorjev, naslednjo leto so jih pa poslali na stotine celo v ječe. »tovjebika država se ne boji ničesar bolj kot nepristranske znanosti in sodbe, zato ju ne trpi. V tem pogledu ne pozna niti najmanjše obzirnosti. Ruska akademija znanosti je uživala nekoč, svetovni sloves in ker je bila velika večina njenih članov nekomunistov, je bila boljševikom trn v peti. Ker se je odstraniti niso upali zaradi ugleda v inozemstvu, so zahtevali 1. 1929. od nje, da ime-nuje za svoje člane toliko novih komunistov in izključi toliko starih znanstvenikov (med njimi učenjake svetovne veljave), da bi prišli ti v večino. Ker se je akademija upirala sprejemu nekaterih kandidatov brez najmanjše usposobljenosti, so jo psovali po vseh Ustih in sani ljudski komisar za prosveto, Imnačarski, ji je grozil z najhujšimi posledicami, ako se takoj ne uklonejo.
in se je pod boljševiki še postoterila. Carizem je bil na- izterjujejo ta 1% izredni čelno nazadnjaški in je gledal na vsa kulturna vprašanja doprinos. Delavstvo ie bile skozi očala pravoslavja in carskega samodrštva. a bolj- Doio^	obve-ševizem bi rad prednja«! vsem najmodernejšim geslom, i razsodbe° oproščeno Ift Koimor seveda služijo njegovim ozkim materialističnim 1 davka. Ne zna si pa tol-1 ojmeam in političnim ciljem. Lenin sam je n pr še imel , ">aeiU delavstvo postopa-nekaj malega zmisla za nepristransko umetnost tod« »K^nih uprav, ki « ostal! duhovni krmarji SSSR s prosvetnim komisarja-tom na čelu so gledali v njej izključno le propagandno sredstvo za svoje politične in kolektivistične cilje -Umetnost je sredstvo za podružabljenje čustevf, je dejal Bti-harm tzrečno Res je. boljševizem rad poudarja važnost umetnosti, a le zato. ker gleda v njej uspešno sredstvo za oblikovanje vsega človeškega mišljenja. Zato oredo njegova prizadevanja za tem. da dajo umetnosti tak izraz,
IZr "z vp,lval na ,iui,skp ~ "lavna značilnost boljševiške umetnosti je zunanja mogočnost
(monumentalnost), ki naj izraža noč kolektiva
in čini
^Lf^6 P°men P°sanlMn« osebnosti, ki' jo neguje jmrf anskac umetnost. Lenin je kar odkrito povedal da
^a vsV'STtfih,'iti aKitaciii- 111 ie-ividneS
SaX dfg lšt Umeh,°Sti 0<1 knjiŽ6Vn08H *>rek"
glede n« razsodbo upravnega sodišča, izterjavajo ta davek. V kolikor nam ie znano, se davčne upra-Ve sklicujejo na to, o« ministrstvo za finance n« podlagi le razsodbe še n' izdalo odloka, da se 1% davek od delavstva ne pobira. Pri min. za finance so v tej zadevi ponovno posredovale Delavska zbornice.
V dobi krize. Neki človek modruje: Prav res bi hotel, da postanem pe», Bi vsaj drugi plačali zame davek.
25 milijonov dosega Število brezposelnih v večjih industrijskih državah.
B-& f. *nf!*<*ite naše katoliške liste s »Slovenca",
»uomottuba m »Bogoljuba"! v v»ah„ mšo k^oum čmophi
* DOMOLJUB <, dne 2B. aprila 1985.
Stran 281
ELEGANTNA
TUDI SE A M A L DENAR!
Tovarna perila in oblek Stermecki, katera izdeluje vso najmodernejšo konfekcijo, je letos zopet znižala-cene in sicer:
obleke.............Din 42 — in Din 69 —
kostumi.............Din 255 — in Din 28(V—
plašči.............Din 190 — in Din 270 —
bluze.............Din 21— in Din 26 —
krila..............Din 59'— in Din 75'—

Jw* -tonski	<
famcM
Celje
Ste v. 1©
WAcriA-«»A »t oBtEi Zahtevajte ilustrirani cenik ln vzorce!
Atev. 17_________
drobtine
81,0 venca 80 ujbu mehiški razbojniki
Mehiški razbojniki so pred več ledni ujeli Lojzeta Vremšak a, pred leti mnogim Slovencem poznanega rojaka, ki je skušal ustanoviti novo avtomobilsko delniško družbo z imenom ! »Adria«, a mu podjetje takrat ni uspelo. Vremšak je zatem odšel v Kalifornijo, kjer se je vadil zrakoplovstva. Kot letalec je bil član družbe, ki je iskala zlato v Mehiki in pri tem poslu je bil ujet ter ž njim še dva tovariša. Razbojniki so zahtevali za vsakega izmed njih po 10.000 pesov odkupnine, a oblasti so poslale vojaštvo, da roparje zajamejo. Ko so za roparje postala tla prevroča, so svoje ujetnike spustili brez odkupnine in Vremšak in tovariša so se sedaj vrnili k svojim družinam ter pripovedujejo svoje neprijetne doživljaje tekom ujetništva.
pred kom naj prisežem
V	svobodomiselnih državah odstranjujejo vse podobe Križanega ne le iz šol, ampak tudi iz uradov. V nekem kraju je bila poklicana preprosta, a verna branjevka k sodniji za pričo. Ko jo predsednik sodišča pozove, da naj vzdigne roko k prisegi, da hoče resnico povedati, odgovori žena: »Kaj prisežem naj?I« Ogleda se po sobi ter vpraša: »Pred kom pa? Ali pred vami, ki ste človek kot jaz?t Ker ji sodnik žuga z zaporom, ako ne pove resnice pod prisego, vzame verna žena rožni venec iz žepa, prime za križec, rekoč: »Tukaj, gospod sodnik, je tisti, pred katerim lahko prisežem.« Vsa sodna dvorana je preprosti ženi veselo ploskala k njeni verni odločnosti.
lisica ga je ustrelila
V	mestnem gozdu pri Belem Moufistiru se Je pripetila te dni redka nesreča, ki js je postal žrtev tamcšaji gcadni čuvaj Punčin. Zvečer je v kunia« zasačil iisioo, ki je napravila med perutnino veiito škodo, čuvanj »proži puško in pogodi Merico, ki ni bila takoj smrlno zadeta in se je vwi|ja4a v svoji krvi. CuA«ij je hotel sprožiti Se drugii strni, medtem pa je lisica, ki se je sem ter tja metala, slučajmo pritisnila na petelma. Puška se >e sprožila in zadel« čuvaja naravnost v pjis& Punčki je bil na mesta mrtev.
»
Močno oboku« prša! ko« » kratkim vratom ni tnak tuberkuloze, temveč k&is na napihnjena pljuča ali pljučni emfizetn. Tifberkaloliki imajo običajno vdrte in ozske prai.
Zavetišč« ropor bom«m* napade. Neki fran-ooski izumitelj j« zgradi! model zakloni«« zoper zračne napade, ki ga ne jtruSi baje nobena bomba in ki je varno tudi pred etiupanirai plini. Zaklonišč« «e da postaviti na vsako dvorišče in rm« prostora za vso družino. Zmn» we popolnoma, zaloga kisika pa skrbi za obnovo zrak* v notranjosti. Za
primer »o v njem tudi maske proti atrupeniro plinom.
, Ako sgmbtš Sast, mnogo »gubiš; «e	Sv-
ileni«, i« več zgubiš; »ko <!uSo zgubiš, zgubil
v««...
Las)« govore o caii starosti. Dr, E. Carleton Hood je napravil zanimivo odkritje. S skrbnimi nu-»rofoaiskiroi preiskavami je dognal, da ima vsak človeški las kroge, ki izdajajo a j ti. starost kakor letnice na drevesih. Krogi nastajajo med rastjo las, » ni enakomerna, ampak tako rekoč sunkovita. Cim starajte Meha, tam počasmajša je rast; in sta" M c imajo seveda več krogov awi laseh nego mladi- — Hood je ugotovil, da isia las 20 letnika na ^ako d we tinto milimetra š«st krofov, las 40 letnika pa dvanajst. Poskusi so pokazali, da le ta *™ro®tni znak reio zanesljiv. Toda dr. Hood hoče ' POMrneente, ^^ v	ie ogotevlj««, koliko
ie ie nreteklo. od kar ci i« dala kakšna oseba
»striči lase. da-li kadi in pije, kako se češe itd. Če se mu to posreči, bo imela sodnija velik dobiček, zakaj zločinec lahko ostavi kraj zločina brei prstnih odtisov, ne more pa skorajj preprečiti, da bi ne izgubil kakšnega lasu.
Starinske najdbe. V vasi Temsko v vinogradu kmeta Cvetkoviča v južni Srbiji so bili najdeni deli nekega spominskega stebra, z različnimi napisi v tatinskem jeziku. — V vasi Krupac, tudi v Srbiji, so nagli v cerkvi v oltar vzidano ploščo, za kater-o ie arheolog in belgrajski vseuiiliSki profesor dr. Nikola VuBč dognal, da je velike zgodovinske važnosti. Na plošči je v latinskem jeziku napisano: »Za zdravje carja — upravnik traike oblasti Pu-blian, strateg Pautalije. — Pautalija )e bila na kraju današnjega Cnfftendlla. — Nedavno so na kraja, kjer se je najbrže nahajal starodavni Turss, nekdanji Pilot, našli precej poškodovan marmornat kip, ki je bil globok« zakopan blizu retut Bistrice. Kip predstavlja neko žensko iu je po mnenju dr. Vuliča delo kakega večjega umetnika, prava umetnina. Dr. Vulič je nadalje ugotovil, da starine, ki so bile odkrite na gori Čeitaši leta 1923, izhajajo iz dobe Septhnija Severa. Pod čeltašem ie prav gotovo še mnogo starin in bodo ob prvi priložnosti nadaljevali s preiskavo zgodovinskega ozemlja.
Človek se u«: *«»■»!! dela, veseli pa se plače, ki jo dobi za delo.
Koliko vode porabijo gozdovi Prof. Riegler je izmeril množino vode, ki oslsno v drevesnih krošnjah po nalivih in je ugotovil, da ostaneta v krošnji smrek dve tretjini te vode, pri bukvah ena tretjina, pri hrastih polovica itd. Ta voda kmalu spet izhlapi. Velika množin* te zadržane vode nam postane takoj umljiva, če zvemo, da ima bukev 6 tremi četrtimi metra premet* okroglo 119.000 listov, iskrtolik&oe smrek« pa celo 20 ta več milijonov listov. S preprostima meritnim; poskusi lahko ugotovimo porabo vode v gozdu. Bukev zahteva za vsak štirijaSki meter Kstn« površin* aa leto 601 vede. Hektai bukovega gozda izhlapi »koal liste na leto 1800 do 2000 kubičnih me-faov vode. Hektar gozda iz več nogo stoletnih bukev popije ua leto cek jezero vode. To jezaro bi merilo 100 m v dolžino. 100 m širino in skoraj 30cm v globino. V ozemljih; ki ni»«aio povprečno 15 cm letnih padavin, je torej gozd nemogoč — stepe in puščave nadomestijo tu ('ozd. Že iz teh številk, je razvidna ogromna pomembnost gozdovja za kročjotek voda, tem bolj če pomi iimo, da cenijo celotno površino gozda na zemlji na 4.3 milijona hektarov! Pri povprečnem izparivanju 1500 kub. m na hektar in leto, bi dalo to 6 in pol milijona kub. m vod«. Vsa ze-melisko gozdov j 2 pospešuje torej krogo-tek celega morja voda, ki Ki obsegalo 640.000 štirijaških kilometrov pri 10 m globin«. To morje bi Vil« večje nego Severno morje, ki meri 875.300 šiir. km.
»Nsimogože«. Primerov, ko se je beseda »nemogoče« Izkazal« za napačno, bi lshko navedli nešteto. A so tudi primeri, ko je ae ligovajja nepopolni človečki razum, temveč narava « svojimi zakoniIn tokrat je nemogoč* res nemogoče. Takšen primer f« piSmer čudežnega stroja, ki se imenuje perpetuum rnoHU (ali s slovenskim I tropom
»nemirika«) in ki bi naj imel to sposobno«!, da bi delal »sam od sebe« vso večnost. Tisoči in tisoči Izumiteljev so se bavili že s tam problemom, ogromne sile ia vse vsota denarja so šle v. ta namen — brezuspešno. Prvi perpetuum motni«, o katerem smo bolje poučeni, je zgradil francoski arhitekt Villars 1225. Bilo j« to kolo, ki nai bi teklo samo od sebe s pomočjo klekljev »na rakovo nogo«. A še danes, ko je že davno dognano, da bije misel takinega večno delujočega stroja o ohranitvi sile v obraz, je ie mnogo ljuda, ki skušajo naravo »premotiti« s pomočjo težnosti, magnetizma, solnčne moči itd., a patentni uradi dobivajo ie vedno dovolj prijav za takšne stroje, Id. se potem Izkažejo za bolj ali man« duhovite igračk« z naravnimi silami in — samoprevare.
Ravna drž« telesa ne okrepi samo in olepia telo, temveč naipravi človeka tudi vedrejSeg*.
Stari Židfe ln Purrijei po vsej priliki i« ntoo poznali jetifce.
RADSO
od 23. aprila do 2. maja 1933.
delavnik: 12 Plošča, 12,45 Poročila, 13 Čas, plošče, okrog 19 program za prih, dan. — četrtek 25. aprila. 16 Narodna odbrana, 18.20 Srbohrvaščina. 18.40 Sprehodi po stari Ljubljani, 19 Plošče, 19.20 Čas, jedilni list, 15.30 Plošče, 20 Koncert Učit. pevskega zbora, 20.46 Radijski orkester, 21.30 Čas, poročila, 21.50 Radio-Jazz, 2120 Pioiče. Petek, 26. aprila: IS Filozofski sprehodi, 1&20 Radijski orkester, 18.40 Uteraroa ura, 19 Radijski or-kaster, 19.20 Čas, jedilni list, 19.30 PloMa, 20 Večer slovenska glasih«, 21 Več«r vesele glaebe, 23 Čas, poročila, 32.20 Pl«S6e. — Sobota, 27. aprila: 18 Radijski orkester, 18.15 Aktualnosti, 18.30 Radijska orkester, 18.50 Volti no in politično poročilo, iz Brna, 22 Čas kjuDaŠ i,oz.9„ esiia tdgove umlhw 19.05 Zun. polit, prsglsd, 19.30 Ploiž«, 20 Koncert mogkaga abora iz Bnna, 22 Čas, poročila, 38.15 Radijski orkester. — Ntefotja, 28. aprila: 7.30 Kmetski v rtič, 8 Plošče in orkester, 9 Versko predavanje, 9.15 Prssso* !z trnovske cerkva, 15.50 Obvestila, 12 Pfošiče, 15 Radijski oekester, 16 Zbogoaa april! 19.80 Nac. tira. 20 čas, poročila. 20.30 Osojski epo-koroik, zvočna igra, 31,30 Cm, poročila, 2B Radijski j&zz. — Poeerfeljak, 29. aprila: ta. Plošče, 18.20 Zdravniška ura, 16.40 Čas, obvestila., 19 Koncert, 19.30 Nac. ura, 20 Melodij« iz »I»gnMjw«*s valčka«, 21.30 Čas, poročila, 28 PfoSče. -- Torek, 30. aprila: !S Marija k Tebi... 18.40 Čaj., poročila, 19 Radijski jaz«, 19.30 Nac. ura, 20 Volilno ln politično poročilo, 20.15 Vessl aprilski v«2s», vmes 6«». poročila, spored, 2&30 AngleUke vloit*. — Sreda, 1. maja: 18 Pogovor s poslušalci, 18.30 Preao« »mamic iz (ranč. o«Aire, 1S.S0 Čaa, poročil«, 19.30 Nac. ura, 20 Preiuos iz ljubljanska opam.
ali stb že plačali naročnino »domoljuba« ?
Stara zlafe tn M z«b«v|e
kupujem po na;vi8ph dnevnih cen h. A. HA*rcl, u»r. Llubllana Miklnš -fcva test* 14.
Profesorjeva žena. — Ali ti ni težko imeti tako raztresenega moža? — Ne, nasprotno. Včasih namreč pozabi in mi da dvakrat denar za isto stvar.
Fige, slive in rozine za žganjekuho,
oddaji po najnižji ceni tvrdka .
SV AN 3ELA&N. lubtlana Emsnska c. 8.
Tiiise in samodeSne Škropilnice.
Trtne škropi'nce 3e dobe od 270 Din naprej pri izdeli valcu D. lOAJNA^. kleparstvo, Ilira«.
Ravnatelj nasproti novemu vajeucu: »Upam, da si zelo čaatihlepeu, moj sin.« — Učenec: »Da, foepod ravnatelj.« — Ravnatelj: »Prepričan
E. da veS, kako se človek prerije naprej?« — nec: >Da, gospod ravnatelj. Ce poroči Se-» hčerko.«
Naii oglasnik vsaka HO 'O.1 vrstina ali nje prosloi vetja ie enkrai Dio i ^Hročnik) »Domoljuba" pla.-ojo Mms polovico »ho kupujejo kmetijske po irebščiBe ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo oosloi oziroma obrtniki pomočnikov ali »»lencev io narobe	
]|1IB6BS džafcfS 3-8 cm debele kuinm. Biteoe H., strojno mizarstvo, Vižmarje št.T7 pri Ljubljani.	Fossiialiito, fer.8- PSHilikl obročna odplačila pri »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg25 Sprejmemo potnikeI
KstSBD BrsvD, mendoika s teličkom. naprodaj. Aat. Vaiapeij, Dobrova-Lj.	
	HaNtii tMt, hlače, perilo itd. kupite zelo ugodno pri Pres-korju. Sv. Petra e. 14. Ljubljana.
§8ie ii tlnut naprodaj v Zg. Šiški II.	
	Ttpnii isMi na deželi oddam. Naslov v upravi >ltomo ljuba pod št. 4645
Bfaaoi M kme,ii° "'"f™ zu Ljubljana sprejmem takoj. Naslov v upravi pod št. 4641.	
Milu pritiiike proda po najvišji dnevni cent vsak kmetovalec, če iih oglašuje v malem oglasniku Do-moljuba. — Ze stalne naročnike p< Jovirn* oglasua pristojbina. — Din 2'50 za vrstico.	Vsiaasa M kleParslt0 obrt sprejme A. Agoitsch, Novo mesto
	B^jišbiga njiasa sprejm'm takoj. Vsa oskrba v hiši. I.1 koza r Ivan, krojač. Predoslje št. 39 - Kranj.
Kaj pripovedki®?® pregovori o wdete"?
I. Sašelj
Ako nimaš druiegt det«, hodi rrata vrteti Ako JZ dnig*a dela, pojdi hišo razkopavat,
P* "etri frlo«tročlc (delavcev), a prokl.to
-tolf izpred -bol storjeno kakor s. aeboj puščeno
Brez dela ni jela.
Brezdelnoit je mati vseh pregreh.
Delaj in moli »"ko o1> svojem času.
Delaj, kakor da bi večno živel, moli, kakor
da bi jutri umrl.	,
Delo, ki i« danes lahko storit, ne odlašal na
jutri.
Delavec je kruhovec.
Delavec je vreden plačila.
Delati in moliti nikdo ne prepoveduje.
Delo beli jelo.
Delo hvali mojstra.
Delo j« revnega last, bogatemu v čast Dalo kaže se samo. Delo krepča naše telo. Delo pridnih rok blagoslavlja Bog. Dober počitek je pol dela. Dober začetek je pol dela. Dobremu delavcu « oe odseka roka. Dobro delo se n« da prehiteti. Dobra družinica vsekdar najde delo. Dobro orodje delo skrajša. Dobro orodje — lahko delo. Dosti dela. malo jela (ali: kruha). Hrana j* delavcu prva plača. Jela ni brez dela. Kakor je delal, tako je zavriil. Kakor se lotiš dela, tako te ti odseda. Kakor starci delajo, tako se mladi uše. Kar ljudje radi store, to jih lahko stane. Kar tebi ni drago, ne stori drugemu. Karkoli delaš, delaj previdno in glej na konecl Kdor dela brez božjega blagoslova, cepi mladiko na suho drevo.
Kdor delati noče, naj strada. Kdor drugemu dobro stori, sebi spravlja. Kdor je hiter pri delu. je tudi pri jelu. Kdor ne dela, je brez jela. Kdor ne dela, mora krasti, ali krave pasti. Kdor ne dela, pa platno prodaja. Kdor poleti ne dela, pozimi strada. Kdor se dela boji, slabo živi. Kdor se dela brani, hitro strada. Kdor tuje delo gleda, svoje pozabi. Kjer se lahko pridela, malo se dela. Komur se delo ne pristudi, pošteno ga preredi. Malo dela — malo jela. Mlad se navadi, a star dela. Mnogo dela pa malo jela. Naglo storjeno — gotovo skaženo. Ne zaupaj možu, ki ne zna, kaj dela. Ni jela brez dela. Nič ni teško, kar radi storimo. Od dela ni debel, od laže ni sit. Od poštenega dela ti ne bo kron* z glave padla.
Po delu plačilo.
Po storjenem delu človek sladko počiva. Pri delu toliko opravi, kolikor žaba pri orehu. Rajši stokrat umreti, kakor delati žive dni ttako ponosnemu gospostvu.
Sam delal, sam jedel, sam pil. Svet delo sicer slabo plačuje, ali kdor dela r edinščini, ne vzdihuje.
Toliko je on za delo kot govno za brus. Toliko »e temu delu kot žaba lešniku. Treh reči se človek ne sme braniti: dela, kruha, spoznati Boga.
Vse blago za dalo naprodaj. Za vsako delo roke, za vsako jed zobe. Z Bogom začni vsako delo, pa bo dobtfr tek imelo; z Bogom delo dokončaj, pa bol prilel v *v »ti raj 1
m r«zl»««°*tno Rianula»«tare za
poletje nudi (drž. uradnikom tudi na obroke) {mattlllica za Sfovenlio, TyrSeva cesta 29 (biSa Oosp. zveze). Do preklica vzamemo v račun hranilne knjižice Zadružne iveze.
bumua
MLADENKA
Nmvot neke matere
•Nikar ne obupsvaj«, sem dejala, .kaj takega a« primerjava mnogim dekli-oara Stvar p« same fiesto poslabšajo, ka »oftenjslo .a? ei dobro«. Vedeli fe. ds lea uganila nrol sfernega obupe vaara. Občutila je, kakor d« hi bila zavržena, ker ie imela temno in oreneic Hofo t razširjenimi tnoiai-oami In zajedale*.
Za *edt!c s« rešite vseh napak svoje polti tako, <te b« Vaša koža postsla beta. Cista in lepa, -srno pa aaslednjaui lahkot?«® te cenenes" litimi. 'Jporabljaft vssko iutro pred pudraisfetss kremo Tokslos. bele barva (ni mastna) Njene Jrsjoe-s-.e tts»a»tnt, ki čistijo, osrežuisfo ter napenisjo kolo učinkujejo naravnost magično tudi na najgršj polt »e	4neb Hosle navdušeni
svojo dratestia.
Ta enostavni recept le prinesel n>«ogi«i mladenkam ..Lajšanje in srečo — kar v« večina mater Poizkusitr kremt Tokalon bele barve, it danes
BREZP' AfNS VZOREC. Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto ■ kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon izličnih aii aru PoSliite DU. 5.— t poštnih znamkah '.a poštnino, omot dmrfe «troške nc naslov: Hir*. Mav*r i drug Odio 21-D, Zagreb, Prasks ui, 6.
Sitno. — V nekem kraju je bil te dni tejmskl dan. Zastopstvo neke tovarne ra bencin in motorno olje je za to priliko razpelo čez ceste slavolok« x reklamnimi zastavicami, Kerr je pa porabilo n-poslovati si policijsko dovoljenje, je zahteval« policija, naj te zastavice odstrani. Zastopnik ®e j« P®' dal nato sam k policijskem« upravniku in g« prosil za naknadno dovoljenje. Upravnik mu ga 1» končno dal z beseds.n»i: Izjemoma vam dam nakosd-no dovoljenje, morate pa napraviti stvar tako, o« se ne bo videla.
la žganjekuho IttS1^^
fUH POaACHtr. i. s o. t., Ljubljen«, Tyrl»v« e»«t« «
3a»na sklatiišCa {tolkan)
IzdaMetl: 0> Grcgori| Pečjak
Urednik: Jože Količek
2» Jugoslovansko tiskajoč Ksrel Ce«