Št. 48 (1894) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, . , 28. novembra 1985 Cena: 60 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI iiTirom ★ * OB DNEVU REPUBLIKE ★ riški večer. ★ SINDIKALNO SREČANJE BREŽICE — Po nekajletnem Premoru so se v soboto spet srečali Prosvetni delavci in vzgojitelji. V Pomu JLA so najprej poslušali K°ncert Učiteljskega pevskega zbo-ra in mu čestitali za 60-letnico delo-vanja. Zveza kulturnih organizacij mu je ob tej priložnosti izročila Plaketo mesta Brežic. Nekaj manj k°t 400 zaposlenim v vzgoji in izob-raževanju je nato predavala prof. dr. Breda Pogorelec o slovenščini v Jafni rabi. Sledila je podelitev priz-nanj. BREŽICE: DVE OPERACIJSKI SOBI NAMESTO ENE BREŽICE — Zaradi povečanega »bsega zastavljenih investicijskih '-‘I pri modernizaciji brežiške bolnišnice se bo naložba podražila za '•3 milijona dinarjev. Med gradnjo s° se namreč odločili, da bi ob nespremenjeni kvadraturi objekta aredili dva prostora za kirurške Posege. To je za bolnišnico velika Prednost. Razliko nameravajo poklati iz različnih virov, iz samoprispevka (4.8 milijona dinarjev), iz 'astnih sredstev bolnišnice (15 milijonov dinarjev) ter iz. prispevkov občinskih zdravstvenih skupnosti Krško (10 milijonov) in Sevnica (1.5 milijona). prodanih 12 parcel j .METLIKA — Pred časom je šlo . ;,'vnrnft nrnJain I S orarIKpnih narrt*! ■°nčno v prodajo 15 gradbenih parcel na Bregu revolucije. Gre za nov ko. 'mpleks za zasebno gradnjo v Metli- . 'n teh 15 parcel je samo prvi d I. anje pa so se odločili zato. ker je možno postopno komunalno opremljanje, in še to bo delno komunalno °Ptemljeno. le z dostopno cesto, vodo m kanalizacijo ter brez elektrike. Od 15 Parcel je prodanih 12. cena je 600 n PREDPRAZNIČNI PRIDOBITVI BERITE DANES! na 3, strani: • Metliški pokojninski precep na 4. strani: • »Pogumno« dejanje na vijugasti cesti na 5. strani: • Odločilni NE prebivalcev Dragatuša na 6. strani: • Dolgo rojevanje — kilav otrok na 8. strani: • Pisma in odmevi na 11. strani: < • Urške ta dan nismo srečali na 14. strani: • To je ena sama žalost na 17. strani: • V ženskih rokah še večje zlo na 18. strani: • Direktor kriv težav v zavodu? na 24. strani: • Sporni Barbarini milijoni S YU ISSN 0416-2242 dohodka (ob neupoštevanju starih obveznosti), tudi v tovarni avtomobilov pričakujejo rezultat, ki se bo približal tako imenovani pozitivni ničli. Glede na doseženo, je izvršni svet predlagal komisiji za volitve in imenovanja, pristojni za določanje osebnih dohodkov in stimulacije vodilni ekipi v IMV. naj določi ustrezen znesek stimulacije kol nagrado za uspehe. Izvršni svet pa je bil hkrati seznanjen z neprijetnim dejstvom, daje republiški rezervni sklad vložil tožbo zoper IMV zaradi 240 milijard dinarjev, ki jih je dal za premostitveno kritje izgub v preteklosti. Zdaj iščejo izhod, saj bi ta poteza v sedanjem trenutku pomenila za IMV nož v hrbet. RIA BAČER LISTINE — Na svečanem'delu skupščine so podelili 10 listin zaslužnim članom. Predsednik zveze Lojze Leb pa je izročil tudi listine o podelitvi naslova častnega člana Vitomiru Mikuletiču, mag. Zdenku Otrinu, Janezu Šteru in Damjanu Vindšnurerju. SEVNICA. IMPOL.ICA — Beo-gradska banka je na GlaVnem trgu v Sevnici v torek odprla svojo agencijo. Tako bodo številne njene stranke imele bančne storitve doma. Obnovljeni prostori so lahko za zgled drugim, kako je treba obnavljati staro mestno jedro. V sredo so v Domu počitka na Impoljci izročili namenu novo kotlovnico. Do ponedeljka bo v prostorih delovne terapije razstava izdelkov oskrbovancev. Umiranje gozdov že vznemirja širšo javnost Skupščina gozdarskih strokovnjakov — Pripadnost stroki še ni cehovstvo KRŠKO — Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije sodi med najuspešnejše v • Člani Zveze društev inženirjev i tehnikov gozdarstva in lesarstv Slovenije so si v petek ogledali kršk Celulozo. V soboto pa so pripravi zanimivo strokovno posvetovanje kakovosti življenja in bivanja, kamo so povabili ugledne goste — avtorj referatov, kot so dr. Veljko Rus, d Marjan Tepina in dr. Boštjan Ankt okviru Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije Značilna zanjo je izjemna kontinuiteta, poglobljenost, vseskozi izrazit vzpon in napredovanje. Tako laskavo oceno je na petkovi skupščini te zveze v Krškem posredo-\al predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije Marko Kmecl. Organiziranje predavanj, ekskurzij, problemskih razprav ter izdajanje revij Gozdarski vestnik in Les bodo tudi po sprejetem programu do leta 1987 med pomembnejšimi nalogami zveze. Po zaslugi zveze smo Slovenci med prvimi dobili gozdarski slovar, zdaj pa pripravljajo terminološki slovar lesarstva. Pripadnost stroki še nikakor ne pomeni cehovstva, so menili gozdarji in lesarji in opozorili na neustrezno vrednotenje tehniške inteligence. Marsikje še zmeraj načrtujejo brez gozdarjev. zato so posegi v prostor toliko bolj boleči. Umiranje gozdov in pomanjkanje lesa, ki ga mora krška tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« uvažati celo iz daljne Karelije, sta temi. ki vse bolj prodirata tudi v sredstva javnega obveščanja. Odnos ljudi do narave se počasi le spreminja. P. PERC V dobro tolažbo Brežičanom je. da tovarna avtomobilskih prikolic IMV spet ne prikazuje rdečih številk. in imajo zaradi edinega izgubarja. Trimovega tozda Jeklene konstrukcije Dobova, le še za dobro četrtino izgube lanskega tričetrtletja (42.4 milijona dinarjev). P PERC Zasuk v naši zavesti mm Težko je zdaj napisali nekaj spodbudnega pred rojstnim dnevom republike. Po eni strani živimo tako, kakor da bi vsa tri zadnja leta povečevali družbeni bruto produkt (povečujemo osebne dohodke in zaposlenost), po drugi pa smo prepričani, da je vse zanič in da gre vse navzdol. Prav pa ni ne eno ne drugo, kot je med drugim dejal i’ petek Ivo Marenk, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS na seminarju o samoupravljanju v Novem mestu. Osebnih dohodkov glede na rezultate dela prav gotovo ne bi smeli tako dvigati. Spodbudno pa je, recimo, da nam je s politično akcijo uspelo okrepiti izvozne tokove. Tako je edino prav. saj zadolženosti z vsemi njenimi političnimi pritiski ne moremo in ne smemo prenašali v naslednje tisočletje. To pa se bo zgodilo, če bomo pristali na sedanje razmere in hrepeneli po časih, ko smo živeli od tujih posojil. Torej je potreben zasuk v zavesti, daje delo lahko edino merilo naše uspešnosti. Zato je odveč razmišljati o tem, da bi skrajšali delavnik in si vzeli še druge podobne ugodnosti. Streznili se moramo, stopiti na trdna tla in najti pot iz zagat, to naj bo napotilo tudi ob prazniku. ./. SIMČIČ MN Šest tisoč delavcev v negotovosti Izgube na Dolenjskem NOVO MESTO — Celotne izgube so se v dolenjski regiji ob tričetrtletju občutno zmanjšale, saj so dosegle komaj 46,7 odstotka izgub pred letom dni. V izgubarskih delovnih organizacijah je zaposlenih 5721 delavcev. Značilno za letošnje izgube je dejstvo, da se gospodarstvo popravlja, na listi izgubarjev pa je vse več negospodarskih delovnih organizacij. Resda znašajo celotne izgube v družbenih dejavnostih le dobrih 61 milijonov dinarjev, medtetp ko je gospodarskih še preko 1 milijarde dinarjev (od tega 958 milijonov v IMV), vendar je res tudi. da v izgubi ni več samo zdravstvo, ampak vse več šol in drugih iz negospodarstva. Novomeška izguba znaša 1,082 milijarde dinarjev, od tega v družbenih dejavnostih 44 milijonov dinarjev. Nastala je v glavnem v novomeški bolnišnici. ker ji ne plačujejo opravljenih storitev. Gospodarsko izgubo so poleg tovarne avtomobilov IMV izkazali še v Novolesovem tozdu stilnega pohištva, v tovarni močnih krmil, v treh tozdih Železniškega podjetja in v Avtobusnem prometu—tozd Gorjanci straža. • Doslej so zaposleni v delovnih organizacijah z rdečimi številkami prejemali osebne dohodke po vpeljanih sistemih nagrajevanja, v letu 1986 pa zakonodaja tega ne dopušča več, ampak predvideva sankcije tudi pri zaslužkih. Hudo bo za prizadete in družbo, če prizadevanja za poslovno uspešnost ne bodo rodila sadov. V občini Trebnje je bilo gospodarskih izgub za dobrih 74 milijonov dinarjev. nastale pa so v Novolesovi tovarni na Račjem selu. vTrimovem toz-_du jeklenih konstrukcij in v Kmetijskem gospodarstvu Slovenska vas. kjer pa je v primeri z ostalima dvema izguba zanemarljive vrednosti. Med negospodarskimi izgubami pa so: osnovna šola Mirna, center za izobraževanje in kulturo, zdravstveni dom Trebnje in celo center za socialno delo. V občini Črnomelj so štirje nedonosno poslovali: rudnik Kanižarica in Integralov tozd Medkrajevni potniški promet, v negospodarstvu pa poleg zdravstvenega doma še srednja šola družboslovne usmeritve. Skupno je za 33 milijonov dinarjev gospodarskih in za 5 milijonov dinarjev negospodarskih izgub. Metličani v gospodarstvu nimajo nedonosnega kolektiva, v negospodarstvu pa kar dva: zdravstveni dom in dom počitka, kjer so izkazali skupno za okroglo 3 milijone dinarjev izgub, največ v zdravstvu. R. g. Zdaj ni časa za obotavljanje če se dolenjsko gospodarstvo ne bo hitro zganilo in ukrepalo, bo zamudilo mnogotere ugodnosti, ki jih omogoči prosta carinska cona r NOVO MESTO — Bo dolenjsko gospodarstvo zamudilo še eno priložnost za donosne posle? Očitno, saj zaenkrat ne kaže posebnega zanimanja za vključitev v prosto carinsko cono in njeno ustanovitev, ki jo ponuja nova zakonodaja. Druge regije so pri tem mnogo bolj odločne. O tem so razpravljali 20. novembra člani izvršilnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko. Kot so v uvodni besedi razložili predstavniki Blagovno-transport-nega centra Ljubljana in domače carinske izpostave, je doslej v Jugoslaviji uradno ustanovljenih 9 brezcarinskih con, predvsem v pristaniščih. Nova zakonodaja prinaša novost, da se carinske cone lahko ustanovijo še drugod, na primer na križiščih poti blagovnih tokov. Lahko so samostojne ali delajo kot enote, če niso več kot 50 kilometrov oddaljene od centra cone. Čeprav še ni vseh predpisov, ne-našajočih se na to dejavnost, se mariborska, dravska, ljubljanska, gori-ška. sežanska in koprska občina že potegujejo za ustanovitev carinske cone. zavedajoč se prednosti, ki jih prinaša domačemu gospodarstvu. Gre za dejstvo, da je proizvodnja v taki coni pri uvozu tehnologije, strojev, repromateriala, energije oproščena carine, vendar mora biti taka proizvodnja namenjena le izvozu. Ugotavljajo tudi, da je v svetu vse več poslovanja s takimi conami in da bi tudi tujci laže poslovali z našimi podjetji, če bi delala v okviru carinskih con. V izvršilnem odboru gospodarske zbornice so ugotavljali, da bi ta novost tudi gospodarstvu Dolenjske lahko prinesla mnogotere ugodnosti, vendar le tistim, ki se znajo hitro in okretno obrtniti. Ni mišljeno, da bi se cele tovarne selile za ograjo carinske cone, pač pa, da bi se tam odvijala finalizacija zahtevnejših proizvodov. Z deli kvalitetnih proizvodnih programov pa bi v carinski coni lahko poslovali od teks- VAS VESELI DELO NA ŽELEZNICI? Vse. ki jih veseli delo na železnici, obveščamo, da bo Železniško gospodarstvo Ljubljana v mesecu januarju 1986 organiziralo tečaj za prometno-transportne delavce (premikače. zavirače, kretnike). Tečaj bo potekal v TOZD za promet Zidani most in bo trajal 3 mesece. Pogoji za sprejem so: starost najmanj 18 let. posebna zdravstvena sposobnost in najmanj 6 razredov OŠ. S pričetkom tečaja boste sprejeti v redno delovno razmerje. Prijave sprejema kadrovska služba TOZD za promet Zidani most. Zidani most 9, do 20. 12. 1985. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA TOZD ZA PROMET ZIDANI MOST 0 volitvah in televiziji S seje medobčinskega sveta SZDL za Posavje KRŠKO — Za nami je tako imenovani drugi krog evidentiranja, ki je v vseh treh posavskih občinah vpisalo v sezname množico imen — kar 9.261 ljudi. Sestava je, kot so ocenjevali na seji medobčinskega sveta SZDL 20. novembra v Krškem, tačas kar ugodna: žensk je 3.297. v starosti od 27 do 40 let pa je 4.347 evidentiranih. Razpravljalci so se dolgo zadrževali pri vprašanju nadaljnjih postopkov, ki naj zagotovijo vsem bodočim kandidatom enakopravne možnosti. Menili so, da se morajo družbenopolitične organizacije in 1 kadrovske komisije vključiti v vse volilne faze. Ugotavljajo tudi, da Ljubljanski. pismo Kar počnemo, je don Kihotov boj z miini... Krize se ne lotevamo na pravem koncu LJUBLJANA — Moč države (administriranje) se v naši družbi nenehno krepi. Vse kaže, da ima birokracija v rokah vsak dan več oblasti. Minila so že tri leta, odkar so v zvezni skupščini sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Ta program je predvideval manj vmešavanja države v gospodarske zadeve, večjo samostojnost gospodarskih subjektov in močnejši vpliv ekonomskih zakonitosti v gospodarstvu. Sedanji bojazni, da jugoslovanski ekonomski sistem plove v nevarne vode, botruje predvsem serija sistemskih predpisov, ki sojih v zvezni skupščini Že sprejeli ali jih še nameravajo sprejeti. Podrobna analiza bi morda celo pokazala, da ne gre samo za oddaljevanje od politike stabilizacije, marveč tudi od nekaterih temeljnih kategorij sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Tako so nekatere rešitve v zakonu c planiranju ter v zakonu o bančnem in kreditnem sistemu v nasprotju z ustavnim konceptom družbene lastnine. Samostojnost ekonomskih subjektov, ki je bistvena za delovanje sistema, se v praksi postopoma ukinja. Kakorkoli že: očitno je, da zmagujejo težnje po centralizaciji odločanja. Očitno je tudi, da se bo v prihodnje v rokah ZIS in državne administacije skocentri-ralo mnogo več moči, kot sta je imela doslej. Sleherna ocena dela sedanjega ZiS bi morala biti opisna. da bi ne bila negativna. V času mandata ZIS seje ekonom- ski položaj države zelo poslabšal (inflacija je občutno večja kot pred tremi, štirimi leti, inozemski dolgovi so se povečali, prav tako tudi nezaposlenost). Lahko torej ugotovimo, da je naše gospodarstvo, v glavnem v času mandata sedanjega ZIS, postalo eno redkih gospodarstev razvitega dela sveta, ki zaostaja v razvoju. Iluzija pa je, da bi katera koli druga vlada, v drugačni sestavi, lahko naredila kaj več v razmerah veljavnega političnega in gospodarskeg sistema. Nemoč vlade v takšnih okoliščinah je treba razumeti, vendar pa je njen optimizem nerazumljiv, iluzoren in tudi škodljiv. Inflacijo lahko odpravimo samo na osnovi dolgoročno zasnovanega programa, ki bi ga morali zelo natančno in dosledno uresničevati. Kdr so vzroki inflacije dolgoročnega značaja (segajo približno 20 let nazaj), bomo potrebovali vsaj dve desetletji za izkoreninjenje vseh bistvenih pospeševalcev inflacije. • Vsi bistveni vzroki naše krize so notranjega značaja, zato ne smemo zanje obtoževati niti tujine niti nekaterih »objektivnih okoliščin«. .Vzroki so torej internega in subjektivnega značaja. Sklicujemo se na te »objektivne okoliščine, na »višjo silo« zato, ker dejansko nočemo sprejeti dejstva, da je kriza rezultat našega in tujega delovanja... Nihče ne želi razumeti, da so se prav v teh »veselih letih« (pred letom 1980) kopičili sedanji problemi in da je nastajala v tem času močna podlaga za krizo. Vedeti m jasno je treba povedati, da kriza v naši državi še zdaleč ni dosegla najnižje točke. Pripraviti se moramo na hude čase, ki so pred nami, da se ne bi ustvaril vtis. da se bomo čez kakšen mesec že lahko rešili krize. To, kar delamo sedaj, je samo boj don Kihota proti mlinom na veter. Očitno je — in temu tudi nihče ne oporeka — da se uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije še nismo resno lotili. vinko Blatnik vlada dokajšnje nepoznavanje postopkov in nekaterih omejitev, na primer te. da nekateri mandatov ne morejo ponoviti in da direktorji ne morejo kandidirati v zbore združenega dela. Grajali so tudi. ker v republiki kasnijo z nekaterimi akti. Na seji so obravnavali tudi programa RTV za prihodnje leto. Nanizali so številne pripombe Posavcev, predvsem pa, da mnogo krajev sploh ne dobi ustrezne televizijske slike. Direktor programov TV Stane Grah je odgovoril, da IMP kot edini dobavitelj močno kasni pri dobavi pretvorniške opreme ža pretvornik Trdinov vrh. ki bo zelo izboljšal sprejem. Zavrnil je na-ziranja, da televizija ne posluje skrbno in da ni postrgala notranjih rezerv. Ob siceršnjem mačehovskem odnosu družbe do sredstev informiranja in torej tudi do TV se po njegovem zagotovilu v RTV Ljubljana močno prizadevajo za vsebinski in tehnični napredek. Spodbudno je govoril o novih projektih, domači nadaljevanki Rodna letina in seriji o NOB, ki naj bi jo gledali za bližnji dan republike idr. Ob graji, češ da televizija vrti le stare filme, je treba reči. da je resnica drugačna. Ljubljanska televizija vrti največ premierskih filmov v državi. Na pripombo, češ da je premalo, kontaktnih oddaj s terena, televizijci odgovarjajo, da premorejo le eno popolno ekipo za terenska snemanja. Kljub tehničnim težavam bo televizija v bodoče prenašala javne tribune tudi iz manjših središč. A. Ž. tilcev do kovinarjev, lesarjev in elektroindustrije. »Ker je dolenjsko gospodarstvo pretežno predelovalno, izrazito izvozno usmerjeno, hkrati pa močno odvisno od uvoza, ne bi smeli zamuditi te priložnosti«, je ena od ugotovitev izršilnega odbora. R. BAČER O VARČEVANJU Z PNERGIJO ČRNOMELJ — Pretekli teden je črnomaljska občinska raziskovalna skupnost pripravila razgovor o varčevanju z energijo. Podroben in nazoren pregled možnosti racionalne porabe energije sta podala dr. Tomšič in dr. Tavzes, strokovnjaka z Inštituta Jožef Stefan. Vredno zgražanja Z obnovo spomenika na Cviblju ni moč odlašati ŽUŽEMBERK — Da je v slovenskem merilu pomembni spomenik padlim v NOB na Cviblju nad Žužemberkom potreben obnove, je znano več let. toda nikdar za večja popravila ni denarja. Zlasti ne v novomeški občini, ki ji manjka sredstev tudi za vse druge dejavnosti. Obnova spomenika na Cviblju je bila v načrtih že večkrat, a tudi to ni pomagalo. Spomenik žrtvam z več kot 1200 imeni medtem nezadržno propada. Niso zalegle ne intervencije in pripombe znanih revolucionarjev ne zahteve Žužemberčanov ne„občinske borčevske organizacije. Da se je začela znova resnejša akcija za obnovo spomenika, je pripomogel obisk zamejskih Slovencev. Pred kratkim so po obisku Cviblja zgroženo telefonirali na več ‘naslovov, češ da je narodna sramota, če za spomenik ne znamo poskrbeti. Zadeva je vendarle tako daleč, da je Kulturna skupnost Slovenije pripravljena prispevati polovico vsote za obnovo, ki pa bi po lanskih cenah veljala nad 8 milijonov dinarjev. Polovico bi morali zbrati v domači občini. Če bi to naprtili občinski kulturni skupnosti, bi njeno dejavnost povsem zadušili, s čimer se niti borci ne strinjajo. Predlagajo pa, naj bi polovico vsote za obnovo spomenika na Cviblju zbrali s posebno akcijo v združenem delu. Vsekakor je taka ali drugačna rešitev nujna, zapisana pa bi morala biti tudi v planskih dokumentih občine. Borci in krajani Žužemberka to zamisel podpirajo. R. BAČER PREDLAGAJO VINKA MANČKA NOVO MESTO — Ker je podpredsednik Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko dipl. inž. lAvgust Fajfar letos umrl, je potre-Jbno na to odgovorno dolžnost izvoliti drugega. V izvršilnem odboru zbornice predlagajo, naj bi ga do konca mandata nadomestil dipl. inž. kemije Vinko Manček iz tovarne Krka, ki je že član izvršilnega odbora zbornice. Nejasno okoli zaslužkov Občinski komite ZK Trebnje terja odgovor od tistih vodilnih, ki niso posredovali točnih podatkov TREBNJE — Čeprav analiza o osebnih dohodkih, ki so jo 25. novembra obravnavali na seji občinskega komiteja ZK, ni pokazala prave slike o socialni varnosti trebanjskih občanov, je bil z njo le narejen prvi korak v tej smeri. Da pa bo slika v resnici odraz pravega stanja, bo treba upoštevati tudi dohodke iz tako imenovane sive ekonomije ali dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo delavci. Da slika oziroma analiza o osebnih dohodkih ni bila povsem uporabna, so zakrivili med drugim tudi vodilni delavci. Izvršnemu svetu namreč niso bili sporočeni pravi podatki, saj so nekateri navedli take podatke, kakor bi prejemali septembra enak osebni dohodek, kot so ga januarja. To paob , tolikšnem poviševanju osebnih dohodkov seveda ni res. zato bo potrebno ugotoviti odgovornost za dajanje napačnih podatkov. Kljub tej pomanjkljivosti v analizi osebnih dohodkov, ki jo je pripravil trebanjski izvršni svet. je na seji komiteja potekala živahna razprava. Tudi v trebanjski občini ugotavljajo, da si marsikje dele osebne dohodke ne glede na rezultate dela. Sicer pa je že znano, da osebni dohodki v celoti zaostajajo za republiškimi poprečji: v negospodarstvu za okoli desetino, v gospodarstvu pa za celih 17 odst. Rast dohodka pa zaostaja za republiško ravnijo samo za 6odst., torej v giobalu v trebanjski občini niso prehudi grešniki. Je pa res. da ima negospodarstvo za več kot petino večje osebne dohodke kakor pa zaposleni v gospodarstvu. Marsikaj nejasnega je tudi okoli osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih pri obrtnikih. Še bolj živa je bila razprava o informaciji o stanju na področju skupne in splošne porabe. Poraba narašča hitreje od čistih osebnih dohodkov, vse vrste porabe pa se napajajo iz dohodka na račun akumulacije. Dejstvo je. da denarja primanjkuje že za izvajanje osnovnih, z zakoni določenih programov. Svobodna menjava dela pa je tako rekoč odpovedala, saj se izvajalci nimajo o čem pogovarjati. Indeksi rasti materialnih stroškov skokovito naraščajo. prihodki ne sledijo tem skokom in posledica tega je v trebanjski občini, da ima zdravstvena skupnost za več kot 30 milijonov dinarjev izgub, seveda pa ima izgube tudi trebanjski zdravstveni dom. V zdravstvenem domu Trebnje so prišli celo do tega. da ne morejo povečati osebnih dohodkov kakor v podobnih enotah v Črnomlju ali Metliki. To pa grozi z npvimi zapleti v delovnem okolju, ki se je pod novim vostvom komaj konsolidiralo % J. SIMČIČ La NAŠA ANKETA Nikomur všečne obresti? Politika obrestnih mer je gotovo pomemben sestavni del gospodarskega in vsega družbenega dogajanja in obnašanja. Obresti pa očitno ne morejo biti take, da bi bile vsem po volji. Za varčevalce niso posebno spodbudne niti obresti za vezane vloge, ki so se nekoliko približale inflaciji, kaj šele tiste za vloge na vpogled, ki so že leta 7, 5-odstotne. Drugo poglavje so obresti za posojila. Te, kipa še vedno niso dovolj visoke, da bi dohajale inflacijo, spravljajo na kolena prenekateri delovni kolektiv. Vse več delovnih organizacij mora namreč najemati drage kratkoročne kredite, da se proizvodnja ne ustavi, da lahko financirajo zaloge itd. Praktično nič ugodnejše niso obresti za posojila zasebnikom oz. posameznikom, kolikor teh posojil sploh je. Kljub vsemu se svet vrti naprej in ljudje varčujejo, če le imajo kaj, in posojila najema, kdor jih lahko, oz. kdor nima drugega izhoda. STANE HRIBAR, direktor poslovne enote Beogradske banke v Novem mestu: Banke bi morale zvišati obrestne mere za vloge na vpogled tako na bančnih knjižicah kot na tekočih računih. Da bi ljudje spet tako varčevali, bi morale biti obresti vsaj tolikšne, kot je inflacija. Žal pa je tako. da nam obrestno mero narekuje združenje bank in je povsod enaka. Varčevalce vznemirja tudi pogosto spreminjanje obrestnih mer. Mnogi se počutijo negotovo, vendar neupravičeno.« TATJANA MLAKAR, delavka iz. Krškega: »Obresti so po moje previsoke, naj gre za posameznika ali delovni kolektiv. Nekateri kolektivi s posojanjem denarja manj uspešnim kolektivom po običajni bančni obrestni meri kar lepo služijo. Nerazumljivo je, da banke vloge-na vpogled obrestujejo le po 7,5-odstotni obrestni meri, zamudne obresti pa so kar 84-odstotne. Resda tudi te komaj lovijo inflacijo, toda če bi dajali višje obresti, bi ljudje več varčevali. Tako pa je še zmeraj najbolje, da .predvčerajšnjim kupiš, kar boš juti potreboval.«. ANTON CVETAN, zasebni avtoprevoznik s Trebelnega: »Za take, ki imajo dosti denarja, so obresti vabljive. Sam sem razmišljal, da bi prodal tovornjak in denar naložil v banko. Toda obresti še zdaleč ne dohitevajo inflacije in bojim se. da čez leta. ko bi spet hotel imeti kamion, tega s prihranjenim denarjem in obrestmi ne bi mogel kupiti. Kljub temu se menda število vezanih hranilnih vlog povečuje. Za nekatere je to pač edina pot, da se izognejo Škarjam inflacije.« JOŽE KOKALJ, kmet iz Trnovca pri Metliki: »Pri nas smo srednji kmetje. 6 hektarov zemlje imamo. Sin hodi v službo in dela doma. Danes se drugače ne da živeti. Letos smo kupili traktor. Zadruga, katere kooperanti smo, nam je dala pol posojila. Obresti so 17-odstotne. kar še nekako gre. čeprav so za kmetijstvo, kjer se denar tako počasi obrne, še vedno previsoke. Če bi bile pa 40. 50-odstotne. kmetje sploh ne bi mogli vzeti kredita. Brez njega pa danes kmet ne more nič narediti.« KATARINA FUIS, blagajničarka pri hranilno-kreditni službi Kmetijskega kombinata v Sevnici: »Ob inflaciji, kakršna je. je nemogoče, da bi znašale obrestne mere le nekaj odstotkov kot nekdaj. Seveda so višje obrestne mere hudo breme za kmetijstvo. Skušamo pomagati. Tako kreditiramo kmete za umetna gnojila brezobrestno do konca leta, po tem roku pa z. minimalno obrestno mero, vse zato, da se uporaba gnojil ne bi zmanjševala.« SONJA BIZJAK, blagajničarka HKS pri TOK Kmetijsko ZKGP Kočevje? »Obresti so gotovo še vedno prenizke tudi za vezane vloge, saj dobi varčevalec manj. kot mu pobere inflacija. Prav v kmetijstvu pa so osebni dohodki nizki in si le redki lahko privoščijo vezano varčevanje, posebno, ker je najmanjši možni znesek vezave 50 tisoč dinarjev. Zaradi hitrega naraščanja cen največ privarčuješ, če denar hitro zapraviš. Treba pa je biti previden, da ga naložiš v kaj koristnega,« . MARJANA RADIVOJEV1Č, vodja odseka za finance pri SOb Ribnica: »Ne varčujem, ker pri sorazmerno nizkih osebnih dohodkih in velikih podražitvah lahko živimo le iz meseca v mesec. Nekateri varčujejo. Največjih ima trimesečne vezane vloge. Pravijo, da se to še najbolj splača, posebno v primerjavi z navadnimi vlogami. kjer so obresti zelo nizke. Vendar tudi obresti za vezane vloge po prepričanju varčevalcev še vedno ne lovijo stopnje inflacije.« JULIJ NOVAK, poslovodja Trgoavta v Črnomlju: »V treh letih, kar je odprta naša prodajalna, se je izbira blaga zmanjšala za polovico, količinsko pa še veliko več. in to prav zaradi tega. ker moramo vzeti pri banki kredit za zaloge, plačati pa 72-odstotne obresti. Tako je dal naš tozd v prvi polovici leta za obresti 1.5-krat več kot za osebne dohodke. Težave so tudi zato. ker sc nekateri artikli počasi prodajajo. na primer rezervni deli. na zalogi pa jih moramo imeti.« MARINKA PUCELJ—ARANDJE-LOVIČ. predsednica MGZ Posavja v Brežicah: »V normalnih razmerah se proizvodnja sploh ne bi smela ukvarjati s kroženjem kapitala in pobiranjem obresti. Za to imamo poslovne banke. Te imajo zelo veliko denarja, vendar jih pri njegovem plasiranju omejujejo odredbe ZIS. Zaradi tega teče denarna reka mimo bank in nekateri celo udobno živijo na ta račun. A to ni smotrno.« kmetijstvo Metliški pokojninski precep Zaradi naraščajočih stroškov za pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov je le-to za kmetije vedno večje breme — Prezavarujejo se v najnižji razred METLIKA — V metliški občini je okoli 160 čistih kmetov, ki imajo sklenjene dolgoročne pogodbe o sodelovanju z zadrugo in so kot čisti kmetje pokojninsko-invalidsko zavarovani preko zadruge. Pred dvema letoma je zadruga tem kmetom priporočala, naj se zavarujejo najmanj v 4. zavarovalni razred, to je tisti, ki po pravicah iz tega zavarovanja izenačuje kmeta z delavcem v združenem delu, tudi v primeru invalidnosti, kar je za kmete še posebej pomembno, saj podatki kažejo, da je zlasti med mlajšimi kmeti, ki delajo s kmetijsko mehanizacijo, žal precej nesreč, katerih posledica je pogosto invalidnost. Z NOVOMEŠKE TRŽNICE NOVO MESTO — Tako malo zasebnih prodajalcev, kot jih je bilo v ponedeljek. 25. novembra, na novomeški tržnici že dolgo ni bilo. Jajca sta imeli le dve kmetici, in sicer P° 34 din kos. dovolj pa je bilo solate po 150 din. fižola v zrnju po 400 din kilogram ter jušne zelenjave. Precej je bilo smetane v lončkih po 280 din. sicer pa so bili kupci zadovoljni z izbiro na stalnih stojni-cah. kjer imajo raznovrstno zelenjavo in sadje. Jabolka so prodajali Po 140 do 170 din kilogram, mandarine po 520 din. hruške po 200 din itd. Precej zanimanja je bilo za špinačo (po 200 din kilogram), ki pa je bila naprodaj le v enem kiosku. Slabša ponudba je bila zaradi megle in rosenja tudi' v obrtniškem delu tržnice. VSE GOSTEJSI PROTITOČNI DEŽNIK SEVNICA. LISCA — Konec tedna so se na rednem letnem srečanju zbrali strelci protitočne obrambe, najprej strelci iz severovzhodne Slovenije na bisci. v soboto pa v sevniškem hotelu Ajdovec še iz 22 občin osrednje Slovenije. Strokovne analize uspešnosti obrambe so še v teku. vendar se raketarji jahko pohvalijo, da ob izredno muhastem vremenu letos ni bilo katastrofalne toče. čeprav čisto brez tega tudi letos ni šlo. V izmenjavi mnenj med strelci in sodelavci radarskega centra na Lisci je bilo največ govora o težavah,'z radijskimi zvezami. Nove postaje se niso najbolje obnesle, sedaj so v Popravilu. Na strelnih mestih naj bi Poslej namenili tudi luči za osvetlitev strelnih ramp. Letos so mrežo strelcev razširili še za šest mest. Mrežo bodo 'zpopolnjevali tudi v prihodnje. Pred-sednik koordinacijskega odbora slo-yenske obrambe inž. Albin Ješelnik se Je strelcem zahvalil za vloženi trud.v A. Z. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 276 Pujskov, starih do 3 mesece, in JO pujskov, starih nad 3 mesece. Lastnika je zamenjalo 164 mlajših in 7 starejših živali. Kilog-ram žive teže prvih je stal 500, drugih pa 420 din. To soboto zaradi praznikov ne bo sejma. Prvo leto so kmetje upoštevali-priporočila in se res v večini odločili za 4. zavarovalni razred. S slabšanjem razmer v kmetijstvu, z vedno večjimi nesorazmerji med cenami kmetijskih pridelkov in kmetijskim reprodukcijskim materialom. skratka s slabšanjem življenj- TECAJI ZA BODOČE TRAKTORISTE ČRNOMELJ. METLIKA — Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Avto-moto društvu Bela krajina jenaeni izmed svojih sej posvetila posebno pozornost varni vožnji s traktorjem in priključki. Za upravljanje s traktorji je potrebno vozniško dovoljenje, ki pa ga lahko vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje B. C' ali D kategorije, dobijo Je na osnovi potrdila o opravljenem tečaju o varni vožnji s traktorjem in priključki. Za ta tečaj jeza belokranjsko področje pooblaščena srednja kmetijska šola Grm iz Novega mesta. Da kandidati ne bi potovali v Novo mesto, so se člani komisije odločili, da bi v dogovoru z grmsko šolo organizirali tečaj v Beli krajini. Tečaj traja 20 ur in obsega tudi praktično in teoretično preizkušanje znanja. V skupini mora biti 15 do 20 kandidatov. Če jih bo dovolj, bo lahko ena skupina v Črnomlju, druga pa v Metliki. Zato naj se vsi. ki želijo obiskovati omenjeni tečaj, prijavijo najpozneje do 15. decembra pri AMD Bela krajina v Črnomlju ali pri kmetijski zadrugi v Metliki (pri pospeševalni službi). ske ravni kmetov pa je prišlo do žalostnih sprememb tudi na tem občutljivem področju. Plačevanje prispevkov za zavarovanje postaja za kmetijo vedno večje breme, zlasti za tiste kmetije, kjer sta zavarovana dva člana družine ali še več. Stroškov zavarovanja pa. kot rečeno. tako kot ostalih kmetijskih stroškov ni moč vnesti v ceno kmetijskih proizvodov, ker so te cene pač določene z meglenih višin in na silo zadrževane. Za letos znaša prispevek za invalidsko-pokojninsko zavarovanje čistega kmeta v 4. zavarovalnem razredu okoli 43 tisočakov in prav ta cena je bila odločilna, da se je v začetku letošnjega leta 15 čistih kmetov iz te belokranjske občine odločilo in se prezavarovalo v njni-žji. 1. zavarovalni razred, za katerega znaša prispevek nekaj več kot 20 tisočakov. Letos se je tako skoraj desetina vseh čistih kmetov odločila, da se zaradi previsokega prispevka prezavaruje v najnižjo skupino. In ker so take spremembe možne samo na začetku leta. se v Metliki upravičeno boje novega leta. Še to: vsi, ki so se iz 4. prezavarovali v 1. razred, so mlajši čisti kmetje. A. BARTELJ DRAŽJE MLEKO, OSTREJE PRI KAKOVOSTI SEVNICA — Konec septembra se je podražilo mleko iz odkupa od prejšnjih 37.50 din na 51.50. Poslej velja nov način plačevanja mleka po kakovosti. Če vzorec ne vzdrži dve uri. proizvajalcu odbijejo 10 odst. od osnovne cene. Če vzdrži več kot štiri ure. doplačajo 5 odst. Pri večjih proizvajalcih štejejo tudi bakterije. Mleko z manj bakterijami dobi doplačilo. če je analiza pokazala slabo mleko, gre neravno poceni analiza (stane 1.200 din) na škodo slabega mlekarja. Z odgovornim delom vseh želijo dvigniti kakovost odkupljenega mleka. r s I s EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja: Tit Doberšek Pridobivajo nove pašnike Ribniški kmetijski načrti za srednjeročno obdobje RIBNICA — Na območju ribniške občine seje v zadnjih 11 letih število kooperantov kmetijske zadruge zmanjšald 1.296 na 850. zmanjšalo se je število krav od 2.374 na 1.700. ob tem pa je odkup mleka padel od 3.907.000 1 na 3.698.000 1 ali samo za 4.6 odst. Pred 11 leti so kooperanti oddali na kravo le 1.646 1 mleka na leto (lani 2.100 1), na kmetijo pa 3.079 1 (lani 4.350 1). Raketa kot grešni kozel So protitočne rakete res krive požarov in poginov? SEVNICA — Novo pač prinaša tudi nove težave in nove zaplete. Časopisje je letos poročalo o domnevnih štirih požarih domačij na Kozjanskem, ki naj bi jih zane-* tile protitočne rakete. V treh primerih se je izkazalo, da takrat strelci sploh niso streljali, oziroma da so streljali drugam. Četrti kmet je 'pogorel v okoliščinah, kijih še sedaj raziskuje javni tožilec. Kajpak je bil torej razkričan sum, da je domačijo blizu Šmarij pri Jelšah zažgala protitočna raketa. Pogorišče je prej kot v osmih urah buldožer zravna! z zemljo, titograjski proiz- GNOJILA ŽE SEDAJ SEVNICA — Ker' kmetijci niso imeli lahkega leta, kooperacija tukajšnjega Kmetijskega kombinata daje umetna gnojila po ugodnejših pogojih organiziranim proizvajalcem. Po pogodbah dobijo umetna gnojila na brezobrestno posojilo do konca leta. Potlej naj bi do konca marca računali minimalne obresti, do 20 odst. Gnojila so na voljo v trgovini. Kmetijski Novost — žlahtna borovnica Ni se še obletelo vse listje, ni še napočil najprimernejši čas. že je Prezgodnji sneg preprečil jesensko saditev sadnega drevja, kije iz več razlogov boljša od spomladanske. Morda bo toplejšijiecember. kije tudi še primeren mesec, zato kljub snegu danes pišemo o sajenju uovetsti na naših vrtovih in v sadovnjakih — vrtnih borovnicah. Poz-Uane so tudi pod imenom žlahtne, ameriške ali kanadske. Največkrat gre za žlahtne borovnice sorte berkelev. vodilno ameriško debeloplodno sorto, poimenovano po kalifornijski univerzi Berkelev. znani po tem. da ima največji proračun, torej največ denarja za raziskovalno delo med vsemi kmetijskimi fakultetami v ZDA tn verjetno tudi v svetu. Ta sorta je stara že nad pol stoletja, zaradi svojih izvrstnih lastnosti pa seje zelo razširila. Njene jagode imajo v Premeru do 20 mm. so modrikasto črne barve, z izrazitim voščenim Poprhom in svojskim okusom ter aromo, ki ni dosti podobna aromi naših gozdnih jagod. Ameriške borovnice so grmaste rastline in zrastejo do dva metra v višino. Kot vse borovnice uspevajo le v kisli, dovolj humusni in vlažni zemlji. Zlasti glede kislosti, ki naj znaša od 3.8 do 4.5 ph. so zelo natančne, zato niso zadovoljne z običajno vrtno zemljo. To pomeni, da jim je treba preskrbeti posebno zemljo: najboljša je kisla gozdna žemlja, ki jo dobimo pod iglavci, predvsem bori. B Borovnice sadimo v kvadratni meter veliko jamo, v kateri vrtno žemljo zamenjamo z gozdno, dodamo pa ji humus ali šoto in nekaj kislega mineralnega gnojila. Rade se primejo in zgodaj zarodijo. Če imajo le na voljo dovolj vode ter so primerno oskrbovane, rodijo redno, tudi po 10 kg na en grm. Oskrba ni pretirano zahtevna, sestoji se iz redčenja Pregostih vej, zastiranja zemlje z žaganjem ali borovimi iglicami in ob suši iz zalivanja. Ob zorenju se borovnic radi lotijo kosi in drozgi. Po radiu je dostikrat slišati reklamo za sadike, kar pomeni, da jih drevesnice imajo na voljo (Semenarna. Cvetličarna Ljubljana idr ). Možno pa jih je razmnoževati tudi s potaknjenci na domačem vrtu. vsaj nekateri vrtičkarji se že pohvalijo s tem. Inž. M. L. vajalec raket ni mogel opraviti kemijske analize zaradi te presenetljive naglice. Zanimiv primer je povedal na četrtkovi skupščini protitočne obrambe delegat novomeške občine. Tamkajšnji veterinarji so kmetom izdali listine, da so poginite tri krave, ker se »utemeljeno sumi, da so lizale neeksplodirane rakete«. Strokovna služba protitočne obrambe svari pred nenavadnimi zahtevki. Kazno je, da se je treba dogovoriti o sistemu preverjanja takšnih zahtev, kjer naj sodelujeta U.IV in civilna zaščita. Maščuje se tudi, ker ni bilo denarja za raziskovalno dejavnost. Izkušnje od drugod so neprimerne zaradi razgibanosti našega reliefa. Tako pa vsak po svoje daje sodbe, čeprav je • Predstavnik območne zavarovalne skupnosti Triglav iz Krškega Janez Mesesnel je na skupščini obrambe pred točo osrednje Slovenije zavrnil naziranje, da ob katastrofalnih točah prihaja do največjih škod lev kmetijstvu. V bavarski prestolnici Muenchnu je bila škoda na kmetijskih kulturah zanemarljiva v primerjavi s tisto, ki jo je utrpelo mesto. Na industrijske hale in znane BMW so padale 330-gramske ledene krogle. Sicer pa imajo nekaj izkušenj s tem že v naši IMV. za to pristojen po črki zakona republiški Hidrometeorološki zavod. A. ŽELEZNIK To je nekaj ugotovitev, ki sojih v KZ Ribnica zbrali te dni. Direktor zadruge Mirko Pirc je povedal, da so v istem obdobju obnovili tfli zgradili na novo preko 800 stojišč za govedo. Zgradili so tudi silose, ki imajo skupno prostornino 5.500 ku-bikov. medtem ko prej silosov tu sploh ni bilo. Širijo tudi površine pašnikov. Zdaj jih imajo 135 ha. pripravljajo pa jih nadaljnjih 20 ha na območju Grčaric, kjer že več let niso pasli. V programu za naslednje srednjeročno obdobje pa je predvidena pridobitev naslednjih 150 ha pašnikov na območju Loškega potoka. Gore in Velikih Poljan-, še novih 600 ha pašnikov pa nameravajo pridobiti s hidromelioracijami na območju ob Bistrici od Ribnice do Sodražice. V prvi fazi je predvidena hidromelioracija 120 ha ob Bistrici, in sicer na območju od Ribnice do Brež. J. PRIMC Grmska šola sodeluje z vinogradniki Lažje do analize vina Sedanja Srednja kmetijska šola S Grm nadaljuje tradicijo nekdanje | nižje splošne Kmetijske šole Grm. ki V je v 100-letnem delovanju odigrala | pomembno vlogo ne samo v sploš-S nem napredku kmetijstva, temveč | tudi pri razvoju vinogradništva in S kletarstva na Dolenjskem, v Beli ! krajini in Posavju. Na šoli so delo-Svali znani slpvenski vinograški in | kletarski strokovnjaki, kot so bili N Rihard Dolenc. Bohuslav Skalickv. | inž. Ivo Zupanič,-Anton Flego. po S vojni pa dr. Lojze Hrček in drugi, ki |so veliko naredili za napredek te S stroke, saj so svoje znanje in iz-| kušnje posredovali ne samo učen-S cem šole. temveč tudi kmetovalcem | in vinogradnikom širše okolice. Šol-S ski vinogradi, klet in trsnica so bili | praktični pripomočki v širjenju zna-S nia učencem in kmetovalcem. I N pomoč pri predelavi in negi vina.! Društvo vinogradnikov bo od 2.' decembra vsak ponedeljek od 9. do| 12. ure v svoji pisarni v Novem mes-' tu. Dalmatinova I (pri avtobusni! .postaji od hotela Metropol proti' Kapitlju) sprejemalo vzorce dvo-! mljivega vina svojih članov ter' vinogradnikom po opravljenem pre-1 gledu vzorca svetovalo, kako na-' pako vina odpraviti. V omenjeni pi-1 sami bo Društvo vinogradnikov' poleg sumljivih vzorcev vin spreje-1 malo tudi vzorce vina za analizo pri J Kmetijskem inštitutu za izdajo! spričevala, ki ga po obstoječih pred- J piših mora imeti vinogradnik, ko! daje vino v promet. Tako v inograd- J nikom. ki nimajo lastnega prevoza! in so vezani na avtobuse, nebo treba ^ vzorcev vina prenašati na razmero-! ma oddaljeno šolo pod Trško goro J ali pa v Ljubljano. Strokovnjaka omenjene šole inž Jože Simončič in inž. Pavla Har-^ tman bosta v laboratoriju določala ! najpomembnejše sestavine vina. ki J vplivajo na kvaliteto in stabilnost vi-! na. ter skupaj s.strokovnjakom Dru- ^ štva vinogradnikov svetovala način ! ^ letošnjem letu je šola s ?a odpravo napak. Polec vsebnosti | prispevkom Društva vinogradnikov a|kohoia kj je najbolj zanimiva ka- J J Dolenjske v prostorih nekdanjega rakteristika vina. bo analiza oprav-J | gradu Vinica (Bajnof) v kleti pod " Trško goro opremila laboratorij za analize vi- " na. S tem se šola vključuje v prizadc-| vanje za napredek kletarstva, šfej je " znano, da si z nestrokovnim delom v | kleti lahko zelo hitro zapravimo to. J za kar smo se celo leto trudili v | vinogradu. Učenci Srednje kme-* tijske šole se bodo tako pri prak-| tičnem pouku naučili osnovnih ana-5 liz mošta in vina ter drugih kletar-| skih del. Pogoj za sodobno kletarje-k nje je poznavanje kemijskih lastnos-| ti vina. kijih lahko določimo samo z ^ laboratorijsko analizo. Tako se | bočlo učenci usposobili za strokov-5 no delo v kleti in pozneje v praksi. | Obenem bo laboratorij članom ' Društva vinogradnikov Dolenjske v Ijena še na vsebnost skupnih kislin v J vinu. Tu bomo priporočali even-J tualno potreben razkis vina. Ana-! liže hlapnih kislin so pomemben po- J kazatelj kvalitete, zdravja in nege vi-! na. Podatek o skupnem in prostem J žveplu v vinu pove potrebo po žve-! planju pa tudi po popravku preveč | žveplanih vin. Delali bomo analize! za odpravo tudi drugih vinskih na-k pak. Tako bomo lahko svetovali! najprimernejša sredstva za odpravo c napak in čiščenja vina. Na ta način ! bo laboratorijsko delo prispevalo k | izvajanju izobraževalnega progra-! ma šole. hkrati pa bo koristilo | vinogradnikom, članom Društva! vinogradnikov s strokovnimi nasve- k ti ! D. T J PRVI PRAŠIČr S FARME NA PRISTAVI — 20. novembra so s prašičje farme M-Agrokombinata Krško na Pristavi odpeljali kupcem prvih 130 prašičev. Po besedah direktorja farme inž. Ivana Bodorja so pujske zredili v pičlih šestih mesecih do povprečne teže 110 kg, kar je lep dosežek tehnologije Emone inženiringa in lastne recepture za Tovarno močnih krmil Novo mesto. Težji prašiči so romali v Tovarno mesnih izdelkov Postojna za predelavo v pršut, nekoliko lažji pa v ljubljansko mesno industrijo za redno preskrbo Ljubljane. Letos bodo oddali okrog 1400 prašičev, prihodnje leto 15.000, v letu 1987 pa naj bi farma že dala predvidenih 30.000 bekonov. (Foto: P. Percp IZVRŠNISVET ZA VIŠJO PRISPEVNO STOPNJO SEVN1C A — Kmetijstvo te občine beleži zadnja leta navkljub nekaterim ujmam lepe uspehe Posodobljenih je bilo mnogo kmetij, čreda živine se ne zmanjšuje kot drugod, povečuje se odkup mleka, lepe uspehe imajo celo pri pridelovanju poljščin, posebno pšenice. Pričakovati bi bilo. da bi ti nemajhni napori razveseljevali in ne obratno. Tako je bilo na seji sevniškega izvršnega sveta minuli petek nekaj dvomov ob zvišanju prispevne stopnje za nadaljnje pospeševanje kmetijstva. No. izvrni svet je višjo prispevno stopnjo vendarle sprejel. Navsezadnje kmetijei / boljšim delom lahko pritegnejo večje republiške denarce, kar ne uspe v drugih vejah gospodarstva. Svoje težave so predstavili veterinarji. ki imajo izredno nizke osebne dohodke. Z višjo stopnjo bi lahko pomagali tudi njim. Na razumevanje ratunajo tudi v občinski skupščini. Prednost ne samo v besedah Do leta 1990 bo namenjeno za investicije v kmetijstvu novomeške občine preko 3 milijarde dinarjev — Določeni tudi nosilci nalog _ NOVO MESTO — V novomeški občini kmetijstvo zaostaja, po pr«I-lagnem dogovoru o temeljih družbenega plana občinčdo leta 1990 pa naj bi doživelo razcvet. Značilno za novo petletno obdobje bodo mnogo večje agrarne operacije kot doslej. Hidromelioracije bodo izvedene na 1200 ha. komasacije na 2100 ha. agromelioracije pa na 2400 ha zemljišč. Poleg Tega so v Suhi krajini predvideni programi za ponovno usposobitev 200 ha zemljišč, ki so zdaj zaraščena. Vse to bo družbo veljalo 1.628 milijonov dinarjev. Veliko povečanje je začrtano tudi v tržni proizvodnji. Kar 500 kmetij naj bi v petih letih posodobili in jih usmerili v tržno proizvodnjo, S pomočjo pospeševalne službe pa je določena še vrsta pomembnih nalog: povečana uporaba gnojil, v družbeno organizirani proizvodnji bodo na štiri leta zamenjali semena koruze, pšenice in krompirja. Uvedena bo setev novejših vrst trav. detelj, uvajali bodo v redno proizvodnjo vse več soje. nadaljevali z ustanavljanjem različnih pridelovalnih skupnosti, kot strojne, pašne, hlevske itd. V Suhi krajini je predvideno znatno razširjeno suhoro-barstva tradicionlna dejavnost, za katero bodo organizirali tudi odkup izdelkov. V .sodelovanju s tovarno Krka pa bodo začeli pridelovati zdravilna zelišča. Vinogradništvo bo na sodobnejša pota in v tržno proizvodnjo stopilo v povezavi v metliško zadrugo, za razvoj sadjarstva pa še pripravljajo ustrezen strokovni program. Ena novih, za občane pomembnih novo- sti bo doma organizirana tržna proizvodnja zelenjave. Med pomembnimi predvidenimi novostmi naj omenimo še zapisano ustanovitev kmetijsko-veterinarske-ga zavoda. Strokovne ustanovo, ki jo je pred leti Novo mesto že imelo. V kmetijske objekte pa je za naložbe predvidenih čez 1.400 milijonov dinarjev. Tako bo šlo v letu 1988 80 milijonov dinarjev za gradnjo predelovalnice mesa na Cikavi. zgrajen bo- oskrbni center in dogonsko mesto v Jurki vasi, kar bo zahtevalo 25 milijonov dinarjev. Kmetijski oskrbni center in dogonsko mesto dobi Dvor z. naložbo 20 milijonov dinarjev, medtem ko bodo sovlaganja v kooperacijsko proizvodnjo z zasebniki zahtevala še 1.276 milijonov dinarjev. R. B. Žled v Jatni Razdejanje je podobno tistemu leta 1980 SEVNICA — Topla jesen je letos dolgo ohranila listje na drevju. Nenaden letošnji prvi sneg. spremljan z ledenim dežjem, je v gozdovih tukajšnjega tozda Gozdarstva brežiškega GG napravil pravo razdejanje Direktor inž. Mirko Maljko-vič ocenjuje po tistem, kar je gozdarjem v tednu dni uspelo pregledati, da je polomljenih ! 1.000 kubikov lesa. bojijo se. da ga utegne biti tudi 15.000. Najhuje je bilo na šentjanškem koncu, v Jatni. Prizadeti so lesni sestoji v višini okrog 400 metrov in više. Nastalo škodo primerjajo s tisto v letu 1980. Takrat so bili izredno uspešni pri spravilu. Za tokrat-pričak ujejo dosti od predvidene nove lupilne-linije na sevniški žagi. Če bo pravi čas nared. si gozdarji obetajo lažjo obdelavo Hlodovino bi v tem primeru vozili do te, naprave, kjer bi les olupili. Odpadlo bi zamudno delo v goz.dtj. A. Ž. DOLENJSKI' LIST IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Li- V Iskrah računajo na plamen Nove naložbe, novi donosni programi, predvsem pa močno povečan izvoz NOVO MESTO — Vse štiri Iskrine tovarne v novomeški občini načrtujejo do leta 1990 precejšnjo rast, znatne naložbe, predvsem v tehnologijo in opremo, in pa zaposlitev večjega števila strokovnih delavcev. Elektroindustrija, kamor sodijo štiri Iskrine tovarne, namerava do leta 1990 hitreje slediti tehnološkemu napredku v svetu. Postopoma bodo zmanjševali obseg zastarelih klasišnih proizvodrih programov in • Vendarle tudi novomeška tovarna Tenel, nastala ob združitvi Ele in tovarne napajalnih naprav, trdno računa na uresničitev programa, s katerim postopoma ukinjajo proizvodnjo manj donosnih izdelkov in jih nadomeščajo s sodobnejšimi, zahtevnejšimi, predvsem pa donosnimi. Investicija v nove programe naj bi stekla še letos, povsem končana pa bo šele po letu 2000. Potrebna bo dodatna gradnja na 4 hektarih površin na Cikavi, vendar bodo posegi na zemljišča potrebni šele proti koncu novega srednjeročnega obdobja. jih preusmerjali na zahtevnejše izdelke na višji tehnološki ravni, pri katerih je vgrajenega več domačega znanja. Iskra Keko v Žužemberku, ki preživlja letos dokaj težke čase, planira razvoj na več področjih. Pri tem pa ne bodo potrebovali naložb v zidove, ampak le v proizvodno opremo in delovna sredstva. Računajo na 1.5-milijortsko investicijo, ki bo omogočila 24-odstotno povečanje zaposlenih, predvsem strokovnjakov s področja fizike, kemije in strojništva. Tovarna Hipot v Šentjerneju bo nadalje razvijala utečen proizvodni program, razen tega pa začela proizvajati prikazalnike na' tekoče kristale. Sprva bodo z novimi izdelki le nadomeščali uvoz na domačem trgu, po vzpostavitvi velikoserijske proizvodnje pa bodo nad tretjino novih izdelkov izvažali. Razen tega Franc Murgelj V Rogaški Slatini smo se 6. novembra poslovili od dolenjskega rojaka, upokojenega majorja JL A. 67-letnega Franca Murglja. Rodil se jena Vrhovem pri Mirni peči. pred vojno je bil zaposlen kot gozdni delavec, delal pa je tudi v Opekarni Prečna. Ker je izkoriščanje v takratnem družbenem redu okusil na lastnih plečih, se je hitro navzel naprednih idej od znanega naprednega logarja Franca Zupančiča s Frate. Tako je Murgelj takoj ob razpadu stare Jugoslavije zbral precej orožja in bodo v Hipotu klasični proizvodni program potenciometrov močno izboljšali, to pa bo spet omogočilo veliko večji izvoz. Ob vsem tem planirajo še proizvodnjo opreme. Lotili se bodo znatnih investicij, število zaposlenih pa naj bi se v petih letih povečalo za okrog 14 odst. Šentjernejski Upori, tudi Iskrin tozd, bodo nosilni proizvodni prog- ram uporov kakovostno razvijali, gre za upore na kapični zasnovi, obseg proizvodnje pa se bo za polovico povečal. V novem petletnem obdobju nameravajo končati investicijo v modernizacijo plastnih uporov, začeli pa bodo tudi novo, zelo zahtevno naložbo, ki bo povsem končana šele po letu 1990 in bo zahtevala tudi nove prostore in okrog 700 m2 dodatnih površin. Tudi ta tovarna načrtuje 10-odstotno povečanje števila zaposlenih. R. BAČER Za naložbe posebno zbiranje NOVO MESTO — Med dokumenti za naslednje srednjeročno obdobje od 1986 do 1990, o katerih se bodo izrekli delavci v tozdih novomeške občine, je tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev za investicije v sisih družbenih dejavnosti, saj denarja v te namene ni več mogoče zagotavljati s prispevno stopnjo. Po tem sporazumu, ki je narejen na osnovi ocene materialnih možnosti, naj bi delavci v novomeški občini zbrali v naslednjih petih letih iz čistega dohodka 1,07 milijarde dinarjev za investicije v družbenih dejavnostih. Med investicijami, ki so dobile mesto v omenjenem sporazumu, so: izgradnja vrtca v Novem mestu ter po dve igralnici in pripadajoči prostori za vrtec ob osnovnih šolah Vavta vas. Mirna peč, Škocjan. Šmarjeta in Branice. razširitev osnovne šole Bršljin, prenova novomeške Študijske knjižnice, rekonstrukcija stadiona v Novem mestu, gradnja nove lekarne v Novem mestu, priprava tehnične dokumentacije za gradnjo Zavoda za socialno medicino in higieno ter izgradnja polikiiničnega trakta v novomeški bolnišnici. Vsako leto naj bi za te naložbe zbrali 214 milijonov dinarjev, prispevna stopnja bi za te namene znašala 1.95 odstotka, seveda s predpostavko, da bodo vsi gospodarski tozdi in delovne skupnosti združevali denar. To je nekaj več kot v sedanji petletki, vendar le zato. ker po predlaganem sporazumu tozdi in delovne skupnosti s področja družbenih dejavnosti prispevka ne bi plačevali. Ocenjeno je namreč, da te večji del dohodka tako ustvarjajo s svobodno menjavo dela in da gre v končnem za prispevek gospodarstva. Seveda so dejanske potrebe po investicijskih vlaganjih v družbenih dejavnostih v občini precej večje od streliva ter drugega vojaškega materiala. kar vse je prišlo prav prvim partizanom na Frati. Bil je med prvimi organizatorji upora v mirnopcški dolini, v partizane pa je odšel 16. marca 1942. V Zapadnodolenjskem odredu se je hitro izkaza) s hrabrostjo in požrtvovalnostjo. bilje mitraljezec v Tomšičevi brigadi, v boju z Italijani pa je bil pri Starem trgu oktobra 1942 težko ranjen in ujet. V Ljubljani so ga Italijani obsodili na smrt. kot težkega ranjenca pa sb ga pomilostili na dosmrtno ječo. Ob kapitulaciji Italije je pobegnil iz italijanske ječe, se prebil v domovino in se takoj spet pridružil partizanom v XV. brigadi, kjer je napredoval do komandirja čete in bataljona. Po vojni je bil zaposlen pri OZNI v Mariboru. Murskj Soboti, nazadnje pa v Rogaški Slatini. Pred upokojitvijo je bil industrijski poverjenik v Steklarni. Franc Murgelj je bil vsa leta družbenopolitično aktiven, nikdar pa ni pretrgal vezi z rodno Dolenjsko. Za njegove zasluge mu je tudi krajevna skupnost Mirna peč letos spomladi podelila listino častnega krajana. Dolenjski rojaki ga bomo ohranili v lepem spominu. S. R. »Pogumno« dejanje na vijugasti poti Objestneži razbili ta-blo društva invalidov METLIKA — Odveč bi se bilo retorično spraševati, komu je bila napoti tabla na hiši na metliškem Mestnem trgu I. ki je sporočala, da ima v tej hiši svoj prostor Društvo invalidov Metlika. Napoti ni bila nikomur, pa so jo kljub temu razbili, ker je bita pač oh poli, ki mlade objestneže bolj ali manj vijugavo in hrupno petje iz metliškega diska. Ko so jo pred tedni prvič zdelali (tablo namreč), so se verjetno ob tem ]pogumnem( dejanju, kina tako odločen način kaže ves prezir do ustaljenih vrednot in tradicionalne zasmrajenosti, š kančkom zavesti (če to lahko poimenujemo z. besedo, katere koren je vest) prav dobro zavedali, da je tudi najmanj nevarno, če razbijejo tablo invalidom, in da bi se končalo drugače, če bi si vročo kri svoje objestnosti hladili z razbijanjem kakšnih drugih' tabel na kakšnih drugih hišah. Ker prvi večer zaradi površnosti, naglice ati iz strahopetnosti ]dela[ niso. v celoti opravili in je bila tabla samo delno razbira, so to ]napako[ popravili naslednjo soboto. Stanovalka hiše. na kateri je bila tabla, je potem žalostne ostanke pospravila in odvila vijake, da vsa zadeva ne kazi pročelja. Društvo invalidov Metlika bo dalo delati novo tablo. Za svoj denar, se pravi za denar svojih članov, invalidov. Kako nesramen izziv! A. BARTELJ teh. ki jih predvideva samoupravni sporazum. Pozna se namreč, da so bile prve na udaru investicije, ko smo pri nas začeli resolucijsko omejevati skupno porabo. Investicijska vlaganja so bila zaradi stalnega pomanjkanja denarja za Financiranje temeljnih programov v sisih družbenih dejavnosti vedno manjša, posebno zadnji dve leti. tako po vrednosti kot po udeležbi naložb v skupni porabi. Leta 1981 je šlo za investicije in odplačila posojil še 5.56 odstotka vseh sredstev skupne porabe, medtem ko znaša letos ta delež le še 0.52 odstotka. V javni razpravi je bilo kot zelo potrebnih našteto vse skupaj za nekaj več kot 3 milijarde dinarjev naložb. Poleg sporazuma naj bi nekaj tega denarja zbrali še s svobodno menjavo dela v ceni storitev, del pa zaenkrat nima kritja. Z. LINDIČ—DRAGAŠ Podpora načrtom NOVO MESTO— Za pretekli četrtek je bila sklicana seja novomeškega občinskega sindikalnega sveta, ki pa je zaradi nesklepčnosti ni bilo. Obsežni dnevni red z vrsto pomembnih zadev je potem obravnavalo le predsedstvo. Podprlo je predlog dolgoročnega plana občine Novo mesto do leta 2000. v katerega pa bi vendarle morali vključiti pripombe sveta o raziskovalni in kulturni dejavnosti. Brez večjih pripomb je podprlo tudi predlog dogovora o temeljih plana občine za obdobje 1986— 1990 ter osnutek resolucije za leto 1986. Obravnavali so tudi poročilo o akciji »Imaš hišo-vrni stanovanje!«, ki je v novomeški občini že dala nekaj rezultatov. Predsedstvo je menilo, da bi v okviru te akcije, ki naj bo stalna, morali tudi v delovnih organizacijah pregledati gospodarjenje s svojim stanovanjskim skladom. V razpravi o družbenoekonomskem položaju delavcev v negospodarstvu so sklenili, da je treba vztrajati, da se razkorak z gospodarstvom še naprej zmanjšuje. Obravnavali so tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za investicije v družbenih dejavnostih v prihodnjem srednjeročnem obdobju v občini in se predvsem zavzeli. da morajo biti delavci o vsem temeljito seznanjeni, preden bodo odločali o tem dokumentu, saj gre v celoti T\ povečanje obremenitev gospodarstva. Z. L.-D. Nadoknaditi zamudo pri evidentiranju Akcija »Imaš hišo — vrni stanovanje!« ne bo izgubila osti NOVO MESTO — Predsedstvo občinske konference SZDL ni zadovoljno z delom sindikatov pri evidentiranju za volitve, saj je iz združenega dela prišlo komaj polovico potrebnih predlogov za delegate.v občinsko skupščino. Kar pa zadeva akcijo »Imaš hišo — vrni stanovanje!« so sklenili, da bo akcija v novomeški občini trajna. Medtem ko bi moral biti drugi krog evidentiranja končan novembra, ga v novomeški občini nebo moč zaključiti do roka. ker so pri evidentiranju v združenem delu — oziroma sindikati v njem — zatajili. Evidentiranje delegatov za delegate v občinske zbore bo tako podaljšano v december. Svoje dolžnosti pa niso opravili tudi drugod, saj iz nekaterih krajevnih skupnosti še vedno ni glasu o predlogih za kandidate, za interesne skupnosti pa manjka še okrog 1000 imen. Kljub temu da so se priprave na volitve v letu 1986 začele mnogo prej kot pred štirimi leti. so tokrat pri evidentiranju doseženi mnogo slabši rezultati. Novomeška občina je glede tega prav med zadnjimi v Sloveniji. Tudi s strukturo predlaganih v SZDL niso več zadovoljni. Predsedstvo je obravnavalo tudi poročilo komiteja za urbanizem. Ki mu je bila poverjena tehnična izpeljava akcije »Imaš hišo — vrni stanovanje!«. ki bo čez dva meseca praznovala triletnico obstoja. Pri doseženih rezultatih v tej akciji, začeti na jugoslovanskem sindikalnem kongresu, imajo Novomeščani zagotovo enega najboljših uspehov v državi. Poročilo bodo obravnavali tudi delegati občinske skupščine, v SZDL pa predlagajo, naj v bodoče s seznami ugotavljajo tudi občane, ki živijo v dvakrat večjih stanovanjih, kot bi jim šla po družbenih standardih. Takim bi morali ponuditi ustreznejše manjše stanovanje z enakim udobjem. Če ne bi pristali na zamenjavo, bi bil razlog za ukrepanje, predvsem s cenami. r BAČER PRIZNANJA KRVODAJALCEM — JUBILANTOM —V soboto dopoldan je v avli osnovne šole XII. SNOUB v Bršljinu krajevna organizacija Rdečega križa podelila priznanja 140 krvodajalcem-jubilantom, ki so si ga prislužili z večkratnim darovanjem krvi. Ob tej priložnosti so kulturni program pripravili pevci in recitatorji šole, prvič pa se je predstavil tudi šolski zabavni ansambel. Na sliki: predsednica KO RK Bršljin Pavla Avbar izroča priznanje za 2S-kratno darovanje krvi Pionirjevemu delavcu tov. Edišku. (Foto: J. Pavlin) OBVESTILO PREBIVALCEM OTOČCA OTOČEC' — Krajevna konferenca SZDL Otočec v imenu družbenopolitičnih organizacij, društev, skupščine in sveta krajevne skupnosti obvešča krajane, da zaradi pomanjkanja prostora (gradnja šole) odpade proslava ob dnevu republike. Krajanom se zahvaljujemo za razumevanje in jim želimo vse najboljše ža praznik. K K SZDL Otočec Romsko vprašanje na papirju Zaradi pomanjkanja denarja romskega vprašanja v metliški občini ne rešujejo celovito — Največ naredilo socialno skrbstvo — Zaposleni Romi bi radi gradili METLIKA — Metliška občina je med tistimi desetimi slovenskimi občinami, v katerih živijo Romi v večjem številu. Seveda se zaradi tega že dalj časa pojavljajo in bolj ali manj uspešno tudi rešujejo številna vprašanja, ki so povezana z življenjem Romov. Ker so bili Romi stoletja odrinjeni na rob družbe in njenega razvoja, se niso sposobni sedaj na hitro prilagajati družbenemu in tehničnemu napredku in okolju, v katerem živijo. Zato so nespametni predlogi ali celo zahteve nekaterih ljudi, daje treba Rome s silo pripraviti do tega, da bodo taki, kot so ostali občani. V metliški občini bivajo Romi v ga prav pri ureditvi romskih naselij edino romsko naselje, kjer nimajo ne elektrike ne vode. v Rosalnicah. vendar se prav sedaj dogovarjajo s tamkajšnjo krajevno skupnostjo za šestih naseljih: v Metliki. Svržakih. Rosalnicah. Križevski vasi. pri gra-daškem kamnolomu in v Dobravi-cah. Največje romsko naselje je v Dobravicah, kjer prebiva 5 družin s skupaj 28 Romi. najmanjše pa v Metliki. kjer živijo 4 družine. Vsa naselja so »divja« in zemljišče, na katerem živijo, ni njihova last. Prav o teh vprašanjih so v občini že večkrat razpravljali, izdelali so že programe. določili nosilce za posamezna področja, a je doslej v glavnem vse ostalo le na papirju. Tako romske problematike v občini ne rešujejo načrtno, marveč delno, občasno, pač tista vprašanja, ki so najbolj pereča. V veliki meri je seveda tega krivo pomanjkanje denarja. Še največ so naredili naskupnosti socialnega skrbstva. Ta skupnost je v okviru svojega programa zagotovila denar za socialno varnost starejših in za delo nesposobnih Romov, na republiški ravni pa se zbirajo sredstva za izboljšanje življenjskih razmer Romov. V občini dobiva sedaj stalno denarno pomoč kot edini vir sredstev za preživljanje 5 Romov, kot dopolnilni vir pa 2. Vsi romski otroci v občini obiskujejo malo in osnovno šolo. zadnja leta je tudi manj izostankov, vsi romski otroci do 15. leta starosti dobivajo otroški dodatek. Kot rečeno, je najmanj narejene- in prav to vprašanje, kije osnova za nadaljnjo socializacijo Romov, je najbolj pereče. Tudi kolikor je narejeno na .tem občutljivem področju, je v veliki meri zasluga socialnega skrbstva. Tako ima naselje v Dobravicah elektriko in vodo. isto velja za gradaški kamnolom in Metliko, v Križevski vasi imajo Romi elektriko, nekateri tudi vodo. v Svržakih vodo. tako da je • Zaposleni Romi kažejo precejšnje zanimanje za gradnjo hiš. Sedaj imajo v občini 12 zidanih hiš, največ, po 3, v naseljih v Dobravicah in Metliki. Vse hiše so zgrajene brez zahtevane dokumentacije, ker le-te nimajo, pa tudi ne morejo priti do posojil. Pred kratkim sta se na skupnosti socialnega skrbstva oglasila dva Roma, ki želita graditi s pomočjo kredita delovnih organizacij, kjer sta zaposlena. napeljavo vode v romsko naselje, za kar je že zagotovljen denar A. B Poslovali brez izgub V devetih mesecih se je v primerjavi z lanskim obdobjem v metliškem gospodarstvu poslabšala ekonomičnost METLIKA — V devetih mesecih letošnjega leta je bilo v gospodarstvu metliške občine zaposlenih povprečno blizu 2.500 ljudi, kar je en odstotek manj kot v enakem lanskem obdobju. V tem času je gospodarstvo te belokranjske občine ustvarilo za dobrih 14 milijard dinarjevvcelotnega prihodka, kar je 79 odst. več kot v lanskih devetih mesecih. Za pokritje porabljenih sredstev je šlo 80.5 odst. celotnega prihodka, kar je za dober odstotek in pol več kot lani. Ker so porabljena sredstva rasla hitreje kot celotni prihodek, se je poslabšala gospodarnost poslovanja. Dohodek je sicer večji za 66 odst., vendar ta podatek ne pove o dejanskem stanju nič, ker se je spremenil ob- računski sistem: primerljivi dohodek pa je večji kar za 97 odst., medtem ko se je doseženi dohodek na zaposlenega delavca povečal za 68 odst. Z izgubo ni poslovala nobena organizacija, povprečni osebni dohodek v tem obdobju pa znaša 39.278 din. kar je 86 odst. vec kot v, enakem lanskem obdobju. Zaskrbljujoče je, da seje poslabšala ekonomičnost poslovanja, in sicer za 2 odst., medtem ko je rentabilnost večja za 11 odst. Močno se je poveča! del dohodka, namenjen za skupno porabo — za več kot sto odstotkov, dosti manjša pa ni tudi rast deladohodka za splošno porabo (90 odst ). Žal seje poslabšala tudi akumulacijska sposobnost gospodarstva, in sicer za 3 odst. A. B. Novomeška kronika KILOMETRINA — V nekaterih novomeških delovnih organizacijah ; resno razmišljajo o tako imenovani j zimski kilometrini. Gre za dejstvo, da se avtomobilska kolesa pozimi na nes-*| pluženih in neposipanih dolenjskih cestah zavrte precej večkrat kot ob drugih letnih časih. V takih pogojih od Novega mesta do Šentjerneja ni 17. ; ampak 22 kilometrov, kar smo ■ posebej preverili. Ne ve se samo. kdo j bo plačal razliko med normalno in zimsko kilometrino, čeprav nekateri : omenjajo Komunalo in Cestno pod-] jetje. \ MOST — Sneg sredi novembra jc tako presenetil komunalce. da dva dni ' niso prišli k sebi. kar je bilo še posebej i vidno na pločnikih kandijskega mos-i tu. ki ga vsak dan prekorači na tisoče pešcev. Ekipa za čiščenje seje pojavila šele tretji dan. Možička z lopatami pa i sta tako dehtela po kačji slini, da seje i sneg pred njima topil sam od sebe. FILM — V uredništvu se je spokorjeno oglasil eden od avtorjev v j Kranju posebej nagrajenega filma Obed. o čemer smo rrSTtem mestu pisa- j li prejšnji teden, in izjavil, da učitelji ; Srednje šole tehniške in zdravstvene usmeritve celuloidne stvaritve nikoli niso videli, kaj šelecenzurirali. Zanesli i smo se pač na poročanje Dela. Upajmo. da je zdaj vse lepo in prav in da bodo na koncu leta vsi šli na morje. J Ena gospa je slišala, da so imeli v Novoteksu pred referendumom ma-\ lice s pečenimi piškami, praženim krompirjem in glasbo, po referendumu pa jim brez vsake note predvajajo krompirjev golaž. a V času od 14. do 20. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Ra-1 miza Bradica iz Metlike — Moniko. Darinka Mlakar iz Dolenje vasi —! Gašperja. Metka Bogolin iz Velikega Dola — Iztoka. Veronika Doljac iz Ljubgojna — Heleno. Nevenka Fabjan iz. Črnomlja — Nino. Vladimira1 Zore i? Malenc — Denisa. Zdenka' Butorac iz Metlike —■. Davida. Luca Kneževič iz Krškega — Zorana, Silva Zupančič iz Imenja — Martina. Anica Papež iz Gornjega Križa — Andreja. Irena Dim z Gomile — Dejana. Ida Jankovič iz Krškega — Katjo. Ksenija Vizler iz Veniš — Manco. Marija Jev-nikar iz Mokronoga — Marijo. Romana Hočevar iz Male Loke — Liljano. Nada Škedelj iz Velikega Mraševega — Silvestra. Bernarda Zupevc iz Gorice — Tanjo. Jožica Bohte iz Dolenjih Lakovnic — deklico. Vesna Kržičnik iz Kostanjevice — deklico in Nada Cukina Turkovič iz Metlike —■ deklico. IZ NOVEGA MESTA: Liljana Lovrič iz Ulice Danila Bučarja 21 Olivero. Vesela Banič z Zagrebške 15 — dečka. Dušanka Dašič iz Ulice Danila Bučarja 12 — Sanelo. Jožica Derganc Pod Trško goro 51 — Anžeta. Irena Kulovec z. Mestnih njiv I --Simona. Vida Župan iz Ulice Slavka Gruma 22 — Anamarijo in Kristina Ljubi s Ceste herojev 68 — Roka-Čestitamo! ■ Sprehod po Metliki O STARI KINODVORANI JB, bilo že veliko napisanega predvsem zato. ker je v njej disko, kjer se shajaj0 mladi, ki gredo starim krepko v nos Zdaj metliška mladina razmišlja 0 tem. kako bi preuredila stavbo v mla; dinski dom. Zgornji prostori naj bi bil1 namenjeni raznim mladinskim aktivnostim. spodnji pa. kjer je zdaj disko, še vedno temu. poleg tega PJ naj bi služili še za koncerte, recitale-dramske večere in podobno. Mlad1 pravijo, da jim je za izvedbo zamis|' obljubljena pomoč na občinski ravni-Kaj to pomeni, mladi ne ved«-verjetno pa tudi drugi ne. METLIŠKI OBČINSKI PRAZNI* je minil popestren z obilico najrazličnejših športnih in kulturnih prireditev. Posebna zanimivost je bj. hitropotezni šahovski turnir v Vinsk' kleti, ki seje odigral 25. novembra. prl' pravili pa so ga metliški mladinci. |sI' dan jc bil tudi dvoboj z izbrano ekip1’ Ovija. ČL BO KOGA ZANESLA Z V Iz DAVOST v pisarno nekdanjega tajska telcsno-kulturnc skupnosti, bo našel v njej kopico popisanega papir)3’ Gre za neodpečatena obvestila, vabil3 in strokovno literaturo. Metlika namreč nima tajnika telesnokulturn skupnosti, pošta pa vseeno prihaja-ker pošiljatelji pač ne vedo. kakšn politiko se gremo v tej občini. ZaraS nepregledanih prispelih pošiljk najvg j trpe šolska športna društva in metli** športni klubi nasploh. Morda ne & bilo napak, če bi določili koga. ki “ | vsaj uro na dan »dežural« v prostoi telesnokulturne skupnosti. rib i Črnomaljski drobir NAJDENI PREDMETI — Kot je j mogoče razbrati z oglasne deske, ki visi v črnomaljski mestni hiši. so pri njih zopet zbrali nekaj najdenih predmetov. ‘ega, da so med temi predmeti denar-mca. pa manjša vsota denarja in kolo ponv. so ljudje že navajeni, nikakor pa si ne znajo razložiti, kako je mogel nekdo izgubiti avto NSU. ki ga je Pošten najditelj »usmeril« na občino. Vlasti se temu čudijo zato. ker gre za av'o z novogoriško registracijo. TEHTNICA — V Dragatušu se že dolgo časa prerekajo in tuhtajo, kam bi postavili tehtnico, na kateri bi kmetijska zadruga tehtala predvsem odkupljeno pšenico in ajdo. Da bi jo posivili zraven živinskega obrata, jim ne Pusti inšpekcija, tehtnice zraven stavbe zadruge sredi vasi pa ne pustijo kra-jani. Pa je gostilničar Rajko Štefanič Pa nedavnem sestanku predlagal, naj Jo postavijo pred njegovo gostilno, češ da bo imel večji »kšeft«. il IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Ribniški zobotrebci DRAGA ZABAVA — Popularni pevec zabavne glasbe Oliver Dragoje-vic. voditeljica Lota Suzana Mančič in J ansambel Delfini so zahtevali za nastop v Ribnici 370.000 din (37 starih . milijonov). Ribničanje pa se obnašajo vedno varčno in stabilizacijsko, zato je razumljivo, da so tudi te milijone Privarčevali. „ ŠPORT. PIJAČA IN KULTURA j - To gre odlično skupaj. Dokaz je ribniški »Šport bistro«, kjer seje zvrs-hlo že več likovnih razstav. Zdaj se v | tem gostišču predstavlja javnosti s sv-°jimi najnovejšimi deli ribniški slikar I amater Milan Čirovič—-Čira. Tokrat [ se je spravil na (temo) »Zenske in dogajanja okoli njih«. 'SEZONA TU. DOM PA ZAPRT Usoda turističnega doma na Travni 8°ri je še naprej mračna, odkar so ga 1. oktobra letos zaprli. Ljubljančana Trelovšek in Kavčič, ki sta imela dom v najemu, sta namreč zaman prosila sodraško Turistično društvo, kije las-jnik doma. in občinsko skupščino Ribnica za denarno pomoč pri obnovi doma. Drobne iz Kočevja na igrišču parkirišče? — R° enem izmed predlogov naj bi sedanje otroško igrišče med Kidričevo ulico in Avtom Kočevje spremenili v Parkirišče za avtomobile, saj morajo zdaj nanj otroci preko ceste, kar je nevarno. Novo otroško igrišče pa naj bi Uredili kar za stolpnicami v Kidričevi ulici, kjer sicer ceste ni. je pa blizu Ri-nfca- Razprava o tem še ni končana. SMO VSI MASKIRANI? —Te dni smo dobili predlog za naslednjega "Kočevskega medveda« vprašanje: “Zakaj organizatorji pusta niti z besedico ne omenjajo 29. novembra, dedka Mraza ali 8. februarja?« Odgovor: "Zato, ker imajo Kočevci in Livol-učanje raje nataknjene maske skozi Vsf leto.« Neznani pisatelj se ni podpi-s®* z imenom in priimkom, ampak le “bralec z masko« Je že tako. da želimo di zaradi ljubega miru vsi zamaskirani. kupujejo čistilne napra- vE — Na pritožbe, da Oprema močno piesnažuje okolje s sajami in prahom. Jc odgovor Opreme tak: Opremo za čiščenje je potrebno uvoziti, kar bo vejalo okoli 135 milijonov dinarjev. skupaj z gradbenimi deli pa bodo Znašali stroški okoli 190 milijonov, '-•stilna naprava bo predvidoma vgrajena do konca leta 1987. Raziskave uštituta Jožef Štefan so pokazale, da P!'ni. ki uhajajo iz tovarne, niso škod-J‘vi. imajo pa neprijeten vonj. zlasti °b nizkem zračnem pritisku. Trebanjske iveri DISCO JE ZAČEL Z DELOM na kar se da spektakularen način. Prvi večer je v njem plesala napol gola raladenka. tudi neki črnec se je Pretegoval, skratka, novi disko Na Gričku, ki ga je postavil in zgradil “Pgoljub Pivaševič. je začel z delom. Ljudska domišljija pa ne pozna meja ln je dejavnost tega disca razširila tudi na druga področja, ki so jih morali poslej Trebanjci spoznavati v daljnjem Muenchnu. Seveda bomo sproti portali. kaj vse se dogaja v novem trebanjskem discu. ki je sicer lociran v Štefanu. ZNANI IZDELOVALEC VZMETI alias Tone Feder ali Anton Gašperšič pa je spet poskrbel za majhno se-pzacijo pri naših južnih bratih. Kakor je poročal Politikin Svet. se Gašperšič ukvarja pretežno z živinorejo. Živine Pa ima toliko, da jo pase kar s svojim motornim zmajem. Feder Tone pa uporablja zmaja tudi za lov. da ne govorimo o resnih pripravah na ribolov. Ker je,bil v Svetu predstavljen kot konstruktor tega zmaja, zdaj skoraj ne j mine dan. da bi ne dobil ponudb za izdelavo novih zračnih plovil. Seveda se Tone vsemu temu smeje, zlasti pa novinarjevi, kako bi rekli, naivnosti in spretnosti »nakladanja«. Mimogrede naj še povemo, da je bil Svet v Trebnjem razprodan, Trebanjci pa so navdušeni nad svojim slavnim rojakom. Odločen NE prebivalcev Dragatuša | Ne verjamejo študiji o od-lagališču odpadkov DRAGATUŠ — Kaj je z zazidal-| nim načrtom v dragatuški krajevni skupnosti? Kdaj bomo dobili novo 'telefonsko centralo? Bodo zgradili v kraju že davno obljubljeno tovarno? I .Ali Dragatuš res izpolnjuje kriterije za plačevanje prispevka za zaklonišče, ki _ i v vasi tako in tako nikoli nebo? Ker j je dragatuška krajevna skupnost tretja največja v črnomaljski občini, vendar v republiškem merilu nerazvita, nam I je nerazumljivo, da bo v njej dovoljeno graditi le kmetom, ostali pa si bodo lahko postavili lasten dom le v urbanih ali polurbanih naseljih, kot so Črnomelj. Vinica. Semič. Stari trg. Tako so spraševali predstavniki družbenopolitičnih organizacij in društev dragatuške krajevne skupnosti na sestanku pretekli teden, ki so se ga udeležili tudi predstavniki občine in kmetijske zadruge. Pripombe so letele zlasti na srednjeročni plan občine za obdobje 1986-1990. največ besed pa je bjlp zopet zaradi centralne deponije odpadkov, ki naj bijočimprej postavili v tej krajevni skupnosti. Prisotne je zanimalo, zakaj krajevna skupnost v štirih mesecih ni dobila uradnega odgovora na negativno mnenje o lokaciji odlagališča in prav tako ne tudi študije. V tem času pa je občina zbirala ostala mnenja o lokaciji, ki so bila zbrana na čuden način: na primer o mnenju rudnika Kanižarica ni razpravljal noben samoupravni organ kolektiva. In zakaj so šoferji rudnika dobili napotek, da odvažajo jalovino v jezero, v katerem so videli celo ribe in ki je nastalo v sušnem obdobju tam. kjer naj bi bila deponija? To je dokaz več. da je tam visoka talna voda. Vodno gospodarstvo je pred dnevi sicer dalo mnenje o odlagališču, a s šestimi pog-[ oji. ki jih bo po mnenju Dragatušcev težko izpolniti. Prav tako so težko ure-sničljie pogoje postavili na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta, ki zatrjuje, daje prav to območje najbolj vodno razgibano, da gre tako rekoč za ploščo na vodi. s številnimi izviri potočkov, ki se stekajo v Lahinjo. V Dragatušu niso prepričani, da bi I bili s to deponijo povsem varni pred ekološko katastrofo, zlasti še. ker je Krupa zanje dovolj zgovorno .opozorilo. In če pride do katastrofe, kdo bo odogovoren zanjo v za sedaj še naravno čisti, neokrnjeni, neindustrijski krajevni skupnosti? Prav tako ne zaupajo študiji, kije po njihovem mnenju prirejena: vrtine, ki jih je uporabljal projektant za podkrepitev podatkov v študiji, je delal Geološki zavod za rudnik in so nekaj sto metrov stran od lokacije za odlagališče. Sprijazniti pa se ne morejo tudi s tem. da bi. kot je navedeno v študiji, zaradi ekonomike privažali smeti v dragatuško krajevno skupnost tudi iz metliške občine. »Nihče nam ne more zagotoviti, da ne bo poleg odlagališča komunalnih odpadkov zrasla tudi deponija posebnih odpadkov. Poleg tega nismo tako bogata družba, da bi lahko zagotovili sredstva za delovanje odlagališča tako. kot je zapisano v študiji, lnčeje zemlja primerna za deponijo, če ustreza vsem predpisom in soglasjem, ki jih predvideva zakon, zakaj krajevna skupnost ne dobi študije?« so nizali vprašanja krajani. Alojz Novak, vodja materialnih I sisov. jim je pojasnil, da je bilo to zemljišče izbrano za odlagališče odpadkov ravno zato, da ob upoštevanju navodil ne bi prišlo do ekološke katastrofe. »Krajani ste preveč obremenjeni s tistim, kar se dogaja nasedanjem občinskem smetišču na Vranovičih. Če dvomite o upravljalcu odlagališča, ni potrebno že vnaprej odklanjati tudi lokacije.« je dejal Novak. Dragatušci pa so zagotovili, da ne bodo dali soglasja. saj so ga doslej dali le tisti, ki zaradi odlagališča ne bodo prizadeti. M. BEZEK REŠITEV ZA DRAGATUŠKO POSTAJALIŠČE DRAGATUŠ — V Dragatušu je dolgo časa kamen spotike avtobusna postaja. Takšna, kakršna je sedaj, je zelo nevarna, toliko bolj. ker se poleg številnih delavcev vozi v dragatuško osnovno šolo kar 90 učencev. Ob komasaciji se je Dragatušcem pokazala dobra priložnost za postajališče na desni strani v smeri proti Vinici, saj bi lastniku dveh arov njive dali zemljo drugje, vsak komasacijski udeleženec pa bi bil tako ob borega pol kv. metra zemlje. Tako krajevni skupnosti ne bi bilo treba dati denarja za zemljo. ZAKAJ NEDOSTOJEN PREVOZ? KOČEVJE — Delegacija Triko-na je vprašala, zakaj ob koncu delovnega časa (ob 14.15) ni dostojno urejen prevoz delavcev na vseh progah, še posebno nekulturen pa je na progi Kočevje-Ribnica. Odgovor tozda SAP—Stojna je bil. da bi bil prevoz dostojnejši. če bi delovni kolektivi upoštevali predlog republiškega sveta Zveze sindikatov o prerazporeditvi delovnega časa. PREMALO ZANIMANJA KOČEVJE — Ocena dela enodnevnega zbora delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji za območje občine Kočevje pokaže, da je zbor uspešno razreševal številne probleme s področja uveljavljanja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zbor delegatov je imel že 18 zasedanj. Z gradivi so zadovoljni, ker so ta skrbno pripravljena. Ocena 4-letnega dela pove, da se v delovnih organizacijah zaposleni premalo zanimajo za delo tega zbora. Pohvaliti pa je delegate in zaposlene, da ne nasprotujejo povečanju prispevkov za pokojnine in invalidnine. V. D. PRIPRAVE NA ZIMO RIBNICA — Novomeško Cestno podjetje, ki že dve leti uspešno vzdržuje ceste v ribniški in kočevski občini, bo tudi to zimo vzdrževalo vse magistralne, regionalne in občinske ceste v obeh občinah in prostor okoli stanovanjskih naselij. Čeprav snega še ni. so cestarji že pripravljeni. kot da bo padal jutri. Pripravljena je mehanizacija, ki bo čistila sneg. na določenih mestih pasta že pesek in sol_ za posipanje poledenelih cest. Žal soli še niso prejeli dovolj. Mehanizacija za čiščenje je v glavnem ista kot lani. Nekatere odseke bo v dogovoru s Cestnim podjetjem vzdrževal tudi ZKGP Kočevje. M. G-č Zgodba o jari kači po semiško Zgodba ima več dejanj, eno bolj žalostno od drugega — škropilnice za telefonski kabel — Pošta nezainteresirana za podarjeno omrežje SEMIČ — Gradnjo telefonskega omrežja-od Semiča proti Štrekljevcu bi upravičeno lahko imenovali zgodba o jari kači, ki pa ji, žal, zaenkrat še ni videti konca. In če so še pred poldrugim letom ljudje znali vzeti počasno napeljevanje telefona tudi z bolj smešne plati, kar so pokazali na takratnih semiških igrah, jim danes ni do smeha. Tudi zato ne, ker bodo morali k 30 tisočakom, kolikor so jih dali za telefon pred dvema letoma in pol, primakniti še 40 tisoč dinarjev, kajti denar iz prvega prispevka je »pojedla« inflacija. Takoj potem, ko je bil pred tremi leti imenovan gradbeni odbor za telefon od Semiča do Podrebra, kjer se odcepi v kraka proti Osojniku. Brezovi rebri in Malinam na eni ter Štrekljevcu. Omoti. Gradniku in Sodjemu vrhu na drugi strani, so krajani začeli postavljati telefonske stebre in nabavljati material. Pri slednjem pa se je prvič zataknilo, kajti kabla ni bilo'moč dobiti. Pro- • »Ljudje so upravičeno ogorčeni zaradi takšne napeljave telefona, na žalost pa se pri nas rešujejo problemi, ki nastanejo ob tem, na način, ki ga ne poznajo nikjer na svetu,« je dejal predsednik gradbenega odbora Tone Malenšek. »Nerazumljivo je, da pri PTT pravijo, da niso zainteresirani za telefone, ki jih gradijo krajani, ko vendar potem ljudje te objekte podarjajo pošti.« dajalec je zahteval devizno udeležbo ali baker, zato so bodoči lastniki 150 telefonskih priključkov, namesto da bi gradili omrežje, zbirali star baker, iskali odrabljene škropilnice ter s pomočjo Iskre nabrali 18 ton bakra. morali pa bi ga 35 ton. Preden je prišel prvi kabel, je preteklo leto dni. Gradbeni odbor se je takoj v začetku dogovoril s pošto o strokovni in nadzorni pomoči pri gradnji omrežja. Res so pomagali zakoličiti traso in postaviti stebre. Potem pa seje zataknilo drugič: ko so zemeljski kabli prišli, so se spremenili odnosi med krajevno skupnostjo in pošto. Slednja ni nameravala več dati svojih strokovnih delavcev za popoldansko pomoč pri gradnji, ampak je dejala, si naj poiščejo uradnega pooblaščenega izvajalta. In gradbeni odbor se je znova znašel na začetku, kajti zopet so morali iskati izvajalca. Preden jim je uspelo najti Tegrad. ki je obljubil napeljavo zemeljskega kabla do Podrebra, se jim je jarek, kije pol leta čakal odprt, znova zasul. Delo. ki bi ga ta delovna organizacija morala opraviti do lanske jeseni, je bilo končano letos spomladi. Zadnji kabel jim je uspelo dobiti šele avgusta letos. V času. ko so ga Komu poslovne prostore? Zdaj šest kandidatov za 50 kvadratnih metrov — Razpis ni bil zkonit, zato bodo objavili novega KOČEVJE — V Kočevju primanjkuje lokalov za razne obrti. To seje pokazalo tudi. ko se je uprava krajevne skupnosti Kočevje-mesto preselila v nove prostore, za sedanje, ki merijo skupno blizu 52 kv. metrov, pa so objavili natečaj. Za prostore je zaprosilo kar 6 interesentov, med njimi pet obrtnikov. Med nosilci so: SIS za komunalne zadeve in cestno dejavnost, cvetličarka Jolanda Krkovič, obrtnik Bojan Rudi. kozmetičarka Marica Žagar. Lerka Medved, ki želi tu odpreti trgovino (butik) modnih tekstilnih izdelkov in pletenin, ter Ranko Petkovič iz Šalke vasi. ki ima popoldansko krojaško obrt. Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine Kočevje je predlagal izvršnemu svetu, naj bi te štiri sobice razdelil tako: SIS za komunalno in cestno dejavnost naj dobi dve sobici, za katere je zaprosil, preostali dve pa naj bi dodelili cvetličarki Jolandi Krko- vič. Izpraznjene prostore cvetličarne naj dobi Lerka Medved ra svojo trgovino. Izvršni svet je predlog zavrnil (predvsem se ni strinjal, naj bi prostore dobila tudi SIS), hkrati pa tudi ugotovil, da za dodeljevanje lokalov in torej tudi za razpis ni pristojna KS. Zato bo IS izdal nov razpis za dodelitev teh prostorov. J. P. SAJENJE SMREČIC Pred dnevi smo učenci 7. razreda pogozdovali v Globinjaku. to je kraj. ki je 15 km oddaljen od Črmošnjic. Osemindvajset učencev je posadilo 1550 sadik. S tem pogozdovanjem smo obogatili naše gozdove in si zaslužili nekaj dinarjev. VESNA MALNARIČ 7. a OS Semič Po letu Tekstilana brez izgube? Take so po sedanjih ocenah stvarne možnosti — Potreben pa je sposoben strokovnjak, ki bo Tekstilano vodil po odpravi ukrepa družbenega varstva KOČE V J E — Vodilni kadri v Tekstilani so slabi, v komercialni službi pa celo nesposobni. Stroji so slabo izkoriščeni, nekateri pa so bili kupljcm že pred leti, a še danes niso dani v uporabo. Strojna oprema je nadpovprečno dobra. Odpustiti ali prerazporediti bo potrebno okoli 40 delavcev iz upravne in proizvodne režije. Z manj delavci bi se dala fizična produktivnost izboljšati celo za 75 odstotkov. Priprava dela je izredno neurejena in ob visokih stroških dosega skromne učinke. Informiranje, na katero so bili v Tekstilani izredno ponosni in je služilo tudi za zgled drugim, je ocenjeno kot izredno slabo oziroma nikakršno. To je le nekaj misli iz poročila za sejo občinskega izvršnega sveta. Pripravila gaje posebna delovna skupina iz Tekstila Ljubljana, ki jo vodi direktor Jože Vonta. Poročilo je izdelano tudi na osnovi ugotovitev visoke šole za organizacijo dela v Kranju, prebral pa ga je na seji izvršnega sveta občine Kočevje 21. novembra predsednik IS Stane Letonja. O teh ugotovitvah so bili že sez- Obsežni načrti glasbene šole ______V trebanjski glasbeni šoli so se kadrovsko in strokovno okrepiii_ TREBNJE — »Odkar seje učiteljski kolektiv pomladil in okrepil, smo v naši glasbeni šoli začeli delati novt načrte in dobili smo nov polet. Pripravljamb vrsto akcij in prireditev, s katerimi želimo dejavnost šole pokazat tudi navzven,« pravi Tatjana Mihelčič, v.d. vodje glasbene šole Trebnje. Kakor je znano, je eden izmed I učiteljev na glasbeni šoli poučeval tudi svoje zasebne učence. Ta in pa druge nepravilnosti so povzročile na šoli nesoglasja. Odkar pa so bile te sporne zadeve razrešene in je šolo zapustil tu-| di bivši vodja ter učitelj, ki je imel šolo za svoje privatne namene, so se razmere uredile. »Zdaj imamo na šoli šest redno zaposlenih učiteljev, dobili pasmo tudi pomoč novomeške glasbene šole. Pomagajo nam učitelj za klarinet, klavir in kitaro. Po drugi strani pa smo | imeli tudi nekaj negativnih rezultatov. Število učencev smo morali zmanjšati. [ saj trebanjska izobraževalna skupnost financira samo 7 oddelkov. Zanimanje za vpis na šolo pa je seveda večje, kakor so trenutne možnosti, posebej močan interes je za pouk kitare in harmonike,« pravi Tatjana Mihelčič. Že v tem šolskem letu nameravajo na šoli organizirati tudi javnenastope. Interni nastopi so bili pač premalo za uveljavitev učencev. S pevskim zborom bodo sodelovali na reviji pevskih zborov v Zagorju. Novem mestu in na nastopu glasbenih šol treh dežel v Cankarjevem domu v Ljubljani. V načrtuje tudi snemanje na radiu, skratka. v trebanjski glasbeni šoli pripravljajo veliko novosti. Med njimi so tudi razstave glasbil, komentirani nastopi za učence osnovnih šol itd. »Zdaj je naša prva naloga, da še povečamo kakovost pouka na šoli. To pa bomo seveda dosegli tudi tako. da se bomo kadrovsko okrepili ter še tesneje kot doslej sodelovali z drugimi šolami, ne nazadnje tudi z Glasbeno akademijo. s katero imamo dobre stike. Vendar bi se radi v naslednjem srednjeročnem obdobju tudi materialno okrepili. Primanjkuje nam instrumentov. notnega materiala, potrebovali bi gramofon, kasetofon. Skratka. vse tisto, kar jev tej glasbeni šoli že bilo dobro narejenega, bi radi dogradili in dopolnili.« je dejala Tatjana Mihelčič. J. S. NOVA CESTA V VASI HOM Doma sem v hribovski vasi Hom. Prebivalci te vasi so se dogovorili za bližnjico, ki pelje od vasi in nas vodi do glavne ceste. Nova cesta, ki je dolga 800 metrov, je bila prej samo steza. Vsi smo bili veseli nove ceste. MARJETA GOLOB. 6. r OŠ ŠENTRUPERT še nabavljali, pa se začne tretje žalostno dejanje: spremenili so se namreč predpisi o gradnji telefonskih omrežij, tako da so morali nekaj odsekov trase spremenili, torej prestaviti stebre, ki so v zemlji že dve leti in pol. Na enem odseku so jih prestavljali celo trikrat. Pri tem delu so jim znova pomagali poštni delavci, kajti pošta je bila zopet pripravljena napeljati telefonski kabel po zraku. Vendar od maja. ko je bil v Semiču razgovor s predstavniki tozda za gradnjo in vzdrževanje ptt omrežja, krajani kljub več zahtevam niso dobili od ptt podjetja ponudbe o ceni napeljave. M. BEZEK V negospodarstvu Kočevje izguba, Ribnica pa ne Poslovanje družbenih dejavnosti do tričetrtletja KOČEVJE. RIBNICA Kratka informacija SDK o poslovnem uspehu družbenih dejavnosti v prvih devetih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani ugotavlja, da je ob 75.8-odstotnem porastu življenjskih stroškov v kočevski občini znašal indeks celotnega prihodka 198. dohodka 206 in čistega dohodka 204. Z izgubo je poslovala le Delavska univerza. ki je imela 147.000 din primanjkljaja ali nad 4-krat več kot v istem obodbju lani. Pri DU so trije zaposleni s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom 37.074 din. V ribniški občini je v družbenih dejavnostih celotni prihodek porasel z indeksom 223. dohodek z 230 in čisti dohodek z indeksom 228. Izgub ni bilo niti lani niti letos. V teh organizacijah je bilo zaposlenih ob koncu septembra 278 ali 7 delavcev več kot v istem obdobju lani. Posamezni delavec je dosegel letos povprečno 51.346 din čistega mesečnega osebnega dohodka (indeks 215.8). nanjeni samoupravni, strokovni in družbenopolitični organi Tekstilane. Nobenih pripomb nanj ni bilo. kar daje čudno sliko o samoupravljanju v tem kolektivu. Razveseljivo je le dejstvo, da se je večina delavcev Tekstilane odločila, da so pripravljeni pridno in vestno delati, da bo tako zagotovljen obstoj tovarne, njitjt pa delo. Člani izvršnega sveta so se strinjali. da je Tekstilani potreben ukrep • Razveseljiva je ugotovitev strokovnjakov iz Ljubljane, da je možno že v prihodnjem letu popolnoma odpraviti izgubo Tekstilane, kar praktično pomeni izboljšati njen finančni rezultat za okoli 500 milijonov dinarjev. Poudarjeno pa je bilo tudi, da se mora najkasneje marca ali aprila vključiti v delo začasnega poslovodnega organa sposoben strokovnjak, ki bo po odpravi ukrepa družbenega varstva naprej uspešno vodil ali usmerjal delo v Tekstilani. družbenega varstva. Jože Vonta se je tudi strinjal, da bo pod določenimi pogoji vodil začasni kolektivni poslovodni organ, katerega člana sta še Miran Samardžija (pravnik iz Tekstila Ljubljana) in Rudi Zbačnik (direktor kočevske podružnice Ljubljanske banke). Z nekaterimi pripombami so bili sprejeti tudi predlogi Jožeta Vonte o nadaljnjih omejitvah pristojnosti organom samoupravljanja. vendar bodo za mnenje o tem zaprosili še družbenega pravobranilca samoupravljanja, dokončno pa bo o tem odločala občinska skupščina. J. PRIMC Sneg presenetil Trebanjski komunalci opremljeni za zimo TREBNJE — »Lahko rečem, da smo se mi začeli dovolj zgodaj pripravljali na zimo. Naredili smo izhodišča za program zimske službe, pripravili variante, na kakšen način naj bi to službo izvajali, očitno pa se je zataknilo na občinski ravni. Odtoka o zimski službi še sedaj ni." pravi direktor Komunale Trebnje Boško Vujasin. »Seveda bi morali vsa ta vprašanja kmalu razrešili, saj nas je sneg nekoliko presenetil. Ni namreč še dorečeno, na kakšen način bomo izvajali našo službo, ali bo to stalna pripravljenost. bodo dežurstva, izmensko delo ali kaj drugega. Prav tako ne vemo natančno, do kod segajo naše pristojnosti in do kod mora svoje delo opraviti novomeško Cestno podjetje. Za nameček pa se ljudje obračajo na nas z najmanj 50 telefonskimi pozivi na dan, mi pa zimske službe niti v statutu nimamo opredeljene," pravi Vujasin. Sicer pa so v trebanjskem komunalnem podjetju za sedaj dobro opremljeni za spopad s snegom. Pripravili so samoupravni sporazum za sofinanciranje za nakup traktorja in pluga. Vsi prizadeti so sporazum podpisali in večina je prispevala tudi denar. Za traktor, ki je veljal nekaj več kot dva milijona dinarjev, je komunalna skupnost prispevala domala poldrugi milijon dinarjev nepovratnih sredstev, nekaj denarja pa so posodile tudi krajevne skupnosti Trebnje, Mirna ter stanovanjska skupnost. Zdaj komunalci samo še čakajo, da jim bodo v ribniškem Riku na traktor montirali plug, potem bodo po tehnični plati v resnici pripravljeni. Vprašanje pa je, koliko časa bodo v Komunali še čakali na pravno ureditev tega problema. Vsekakor ne bi radi začeli delati. ne da bi vedeli, koliko bodo za svoje delo dobili. Tudi oni namreč žive od dohodka, čeprav so dejavnost posebnega družbenega pomena. Prav zato ne bi smelo biti v zvezi z njimi nobenih nejasnosti. J. SIMČIČ IZ NkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN m ii »Osvežitev znanja ne škoduje« Bolje je, da ga polomiš na papirju kot na cesti BREŽICE — Za/druženješoferjev in avtomehanikov marsikdo misli, da nima družbeno pomembnega dela in da njegovi funkcionarji skrbijo le /a uniforme članov, /a veselice in parade ob dnevu šoferjev, v resnici pa veliko naredijo /a varnost na cesti. ■V 0 0 0 0 i 0 ČETRTR0V INTERVJU Dopolnilo v obveščanju * * s * v * * s Dolgo rojevanje — kilav otrok Kdaj bo Posavje dobilo turistično zvezo? 0 V brežiški občini razmišljajo o ustanovitvi dele- S INr Slavko Prah »Obvezuje nas zakon, zato bdimo nad izvajanjem predpisanih ukrepov.« je pojasnil predsednik Slavko Prah in dodal, da so 16. in 17. novembra skupaj z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirali seminar za dopolnjevanje in obnavljanje znanja za poklicne voznike. »Seznanili smo jih z. novostmi iz prometnih predpisov, s številom in vzroki prometnih nesreč, z vzdrževanjem vozil, varčevanjem z gorivom in varstvom pri delu. nakar smo s testi preverili tudi znanje udeležencev.« »Kako ste bili zadovoljni z obiskom in rezultati preverjanja?« »Od 180 vabljenih se jih je odzvalo 92 in med njimi je bilo tudi 24 zasebnih prevoznikov. Tokrat smo pogrešali voznike iz Term in iz Prevoza, kjer zagotavljajo, da bodo za to izobraževanje sami poskrbeli. Mi bomo za zamudnike kljub temu ponovili seminar v decembru. Zavedamo se. da je obnavljanje znanja nujno, kar dokazujejo tudi testi. Delovnim organizacijam se zahvaljujemo za razumevanje in za to. da nismo imeli nobenih težav s plačilom. Prihodnjič pričakujemo tudi večji odziv zasebnikov.« J. T. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 \ 0 \ 0 0 0 0 i 0 0 0 0 0 0 0 '0 \ \ 0 5 0 ;: 0 0 gatskega glasila, ki bi zapolnilo vrzel BREŽICE — Vedno več ljudi je prepričanih, da tudi brežiška občina potrebuje svoj informativni časopis, vsem dostopno in razumljivo delegatsko glasilo. Z njim bi zapolnili vrzel v obveščanju delegatov in drugih krajanov, ki ne'dobivajo gradiv za seje občinske skupščine in SIS ali jih pa ne razumejo in ne preberejo, ker so preobširna in preslabo komentirana. • Za občinsko konferenco SZDL je pripravila pregled informiranja delovna skupina, ki jo vodi Franci Hedl. Zaprosili smo ga. da nam predoči. po kakšnih poteh se pretakajo najpomembnejše občinske informacije. Takole je začel: »Za delegate pripravljajo gradiva občinska sKupščina ter interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje. To je ustaljena oblika, prav tako kot rubrika radia .Brežice Sestanek z. delegacijo' in povratne informacije. Za delegatska .gradiva in za radijsko obveščanje porabijo v občini nekaj nad pet milijonov dinarjev na leto.« Pregledali ste tudi informiranje v delovnih organizacijah, zato vam ne bo težko povedati, kakšna je njihova skrb za obveščenost. »Glasila izdajajo večinoma na ravni sozdov, občasne informacije pa zasledimo tudi v tukajšnjih kolektivih. Toda to informiranje je skromno in v nobenem primeru ne more vplivati na odločanje delavcev. Stalne oblike informiranja nima niti Agraria. ki sodi med večje DO v občini. Večina stroškov za sozdovska glasila se verjetno krije v prispevkih skupnim službam in le pri Slovinu smo lahko zvedeli za natančne podatke. Tam dajejo za informiranje 2.6 milijona dinarjev na leto.« In kako je z obveščanjem v krajevnih skupnostih? »Občasna glasila razpošljejo med krajane le v dobovski. artiški in kapelski krajevni skupnosti, kjer prispevajo samo za materialne stroške 480 tisočakov na leto. Drugod se za tako obliko informiranja krajanov do zdaj še niso odločili. Če seštejemo stroške delegatskih gradiv in približne stroške glasil v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, do- ’ bimo letno vsoto 12.6 milijona dinarjev. Ta bo konec leta in prihodnje leto že spet drugačna, ker se vse draži, lahko pa služi kot orientacija ob morebitni odločitvi za občinsko glasilo. Po mnenju skupine in komisije za informiranje pri OK SZDL bi bilo občinsko glasilo zelo dobrodošlo. vendar bi moralo prerasti izključno delegatsko obveščanje, da bi bilo zares bralno. To potrjujejo tudi izkušnje Indok centra v Krškem. O tem. kolikokrat na leto naj bi izšel brežiški informator. bo odločala OK SZDL. Če za mesečnik ne bo dovolj sredstev, ga bo prisiljena izdajati na dva meseca ali celo bolj poredko, vendar to ne bo odvisno samo od denarja. ampak predvsem od potreb. J. TEPPEY S S * N * * * ! S s % N % N * * s 5 * % k* BREŽICE — Pobudo za ustanovitev posavske turistične zveze pozdravljajo v vseh treh občinah. Tudi na odboru za gostinstvo pri MGZ vedno znova poudarjajo, da Posavje mora sistematično nastopati kot regija. Toda če se sama ne bo organizirala, ji drugi ne bodo pomagali. Se naprej se bo dogajalo, da se bo v prestolnici enkrat na leto predstavila za dve. tri kratke urice, potem pa seje ne bo nihče več spomnil. Tako je na primer Slovenija v razvoju turizma do leta 2000 popolnoma pozabila, da Posavje sploh obstaja, saj je. kot smo slišali na odboru za gostinstvo pri MGZ. zelo na kratko omenjena samo Kostanjevica. V Posavju imajo že sedaj 245.000 nočitev na leto. torej v turizmu pomenijo nekaj več. zaradi tega se je vredno povezati. Trenutno imata občinsko turistično zvezo brežiška in krška občina. v Sevnici deluje pa samo društvo. Po zagotovilih obeh občinskih zvez in Sevničanov posavska zveza vsem lahko samo koristi. Čudno je torej, da z ustanovitvijo zveze nikamor ne pridejo naprej. Inflacija najbolj napihuje ___Posavsko gospodarstvo v tričetrtletju izboljšalo gospodarnost V DECEMBRU KRVODAJALSKA AKCIJA BREŽICE — Občinski odbor Rdečega križa sporoča, da bo prihodnji teden jesenska krvodajalska akcija. V četrtek. 5. decembra. bo ekipa Transfuzijskega zavoda iz Ljubljane jemala kri v restavraciji Remontnega zavoda v Bre-gani od 13. ure dalje. Vabljeni so krvodajalci iz krajevnih skupnosti Velika Dolina in Jesenice na Dolenjskem ter kolektiv delovne organizacije. V petek. 6. decembra, bo odvzem krvi v Domu učencev v Brežicah. Prve prostovoljce pričakujejo od 7. uri. zadnje najkasneje ob 13. uri. Vabljeni so zaposleni iz delovnih organizacij in prebivalci iz preostalih krajevnih skupnosti. Za krvodajalce je tako poskrbljeno. da ne more priti do nobene okužbe, zato strokovnjaki / zavoda za transfuzijo opozarjajo, da so pomisleki popolnoma odveč. KRŠKO — Zastavljeni cilji v zunanjetrgovinski menjavi se letos v posavskem gospodarstvu ne uresničujejo. Pokritost uvoza z izvozom seje poslabšala, čeprav vrednost izvoza na konvertibilni trg presega vrednost uvoza za 43 odstotkov. Tako je izvoz blaga in storitev na konvertibilno območje v devetih mesecih znašal 5.674 milijonov dinarjev in seje zmanjšal za 13 odst. v primerjavi z enakim obdobjem lani. Preko 77 odstotkov vsega izvoza na konvertibilni trg ustvarijo organizacije združenega dela iz krške občine. Uvoz blaga in storitev je znašal 3.978 milijonov in seje povečal za 16 odst., predvsem zaradi povečanja v občini Krško za četrtino. Skratka: 10.2 odst. celotnega prihodka v Posavju so ustvarili na tujih trgih, kar je nekoliko manj kot lani. V Brežicah se je delež povečal od 5.5 odst. na 7.2 odst., v Sevnici od 10 na 11.2 odst., v občini Krško pa so dosegli prav tolikšen odstotek teh prihodkov (brez nuklearke kar 17 odst.!). Brežiško gospodarstvo je doseglo v letošnjem tričetrtletju izredno visoko rast proizvodnje, karjezlasti posledica statusnih sprememb pri Petrolovi temeljni organizaciji Trgovina na drobno. Žal pa tudi za • Po podatkih podružnice Službe družbenega knjigovodstva Krško v letošnjih devetih mesecih dosežena nižja rast akumulacije od rasti »primerljivega« dohodka v posavk-sem gospodarstvu nikakor ne zagotavlja ohranitve stvarnega obsega akumulacije na ravni leta poprej. Rast zalog se počasi umirja (ob koncu septembra 20,5 milijarde dinarjev!), ugodnejša so tudi gibanja kreditnih obveznosti. Rast oveznosti do dobaviteljev v regiji pa znatno presega rast terjatev do kupcev. rastjo celotnega prihodka, kar se v zadnjih dveh letih še ni primerilo. Največji delež izgube v posavskem gospodarstvu — kot poročamo na prvi strani — odpade na sevniško gospodarstvo. Poleg izgubarjev pa v Posavju še 24 ozdov ni razporedilo sredstev v poslovni sklad, ena pa ni ustvarila niti toliko čistega dohodka, da bi ostalo kaj za rezervni sklad. P. PERC UREDNIŠTVO V GOSTEH bo tokrat na ROŽNEM v krški občini. Novinarji Dolenjskega lista bomo 3. decembra od 18. ure naprej čakali tamkajšnje krajane v prostorih družbenega doma na Rožnem. Vabimo vse, ki imajo kaj povedati, sporočiti ali potožiti, da se sestanejo z nami. Posavce velja, da sp cene še vedno eden od osnovnih dejavnikov rasti finančnih rezultatov. Pri porabljenih sredstvih pa beležijo tudi dva ugodna znaka. Materialni stroški so naraščali počasneje kot celotni prihodek in porabljena sredstva, rast amortizacije pa je usklajena z Več z lastnim denarjem Kopitarna odplačala draga posojila v interni banki SEVNICA — Kopitarna si je že pred časom zadala trden stabilizacijski program, da vendarle zmanjša V Stillesu popravili prejemke V tričetrtletju za obresti 65 milijonov — Pri OD poračun za nazaj SEVNICA — Takoj po občinskem prazniku je izvršni svet obravnaval največjo izgubo v združenem delu občine, v stillesovem tozdu Stilno pohištvo. Te izgube nikakor ne gre obravnavati tako. kot se običajno. Stilles vsekakor ni kolektiv, ki bi bil zrel za to, da bi naredili čezenj križ. Program stilnega pohištva je še vedno iskan, prenagljena preusmeritev bi se lahko hudo otepala. Še predlani so stillesovci dobrih 90 odst. proizvodnje prodali doma. Ob težavah na tem trgu so uvideli rešitev v izvozu. Lani je le-ta znašal nekaj nad 50 milijonov dinarjev, letos pa že 210 milijonov dinarjev. V bodoče bodo na tujem iskali le trdne posle. Tu vidijo lepe možnosti za novi obrat na Blanci, predvsem pri izvozu stolov v ZDA. Naredili naj bi jih kar 38.000 za ta zahtevni trg. od tega še vsevniških obratih 18.000. Za doma naj bi naredili le 8.000 stolov, v celoti pa naj bi se • V tričetrtletju je znašal povprečni osebni dohodek v sevniški občini nekaj nad 42.000 din. Če bi v Stillesu skočili na 36.000 dinarjev, bi bilo to še vedno manj, kot je znašal povprečni OD v občini v polletju. Prejemkov v Stillesu niso usklajevali od letošnjega februarja. Zato so na IS menili, da bi jim najprej dovolili popravek za 30 odst. in preostala meseca vsakič po 10 odst. zmanjševal obseg proizvodnje za domači trg. Cene na domačem trgu so tako neugodne, da si take proizvodnje enostavno ni mogoče privoščiti. Cene uvoženih osnovnih surovin so za 40 odst. nižje kot domačih. kar je najobčutnejše pri ivericah. Ker je Stilles član sozda Slovenijales. jim pri izdelavi sanacijskega programa pomaga njegov inštitut. Pomembno je zadržati kader. Tu so zaradi nizkih osebnih dohodkov letos žal že izgubili okrog 70 dobrih delavcev. Izvršni svet je zato Stillesu dovolil dvig prejemkov. Kvalificirani mizar je nazadnje prejel le do 27.000 dinarjev, kar ne more biti spodbuda za dobro delo. A.ŽELEZNIK čeprav soji ponudili celo prostor za delovanje. Na zadnjem sestanku odbora za gostinstvo je bil prisoten samo sevniški predstavnik, iz Krškega .in Brežic pa ju ni bilo. kljub temu da so datum sestanka prilagodili tako. da bi bilo obema prav. j. T. Za žerjave le krajša »odjuga« Obetavni posli Metalne na Senovem SENOVO — »Do konca leta naj bi napolnili sklade: doslej nam jih je. vse od leta 1981. uspelo napolniti le do polovice.« razgrne direktor senovske Metalne Vladimir Rožman načrtovane učinke štiritedenskega dela Tovarne gradbene opreme v podaljšanem delovnem času. Seveda so se delavci senovske temeljne organizacije Metalne Maribor odločili za poseben režim — 12 ur dela podnevi in prav toliko ponoči, predvsem zaradi dveh izvoznih objektov. ki so ju morali dokončati v zelo kratkem času. Senovčanom manjka v proizvodnji 20 delavcev: ključavničarjev. strugarjev in rezkalcev. Vsi razpisi. objave prostih del in nalog nič ne pomagajo, kar je še eden dokazov, da se v Sloveniji še zdaleč ne otepamo z množicami nezaposlenih kot marsikje drugod. Letos so načrtovali prodajo 40 gradbenih žerjavov, v tričetrtletju pa so jih prodali že 50. V tem času so izvozili 154 podaljškov žerjavov za zahodnonemško tvrdko Liebherr. vrednih okoli 48 milijonov dinarjev. »Ne vemo natanko, zakaj je spet poraslo zanimanje za gradbeno opremo. Verjetno pa gre bolj za zamenjavo opreme kot za povečanje naložb.« pravi NAPREDEK STROKE... KRŠKO — Na I. seji skupščine Zveze društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je več razpravlja/cev poudarilo, da je stroka zelo napredovala. Eden pa je bi! sila (samo)kritičen in je rekel: »Stroka je danes tako napredovala, da lesa sploh ne vidiš, pa že veš, katera klasa je...« Seveda si je pogumnež, ki je očitno povedal javno skrivnost, kako so se gozdarji znašli ob zamrznjenih cenah, zaslužil buren aplavz avditorija... Vladimir Rožman: »V tem srednjeročnem obdobju načrtujemo izgradnjo objektov na novi lokaciji, da bi poenotili režim dela...« direktor tozda Rožman Izvoz naj bi letos povečali za 5 odstotkov, tako da bo doprinesel 10 odstotkov celotnega prihodka, to je okrog 180 milijonov dinarjev. Na zahodnih trgih je Metalna zavoljo visokih cen domačih repro- zaloge na še sprejemljivo raven. Že konec septembra so pri tem dosegli razveseljive uspehe. Pri Mercatorjevi Interni banki so do takrat odplačali vsa kratkoročna draga posojila. Poslovni uspeh Kopitarne, kijestem prihranila velike obresti, se je znatno izboljšal. To se neposredno pozna tudi v žepu zaposlenih, pri osebnih dohodkih. V prvem tričetrletju letošnjega leta so tako lahko dvignili vrednost točke v primerjavi /enakim obdobjem lanskega leta za 80 odst. V tem obdobju so v Kopitarni znatno preskočili zanje magično mejo ene milijarde celotnega prihodka, dosegli so 1.17 milijarde dinarjev. Dober gospodar obrne v svoj prid sleherni dinar. Tako so si prislužili kot dobri izvozniki oprostitev nekaterih dajatev, to je v celoti zneslo 1 odst. od celotnega prihodka. Izvoz Kopitarne se res močno stopnjuje. Tako so v prvih devetih mesecih letošnjega leta izvozili za 220 milijonov dinarjev izdelkov na zahodni trg in 30.2 milijona dinarjev na klirinški trg. Od omenjenega celotnega prihodka je bilo v izvozu ustvarjenega 21 odst. Sedaj si prizadevajo dvigniti nadaljnjo kakovost izdelkov in zmanjšati število reklamacij. A. Ž. • Dvanajsturno delo v dveh izmenah bo senovskim kovinarjem navrglo kar lep zaslužek. Za podaljške žerjavov za Liebherr (ZRN)naj bi iztržili 35 milijonov dinarjev (v trdni valuti!), šest knstalizatorjev za livarsko industrijo v Čehoslovaški pa bo Metalni prineslo 30 milijonov dinarjev. Čeprav gre v slednjem primeru za klirinški posel, Senovčani upajo, da kristalizatorjev niso izdelovali prvič in zadnjič, saj se Čehi zanimajo za poslovno sodelovanje naslednjih pet let! materialov in zastarele strojne opreme slabo konkurenčna. Senovčani imajo kar 85 odst. opreme že iztrošene! P. PERC ZAGATE S KURJAVO SEVNICA — V ponedeljek je bila po drugem sklicu končno sklepčna skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti.- Ponovno so odrekli delegati v zboru izvajalcev. kjer je bilo treba delegatko Betona celo z avtom pripeljati na sejo. Med drugim so obravnavali informacijo o težavah s centralnim ogrevanjem. Znane zagate so v nizu blokov Pod Vrtačo v Sevnici. Vprašanje, kaj bo s skupnim ogrevanjem. ostaja torej še nerešeno. V lanski zimi. ko je del naprav zam-rzniL-jc bilo za milijon dinarjev škode. Podobne težave s skupno kotlovnico so v Krmelju v blokih 84-86a. Očitno bodo tu težave premagali. Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane že proučuje izvedeno izolacijo. Novo v Brežicah PRESENEČENJE Z MORTADELO — Mesnica Emona Posavje na | Črncu je za praznike naročila 130 kg ' težko mortadelo. Napravili so jo pri Živinoprometu v Novi Gorici. Dolga je dva metra in v prodajalno sojo morali nesti kar štirje moški. Praznične . salame so se včeraj in v torek razveseli- ! Ii celo tisti kupci, ki niso nameravali praznovati z mortadelo. Salamo iz Nove Gorice dobro poznajo, ker je eden najboljših tovrstnih izdelkov, j niso pa vajeni takšnih prijetnih presenečenj. KAKO PRAV BI PRIŠEL PAJEK — Vozniki lokalnih avtobusov so dan za dnem v hudi zadregi, ko se zaradi parkiranih avtomobilov v Ulici Veljka Vlahoviča ne morejo srečati z nobenim vozilom. Ljudje malomarno puščajo avtomobile na cesti, čeprav je parkirišče tik zraven napol prazno. Kaže. da jih bo izučila šele škoda, do katere lahko pride vsak hip. Pajku na tej cesti ne bi zlepa zmanjkalo dela. 12 BR€2IŠK£. PORt)DN!$NICt Od 10. do 16. novembra so v brežiški porodnišnici rodile: Ljubica Perti- ' nak iz. Velikega Dola — Natalijo. Da mjana Ocvirk iz Sevnice — Andrejo. Marija Rožman iz Mihalovca — Petro. Nevenka Černelič iz Zdol — Andrejo. Ljubica Štos iz Radakovega — Tomislava. Marica Kovačevič iz Rajca — Marka. Marinka Blažinč iz Rigonc — Jerneja. Ljiljana Strunjak iz Čemehovca — Martino. Dragica Kržan iz Cundrovca — Jernejo. Milena Pavlovič s Stojanskega vrha — Januša. Ljiljana Matijaščič izBregane — Matejo. Bojana Vukovič iz Gornjega Kraja — Mirelo. Neža Pavlič iz Kladja — Tadeja. Jožica Glas iz Presladola — Dejana. Branka Grileciz Risvice — Antonia. Marija Vidmar iz Dobove — Srečka. Višnja Terihaj izSamobora — Majo. Branka Simončič iz Krškega — Barbaro. Čestitamo! Krške novice TELEVIZIJCI — Ljudje, ki so j opazovali ljubljanske televizijce ob ne- | davni pripravi oddaje »Pod lipo« na Zdolah, se sploh ne čudijo več. zakaj tako draga televizijska naročnina. Za j poldrugo uro kmetijske oddaje je za cel avtobus ljudi tri dni naporno jedlo j in pilo.... ZA KOGA? — Na posvetu Dolenjcev. Posavcev in Zasavcev o uveljavljanju ustavne zasnove občine, ki je | bil v Krškem je bilo dosti besed tudi o i (ne)enakosti (ne)razvitih. Trebanjecje j zastavil tudi dve pereči vprašanji: je otrok, ki hodi na osnovno šolo | Trebelno manj vreden kot tisti v ljubljanski občini? Za koga smo gradili univerzitetni Klinični center v Ljubljani? Za druge republike in tujino ali za našo republiko in občine? MATIČNI URAD—-Brestničaniin Senovčani niso nič kaj navdušeni nad osnutkom občinskega odloka o določitvi uradnih prostorov /a sklepanje zakonskih zve/ v občini Krško. Če bi že ukinili poroke v teh dveh krajih in na Velikem Trnu z 31. decembrom letos, potem naj pozabijo na tak ceremonial še Kostanjevičani. Morda pa bo res civilni krst. ki gaje predlagal občinski izvršni svet. postopoma /ožil sklepanje zakonskih zve/ v občini le na en uradni prostor, verjetno v Krškem... POKLICNO — Ta teden je občinska konferenca Zveze socialistične mladine v Krškem le dobila dolgo pričakovanega poklicnega predsednika. To dolžnost bo opravljal I one Petrovič, učitelj s Senovega, ki je doslej to funkcijo opravljal nepoklic- Sevniški paberki DVOJNA PROSLAVA — Krajevna konferenca SZDL. Zveza kulturnih organizacij in Občinska gasilska zveza priredijo nocoj ob 18. uri v gasilskem domu proslavo v počastitev dneva republike in 30-letnicc Občinske gasilske zveze. V kulturnem sporedu sodelujejo mešani pevski /bot Lisce, učenci osnovne šole Sava Kladnika in Loke ter odra mladih Uro poprej bo podobna proslava v 1 VIJ Partizan Boštanj. Tudi tu bodo nastopili tukajšnji šolarji in oktet Boštanj-ski fantje. SEJA V ISTI HIŠI — Minuli petek so sc morali zaradi nesklepčnosti razi*1 delegati stanovanjske skupnosti. Na sejo je prišlo premalo izvajalcev, predvsem i/ domače hiše. iz Komunale. Nekaj ur kasneje so komaj spravili skupaj skupščino komunalne skupnosti Edina delegatka Komunale seje branila, češ da ni bilo koga poslat1 na sejo. bodisi da so bili sodelavci na bolniški ali pa so morali za delom-Sklic stanovanjske skupnosti so ponavljali v ponedeljek. NAVLAKA V PODHODU -J Ljudje so pričakovali, da bo podhod pod železnico v Šmarju vzdrževan, ko je bil urejen most in bližnje parkirišče; Vendar je vse po' starem, torej neurejeno. Bridko je spoznanje. dane zmorejo vzdrževati tistega, kar pfe" moremo. tura n bra- anje CITA POTOKAR V METLIKI — Z retrospektivno razstavo del slikarke Cite Potokar so v Metliki proslavili letošnji občinski praznik in počastili življenjski jubilej umetnice in belokranjske rojakinje. Razstava za praznik Retrospektivna razstava del Cite Potokar — Trio Lorenz dopolnil lep kulturni večer v Metliki METLIKA — Letošnji praznik metliške občineso proslavili tudi s kulturnimi prireditvami. Tako so zadnjo soboto v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu slovesno odprli retrospektivno razstavo del znane slovenske slikarke, belokranjske rojakinje Cite Potokar, s katero so počastili tudi 70-letnico umetnice. Za razstavo, za katero je dal pobudo metliški Belokranjski muzej, je Potokarjeva pripravila 40 slik iz vseh obdobij svojega umetniškega ustvarjanja: večina med njimi je portretov in avtoportretov. Življenjsko pot Potokarjeve je v pozdravnih besedah orisal ravnatelj muzeja prof. Zvonko Rus. Ta pot nikakor ni bila ravna in lahka. Potokarjeva seje rodila pred 70 leti v Dragatušu v učiteljski družini, slikarstvo je začela študirati v Beogradu leta 1938. vojna je prekinila njene študije. Kot zavestno aktivistko Osvobodilne fronte od prvih dni so jo preganjali in mučili tako Italijani kot Nemci, ki so jo zaprli v zloglasno koncentracijsko taborišče Ravensbriick. Študij slikarstva je dokončala leta 1947 na ljubljanski akademiji in od takrat je svobodna umetnica, kar v naših časih in razmerah tudi ni lahka in prijetna pot. O umetnici in njenem delu je s strokovnega stališča spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Lev Menaše. kije orisal njeno umetniško razvojno pot. njeno prisotnost in živost v slovenski likovni umetnosti in kulturi nasploh, in to do današnjih dni. ko spet ali še vedno njena umetnost vzbuja zanimanje tudi pri mlajših generacijah. Razstavo bodo iz Metlike prenesli najprej v Krkino galerijo v Novo mesto, nato pa v ljubljansko Mestno galerijo. Za lep kulturni večer v Metliki gre zahvala tudi svetovno znanemu triu Lorenz, ki je z. izjemno interpretacijo izvedel nekaj del iz evropske klasične glasbene zakladnice. Oddolžitev slikarju Josipu Germu Retrospektivno razstavo del tega umetnika bodo odprli drevi v Dolenjski galeriji — Obiskovalcem bo na voljo tudi obsežnejši katalog s študijo o Germu NOVO MESTO — Za praznik republike bodo v Dolenjski galeriji drevi ob 18. uri svečano odprli retropesktivno razstavo likovnih del novomeškega rojaka, slikarja in zaslužnega kulturnega in pedagoškega delavca Josipa Germa. Otvoritev razstave se ujema s 35-letnico slikarjeve smrti in 80-letnico njegovega prihoda v Novo mesto, ki mu je slikar posvetil celih 45 let svojega plodnega in ustvarjalnega življenja. Ko seje Germ po 16-letnem biva- Velika želja, da bi postal slikar nju v tujini odločil, da pride v Novo mesto, najbrž ni slutil, da se bo njegova nadaljnja življenjska usoda tako tesno in hkrati bridko povezala z mestom ob Krki. Leto Germovega prihoda v Novo mesto se naključno ujema z letom Trdinove smrti, nikakor pa ni bilo naključje, da so ozke podeželske razmere, strankarske razprtije in neprimerna kulturna osveščenost pustile usodne posledice v delu in življenju obeh. za Dolenjsko tako pomembnih ustvarjalcev. Kljub vsej tragiki, ki jo je ' Germ doživel kot likovni ustvarjalec. pedagog in kulturni delavec, je ostal do konca zvest Novemu mestu, ki pa mu je zvestobo ne-malokdaj vračalo z nerazumevanjem in včasih celo z omalovaževanjem njegovega dela. Svoje slikarsko izobraževanje je Josip Germ začel na dunajski likovni akademiji in jo formalno zaključil v specialni šoli za zgodovinsko slikarstvo pri profesorju Vaclavu Bro-žiku v Pragi. Do prihoda v Novo mesto se je poklicno ukvarjal s slikarstvom in v tem času kot izrazit portretist ustvaril svoja umetniško in likovno najbolj prepričljiva dela. ZDRAVNIK KOT SLIKAR TREBNJE — Drevi ob 18.30 bodo v tukajšnjem domu kulture odprli razstavo slik Vlada Auerja, zdravnika v splošni ambulanti v Mokronogu. Izbor obsega dvanajst olj na platnu, med motivi pa prevladuje figuralika. Vlado Auer se tokrat prvič predstavlja kot slikar. Delavni kljub številnim težavam Primerjava črnomaljske glasbene šole z ostalimi na Dolenjskem in Posavju je po-kazala, da se ji ne pišejo rožnati časi — Največji problem denar___ ČRNOMELJ — O težavah črnomaljske glasbene šole, najsi bo finančnih, prostorskih ali kadrovskih, smo pred časom že pisali. Sedaj pa so v šoli skupaj s komitejem za družbeni razvoj pripravili analizo, v kateri so primerjali življenje in delo domače glasbene šole z ostalimi na Dolenjskem in v Posavju. Nekateri podatki, ki že v občinskem merilu niso prav nič spodbudni, so v regijskem že malodane zastrašujoči Nizki osebni dohodki, ki močno zaostajajo za dohodki v gospodarstvu nizko povprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca in to, da niso namenili za sklade, razen za poslovnega, niti dinarja, so v črnomaljski šoli posledice skromnega celotnega prihodka na število učencev (le 22.685 din), medtem ko je Povprečje večje za 6 tisočakov, v Krškem pa je znašal celo 39 tisoč dinarjev. Do nedavnega je imela črnomaljska glasbena šola zelo visok — •6 odst. celotnega prihodka (v Brežicah le 8.5 odst.): A Čeprav je v panožni skupini delež prihodkov iz šolnin in storitev 15 odst., v Črnomlju ustvarijo sami Četrtino skupnega prihodka, ostalo Pa dobijo iz drugih virov. To nesorazmerje virov prihodkov je tudi vzrok za nizke prihodke na učenca, kajti dotacije občinskih izobraževalnih skupnosti so prenizke, zlasti metliške, ki, kljub temu da je v šoli •vetjina metliških učencev, plačuje le dobro petino dotacij. Čeprav bodo prostore glasbene šole adaptirali, bodo prostorske težave še vedno ostale, vendar bodo manjše. Samo v obstoječih prosto- Zadovoljni z delom Gribeljsko kulturno društvo tudi poslej ne b'o _____________mirovalo___________ GRIBLJE — Kulturno društvo Niko Županič je na nedavni konferenci izvolilo novo vodstvo in za predsednika Staneta Štimca. Tamburaše bo vodil Janez Jakofčič. mešani pevski zbor pa Matija Štrucelj. Družno se bodo trudili, da bi ustanovili še eno skupino tamburašev (v sedanji je 27 fantov in deklet) ter povečali pevski zbor (zdaj ima 26 pevcev in pevk). Zborovodja je prof. Tatjana Mihelčič. tamburaše pa vodi Silvo Mihelčič (st.). LetOs je imel zbor nad 50 vaj in 17 nastopov: od tega osem samostojnih koncertov. Zbor je pel največ V črnomaljski občini, nastopal pa je tudi v metliški, trebanjski in karlovški občini. Podobno so nastopali tudi tamburaši. Sklenili so. da bodo še naprej pripravljali revije obkolpskih zborov in sodelovali s pevci iz Križa pri Trstu. T. G. rih ni moč odpraviti stiske že zaradi tega, ker ima črnomaljska šola najmanj prostora na učenca od petih primerjalnih glasbenih šol. in sicer le 0,74 kv. metra, medtem ko imajo vse ostale več kot kv. meter, novomeška pa skoraj štirikrat več od črnomaljske. Res pa je tudi, da so v Črnomlju v zadnjih petih letih sprejeli v glasbeno šolanje vse učence, ki so uspešno opravili sprejemni preizkus, zato se delež šoloobveznih otrok, ki hodijo v glasbeno šolo, giblje med od 5.6 in 6,6 odst. (v Novem mestu 4.9 odst.). Od 13 učiteljev jih ima v glasbeni šoli 8 neustrezno izobrazbo, samo dva pa sta zaposlena za nedoločen Uniles je pel Na 1. srečanju pevskih zborov iz Unilesovih delovnih organizacij nasto-pilo šest zborov NOVO MESTO — Minulo soboto so v tukajšnjem Domu kulture pripravili prvo srečanje pevskih zborov iz delovnih organizacij, ki so članice sozda Uniles. Nastopili so: Oktet Marles iz Maribora, Dolenjski oktet iz Novega mesta, moški pevski zbor Sopta iz Radeč, moški pevski zbor Meblo iz Nove Gorice, mešani pevski zbor Svoboda iz Duplice pri Kamniku in moški pevski zbor Liko iz Vrhnike. Nastopiti bi bila morala tudi oktet Hoja iz Ljubljane in oktet Javor s Pivke, vendar sta zaradi bolezni v ansamblih sodelovanje Odpovedala. Srečanje, ki je potekalo pod naslovom »Uniles poje«, je slovesno odprl predsednik KPO sozda Uniles Marijan Planinc in pri tem poudaril, da članic sozda ne povezujejo le gospodarski ozirofha poslovni interesi. marveč tudi kulturni. Petje je le ena od oblik kulturnega življenja delavcev Unilesa, ne pa vse, kar kolektivi članic sozda znajo in premorejo. Kaj je to, naj bi se pokazalo na naslednjih srečanjih kulturnih skupin Unilesa. S sobotnim srečanjem Unilesovih pevskih zborov se je končalo tudi praznovanje 40-fetnice delovne organizacije Novoles. Srečanje je pripravila komisija za kulturo pri Novolesovem sindikatu, katere član je bi! tudi pokojni Vladimir Bajc. V spomin nanj je Jože Gutman med sobotnim koncertom prebral nekaj pesmi. čas, to pa je posledica nizkih osebnih dohodkov, pomanjkanja šolskega in stanovanjskega prostora. V šoli bi potrebovali 8 redno zaposlenih učiteljev (sedaj jih je 5). da bi odpadlo delo zunanjih sodelavcev, za kar bi potrebovali dodatna štiri stanovanja. Kljub vsem težavam se črnomaljska glasbena šola dobro vključuje v okolje, saj je v zadnjih petih letih pripravila 92 nastopov vseh vrst, v katerih je sodelovalo 476 učencev. B. M. GLOBOKARJEVA NOVITETA NA FRANCOSKEM ODRU METZ — Prejšnji teden so tu v okviru štiridnevnih Mednarodnih srečanj sodobne glasbe prvič uprizorili novo glasbeno-gledališko delo »Sternbild der Grenze« slovenskega skladatelja in trombonista Vinka Globokarja, dolenjskega rojaka, ki živi in dela v Parizu. Noviteta je tretji del večmedijske trilogije »Emigranti«: prva dva dela so po lanski prvi izvedbi v Franciji ponovili še v Gradcu. Prihodnje leto. predvidoma oktobra, bodo »Emigrante« videli in slišali tudi obiskovalci Cankarjevega doma v Ljubljani. Zanimivo je. da je besedilo za »Sternbild der Grenze« napisal avstrijski pisatelj Peter Handke, katerega več del lahko beremo tudi v slovenskem prevodu, uveljavil pa se je tudi pri utiranju poti literaturi koroških Slovencev na nemškem govornem področju. Delo so izvedli v mednarodni zasedbi, nastopili pa so tudi slovenski izvajalci., pomembnih narodnozgodovinskih in alegoričnih prizorov, se mu ni nikoli uresničila, zato je začel slikati pokrajinske motive in tako na umetniški način izrazil svojo veliko lju- bezen do domovine. Vseskozi je ostal zvest realističnemu načinu upodabljanja. kar je bilo v skladu z njegovim pojmovanjem, daje tehnična izpopolnjenost ena najpomembnejših likovnih vrlin, zato svojih slikarskih vzorov ni nikoli iskal v novih tokovih moderne umetnosti in se tej doslednosti ni odrekel vse do konca svoje ustvarjalne poti. ' J. M. Josip Germ: Čitajoče dekle, 1896 Sledi trpkega življenja Ob razstavi slik Janeza Černača v razstavišču »Krke« v Novem mestu NOVO MESTO — Skoraj poldrugo desetletje bo že. kar seje gozdarski inženir Janez Černač, ki je doma iz Gorenje vasi pri Mirni, novomeškemu občinstvu prvič predstavil kot slikar. V Dolenjski galeriji je razstavil večji cikel slik z motivi iz gozdov in njihovih obrobij. Vendar to ni bila običajna odslikava drevja oziroma narave, kakršno je videval v roških in drugih hostah kot strokovnjak kočevskega Gozdnega gospodarstva, kjer je bil vrsto let zaposlen. Ni šlo za realistično upodobitev krajine kot take. marveč za spoznanja, ki so se kopičila v umetniku, ko je pogled na gozd in življenje v njemlzbstroval iz svojega, rekli bi prizadetega zornega kota. Černač seje potem službeno udo-mil v Ljubljani, kjer dela pri republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, a palete ni odložil. Še vedno je gozd ostal njegovo likovno zatočišče, le da.ga je poslej začelo zanimati življenje, ki pušča sledi. Sledi na tleh. Ob v gozdno ali obgozdno ilovnato zemljo vtisnjenih sledeh divjadi se je zamislil. Tudi zgrozil: saj te sledi , niso odtisi lahkega, brezskrbnega RIBNIŠKI OKTET PEL V AVSTRIJI LJUBLJANA — Ribniški oktet, v katerem poje tudi Tone Kozlevčar. eden od pobudnikov za vsakoletno srečanje pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in dolgoletnih članov Slovenskega okteta, je nedavno koncertiral v Gradcu v Avstriji. Poročila govore, da so nastop pevcev, ki so svoj oktet imenovali po Ribnici, v Minoritski dvorani sprejeli z navdušenjem, pristavljajo pa tudi, da je prireditev s svojo udeležbo počastil tudi naš tamkajšnji konzul Jože Ciraj. Oktet se je predstavil s programom, ki vključuje pretežno dela slovenskih skladateljev. Januarja bo Ribniški oktet gostoval v Zagrebu. življenja, so sledi boja za obstanek, groze, tragedij. In te sledi kažejo, da tudi najmočnejši ne more ubežati usodi. To pa je že pripoved o slikah, ki sojih Janezu Černaču »narekovale« te sledi in ki so od včeraj na ogled v razstavni avli novomeške tovarne zdravil. Na razstavi, ki bo odprta do 24. decembra, je kakih trideset slik. ustvarjenih v voščeni kredi. Dovolj za dramatično pripoved o zasledovanih in zasledovalcih. Pozornejši obiskovalec bo s kančkom domišljije to pripoved zlahka vzporedil z. neveselimi zgodbami iz človeškega življenja. To pa je najbrž tudi eden od namenov te razstave. I. Z., Preobrazba teče dalje Sistemska, vsebinska in družbenoekonomska preobrazba na celotnem področju vzgoje in izobraževanja (od predšolske vzgoje do univerze) je izpostavila vrsto nalog. Da bi jih usklajeno in uspešno obvladovali, seje bilo treba ponovno dogovoriti o delitvi dela in odgovornosti. Poleg vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki so v prvi vrsti odgovorne za uspehe notranje pedagoške reforme, so v te aktivnosti in procese vključeni še strokovni organi, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in družbenopolitične organizacije ter strokovna društva in ne nazadnje organizacije združenega dela. Predsedstvo republiške konference SZDL je julija 1985 sprejelo celovit akcijski načrt za nadaljnjo preobrazbo vzgoje in izobraževanja. V njem so izpostavljena vsebinska področja in določeni nosilci odgovornosti, nadalje sodelujoči in koordinatorji ter roki, ki povedo, kako bodo aktivnosti časovno potekale. V tokove nadaljnje šolske reforme je vključenih najmanj 35 naslovnikov, kar nesporno kaže na to. da lahko govorimo o močno potrjujoči se družbeni preobrazbi na tem področju. Samo enotna in hkratna aktivnost vseh izpostavljenih dejavnikov je poroštvo, da bomo dosegli zastavljene cilje. Zato bi bilo nujno izdelati prilagojene in dopolnjene akcijske načhe še na občinskih ravneh in v delovnih sredinah. Osrednji akcijski načrt je bil objavljen v 3. številki Informacij, ki jih izdaja informativna služba republiške konference SZDL. JOŽE ŠKUFCA Sola za likovno »abecedo« »Lamutovci« pripravili prvcr medobčinsko večerno likovno šolo — Zamujena priložnost za likovne pedagoge iz novomeških šol____________ NOVO MESTO — Metropolo-va likovna delavnica, kakor pravijo mali sejni dvorani tukajšnjega hotela, odkar v njej potekajo poletne republiške začetne in nadaljevalne izobraževalne likovne kolonije, je minule dni spet oživela. Tokrat so jo zasedli udeleženci prve medobčinske večerne likovne šole, ki jo je organizirala novomeška likovna skupina »Vladimir Lamut«, potekala pa je dva tedna. Za ure teoretičnega in praktičnega »pouka« šole. ki je delala po skrajšanem programu akademije za likovno umetnost, seje prijavilo kakih dvajset kandidatov iz novomeške občine. Bele krajine in Posavja, vendar niso vsi vzdržali do konca, tako da je predvideno snov absolvi-rala le dobra polovica vseh. Pod vodstvom akademskega slikarja in likovnega pedagoga Lojzeta Zavolovška, uspešnega mentorja dosedanjih republiških izobraževalnih kolonij za slikarje začetnike, so udeleženci večer za večerom spoz- »Smeh ni greh,« pravijo v Ribnici Počakati pa je treba, kaj bo rekla višja instanca — Razpisan natečaj za prvi ribniški Festival humorja, satire in karikature__________ RIBNICA — Poročali smo že o pobudi pisatelja Mihe Mateta, da bi v Ribnici vsako leto organizirali festival humorja in satire. Ta predlog so začeli te dni uresničevati. Kulturna skupnost Ribnica je že razpisala natečaj, za Festival humorja, satire in karikature,« in sicer za naslednje likovne zvrsti: humoreske in satire (vsak lahko pošlje največ tri, ki so dolge do 10 tipkanih strani), humoristične ali satirične pesmi (vsak jih pošlje lahko 3 do 7), aforizme (10 do 20), monodrame z vedro vsebino (uprizoritev dolga 30 do 45 minut) in karikature (3 do 5 v formatu A3). Za vsako zvrst bodo najboljše tri prispevke nagradili. Prispevke je treba pod šifro poslati Kulturni skupnosti Ribnica do 26. marca 1986. Najbojša dela bodo predstavljena na festivalu humorja, satire in karikature, ki bo septembra prihodnje leto v Ribnici. Prireditelj si pridržuje tudi pravico, da izbrana dela objavi v posebni izdaji. • Kulturna skupnost pa je že razpisala nagrado za najboljše geslo za festival humorja, satire in karikature, vendar velja razpis le do 31. decembra letos. Naj-bojše geslo bo nagrajeno s 5.000 din. Seveda velja za gesla in vse ostale prispevke, da morajo biti na- pisani v slovenskem jeziku, sodeluje pa lahko vsak državljan Jugoslavije. V poštev pridejo le dela. ki še niso bila objavljena. Vse prispevke bosta ocenjevali dve strokovni žiriji, ki pa še nista imenovni. Omenimo naj tudi. da so pri oblikovanju takega predloga o ribniškem festivalu humorja sodelovali poleg domačih kulturnih delavcev pisatelj Miha Mate (Mladinska knjiga Ljubljana, sicer pa po rodu Ribničan) in predstavniki Pavlihe, Mladine in Dnevnika, kar je gotovo tudi poroštvo, da bo festival na visoki ravni. J. P. in M. G-č navali osnove likovne umetnosti in pridobljeno teoretično znanje preizkušali s praktičnim delom. Cilj take šole ni naučiti obiskovalca, da naredi končni likovni izdelek, marveč da spozna elemente, iz katerih je tak izdelek sestavljen. Zato se tudi v Metropolovi likovni delavnici • Škoda je le, da Novomeščani gostovanja takega pedagoga, kot je Lojze Zavolovšek, niso znali še koristneje izrabiti. Akademski slikar Zavolovšek je bil namreč pripravljen svoje lastno znanje in izkušnje prenesti tudi na tukajšnje pedagoge, pa na to njegovo ponudbo žal ni bilo odziva. In vendar ni moč trditi, da imajo vsi, ki učijo mladež po novomeških šolah likovno vzgojo, sami dovolj znanja. vadili risbo, skico, kroki. vse tisto, kar je pravzaprav osnova za resnejšo stvaritev. Veliko časa so posvetili aktu, ga študirali in risali po živem modelu. To pa navsezadnje ni nič čudno, saj sodijo taka opravila med osnove likovne »pisave« ______________________________I_Z. »MAČEK MURI« KOT NOV MUSICAL LJUBLJANA — V okviru prireditev letošnjega slovenskega knjižnega sejma so v soboto v Cankarjevem domu v Ljubljani predstavili musical »Maček Muri«, ki je nastal po pesmih Kajetana Koviča. Scenarij, koreografija in režija so delo Mire Štular. -glasbo je napisal Jerko Novak, songe pa Silvester Mihelčič (ml.). Nastopila je ritmična skupina Trič-trač iz OŠ Veljka Vlahoviča v Ljubljani. To je že druga znana izvedba »Mačka Murija« v glasbeni obliki. Avtor prve je bržkone Silvester Mihelčič (ml.), ki je pod tem naslovom napisal delo, po njem imenovano prva slovenska mladinska rockovska opera. Delo je krstno izvedbo doživelo pred nekaj leti . v črnomaljskem kulturnem domu. S0LEHJSEI UST pisma in odmevi Gok preveril obtožbe krajanov Vodovodne cevi v vaseh ob Krupi so neoporečno ___________zasipane__________ 17. oktobrajebilo v Dolenjskem listu objavljeno poročilo s sestanka gradbenega odbora /a vodovod pri vaškem odboru SZDL Stranska vas. Goka in drugih. Na sestanku je bilo izrečenih več kritik ' vaščanov o nestrokovnem delu pri cevi. Med drugim je eden od krajanov izjavil, da je na lastne oči videl, kako so proti vasi Krupa zasipavali cevi tako. da se jih je dotikal kamen. Predstavnik Goka kot predstavnik izvajalca del na sestanku teh obtožb ni zanikal, ker pa mora biti poročilo veren posnetek sestanka, o katerem piše. je bilo tako. kot so povedali krajani, zapisano tudi v časopisu. Na Goku pa so sestavili komisijo, v kateri so bili predstavniki izvajalca, nadzornega organa in gradbenega odbora, ki naj bi ugotovila resničnost pripomb krajanov o tem. da je vodovodna cev zasipana s kamenjem. Kot sporočajo iz Goka. so na treh mestih odkopali zasipani material do cevi, komisija pa je ugotovila, da je vodovodna cev okrog 40 centimetrov zasipana z zemljo, ostali del kanala pa je zasipan z materialom od izkopa, med katerim so tudi večji kamni. Mnenje komisije je bilo. da zasipa ni potrebno popravljati, ker je v detajlu projekta predviden zasip nad cevjo v višini 40 cm z zemljo, ostali del pa z materialom od izkopa, vendar brez večjih skal. Komisija meni. da kamenje, ki je nad zemljo, ne bo poškodovalo STANOVANJSKA POSOJILA ZA 82 PROSILCEV METLIKA — Za zasebno gradnjo v metliški občini so letos v okviru metliške stanovanjske skupnosti dodelili za 9.4 milijona dinarjev stanovanjskih posojil. Od tega za 5 milijonov iz sredstev vzajemnosti, za borce v višini 3 milijone in 1,4 milijona dinarjev za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev. Na te razpise seje prijavilo skupaj 111 prosilcev, od tega 41 za posojila iz sredstev vzajemnosti. 54 za borčevska posojila in 16 upokojencev. Posojilo iz sredstev vzajemnosti so odobrili 35 prosilcem, in sicer od 100 do 200 tisoč dinarjev, za borčevska posojila je bilo 54 kandidatov, komisija pa je posojilo odobrila 31. in to od 50 do 100 tisočakov, upokojenci so svoja sredstva dodelili 16 prosilcem, dobili pa so od 50.000 do 200.000 dinarjev. »Nismo jehovci!« Odmev na vest »Ostali brez literature« (Dol. list, 21. nov) Šokirala nas je dezinformacija, ki je bila objavljena v 47. številki Dolenjskega lista na strani 16. s katero je očitno nekdo hotel kompromitirati eno najvažnejših protestantskih Cerkva v svetu in v Jugoslaviji z omalovažujočim nazivom »sekte«, ki je tudi diskriminacijski naziv v odnosu na druge Cerkve, čeprav je vsak pismeni predstavnik javnosti lahko prebral na vhodu cerkve, da gre za Kristusovo binkoštno cerkev, pod katerim imenom je tudi registrirana. Še bolj čudno pa je. da se je lahko kljub uradnemu zapisniku o požaru vrinila »samo neljuba napaka«. v tako kratkem sporočilu pa toliko laži. ki ne morejo biti slučajne. Žal je ravno tu šlo za »sektaško etiketiranje«, in ne za resnico, zato smo kot verniki in državljani naše socialistične, samoupravne družbe ustavno prizadeti in hočemo v skladu z zakonom o javnem obveščanju javno opravičilo, ker je prizadeta naša čast in dobro ime. L Zakaj je bilo potrebno omenjati. da je gorelo v prostorih stanovanjske hiše tov. Marka Brkiča, če je bil požar samo v lastninskih prostorih binkoštne cerkve? 2. Na Strojarski poti 2 v Novem mestu nikoli ni imela in nima »svoje domovanje verska sekta jehovcev«, ampak Kristusova bin-koštna cerkev. 3. Požar sploh ni uničil »domala vseh verskih knjig«, kar niti malo ne opravičuje naslova »Ostali brez. literature«, pa tudi če bi, naši verniki jo ne potrebujejo za širjenje po hišah. 4. Tudi ocena škode požara ni realna. Čudno, da se je o naši Cerkvi pisalo samo zdaj. ko gre za »napihnjeno senzacijo«, nihče pa se še ni spomnil nič napisati o tem. daje ista Cerkev kupila in obnavlja pomemben kulturni spomenik mesta. kapelo Božji grob na Grmu. ki je doslej propadala. P. S. Kot Slovenci in protestanti bomo kot edina protestantska Cerkev na Dolenjskem praznovali 400-letnico Trubarjeve smrti, ki bo naslednje leto. in se sprašujemo, ali ne bo zopet kdo celo Primoža Trubarja proglasil »za jehovca«? Prezbiterij Kristusove binkoštne cerkve Novo mesto • OPRAVIČILO — Ob objavi vesti o požaru v Strojarski ulici 2 v Novem mestu, kije bila objavljena 21. novembra v Dolenjskem listu, dajemo naslednji popravek: Do požara je prišlo v prostorih, ki jih ima v najemu verska skupnost »Kristusova binkoštna cerkev«, in ne sekta jehovcev, kot je bilo pomotoma objavljeno. Tovarišu Brkiču se za napako opravičujemo. UNZ NOVO MESTO Neutemeljeni in razbijaški očitki predsednika ZSMS S sestanka v Podpreski 15. novembra smo imeli v Podpreski vaški sestanek, ki je hi! še kar dobro obiskan. Na dnevnem redu so bile med drugim volitve 1986 in preskrba z vodo. Pri evidentiranju kandidatov se ni dosti zatikalo, pri razpravi o preskrbi z vodo pa je ostro nastopil predsednik mladine Toni Košmrlj. gozdarski tehnik, češ da je bilo na KS rečeno, daje mladina proti temu. da pride vodovod v upravo Hidrovoda. Pri pregledu zapisnikov se je ugotovilo, da to ni res. Toni Košmrlj je v svojem izvajanju žalil vse udeležence gradnje vodovoda, posebno še tiste, ki so leta 1961 ročno izkopali približno 200 kub. metrov velik rezervoar, ter seveda pobudnika del. Povedati moram, da vaščani Podpre-ske sami upravljajo gravitacijski vodovod. in ker so v to gradnjo vložili veliko lastnega dela. se neradi vključijo v upravo Hidrovoda. Kljub temu so že 30.3. 1984 na vaškem sestanku sprejeli sklep, d se bodo vključili v skupno upravljanje, čim jim bo zagotovljeno, da se bo preskrba izboljšala. Isti sklep so potrdili tudi dne 23. 3. 1985, kajti zajeti izviri vode imajo v sušnih obdobjih premajhno kapaciteto. Posebno se je to pokazalo letos, ko je bila izredna suša in se je na vodovod priključilo še sedem gospodinjstev. Že pred gradnjo nove žage in nove trgovine s šestimi stanovanji smo predvidevali, da bo večja obremenitev vodovoda nujno zahtevala dodatni vir, zato je že tedanje vodstvo KS vneslo v plan 1981—1985 gradnjo vodovoda iz Loškega potoka. Razpravljalec Toni Košmrlj je hotel na tem sestanku zvaliti krivdo za pomanjkanje vode na najbolj prizadevne udeležence pri gradnji vodovoda, kot da so krivi za izredno sušno leto. Ker predsednik KK SZDL ni bil seznanjen z dejanskim stališčem vaščanov, je predlagal sklep, ki je bil krajevni skupnosti že dvakrt sporočen. Vaščani so tudi tokrat dvignili roke razen predsednika mladine, ki je vztrajno nadaljeval z neutemeljenimi očitki in kritikami. Predsedujoči je predčasno zapustil sestanek. Za zaključek naj povem, da je bila vas Podpreska vsa leta po osvoboditvi složna. Imeli smo delovno mladino, ki je za svoje delo prejela od tedanjega okraja Kočevje prvo nagrado. Skupaj z njo smo opravili ogromno prostovoljnega dela. A. PANTAR ZA DRAGE INSTRUMENTE NOVO M F.STO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinskem odboru RK so prispevali: Beog-radska banka TB Ljubljana 10.000 din namesto venca na grob očetu Marije Golob, Marija in Ivan Urh iz Metlike. Breg revolucije 12, 1.500 din namesto cvetja na grob pokojne mame Regine Nemanič. Mimi Florjančič z. Otočca 7. 2.000 din in srednja šola Edvarda Kardelja Črnomelj 15.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala! TELEVIZIJSKI SPORED VroCa politična jesen v Kostelu Odgovor S. Južniča na pisanje predsedstva KK SZDL Kostel (DL 14. nov.) Tov. Franc Cimprič je (za predsedstvo KK SZDL Kostel) objavil zvrhan koš polresnic, pa tudi nekaj očitanih neresnic. Najprej k neresnicam. Na omenjenem KK SZDL (7. 10. 1985) nikakor ni šlo za razpravo. Med drugim je tudi član meni nasprotne Volfove skupine na koncu sestanka priznal, »da tov. Južniča ne moremo zlomiti, ker ima predobre živce«. Šlo je torej zato, kako zlomiti nekoga, ki si je upal kritizirati zlorabo vladajoče Volfove skupine v naši KS. Ker se je zlom ponesrečil, so me mesec dni pozneje (10. novembra) odstavili kot predsednika vaškega odbora Fara, kot člana KK SZDL Kostel in delegata v OK SZDL Kočevje. To je Volfova skupina storila ob huronskem rjovenju, s katerim je prikrila pomanjkanje vzroka za odstavitev. Nemoč agrumentov sc prikrili z argumenti moči. Svojo vaško skupnost Fara sem namreč dve leti svojega mandata uspešno vodil, kot je raz- Manj uspešni Občani se malo menijo za delo SZDL, več pa za delo krajevne skupnosti KOČEVJE — Letos je bilo delo bolj skromno in tudi manj uspešno kot lani, so ugotovili na programsko-volilni seji KK SZDL Kočevje—mesto ITI. Stališče področnega odbora, naj bi namesto ene KS bile v Kočevju tri. ni bilo uresničeno, ker so pač ostali področni odbori menili drugače. V program dela so zapisali, da je potrebno še nadalje uresničevati nedokončane naloge ter ustanavljati skupnosti stanovalcev, aktive SZDL v skupnostih stanovalcev ali ulici ter vsebinsko preoblikovati krajevno skupnost (če že prostorsko ni uspelo). Ostale večje naloge so: okrepiti vlogo področnih odborov SZDL v mestu, nadaljevati z volilnimi aktivnostmi in izvedba razprav o bodočem samoprispevku. vidno iz poročila (priloženo, op. ur.). V 2. odstavku tov. Cimprič trdi, češ da sem premalo časa živel v KS Kostel in bil premalo aktiven v njenih organih. To je prav tako iz trte izvito. V ZSMS Kostel sem bil aktiven od 1975 dalje. Bil sem eden od urednikov njenega glasila in v dveh mandatih (1980 in 1982) tudi referent za delovne akcije. Vendar navadnim smrtnikom, kot sem jaz, ni mogoče biti aktiven v samih vrhovih kostelskih DPO. saj ima monopol Volfova skupina. V enem zadnjih odstavkov skuša tov. Cimprič dokazati, da v Kostelu ni dveh strani, temveč le tista, ki jo zastopa on. Resnica je drugačna, kot boste razbrali iz naslednje zgodbe: Kostelska dolina je bila kot ostale, ki mejijo na Kočevsko Reko, načrtno razseljena v šestdesetih letih, prav takrat, ko seje tu začela bleščeča politična kariera ravnatelja Franca Volfa. Predsmrtni udarec gospodarskemu položaju Kostela je dala ustanovitev Zadruge leta 1967, s katero so kostelskim kmetom pobrali najboljšo zemljo ob Kolpi. Zadruga je v dveh letih propadla: najprej so gojili koruzo, nato travo in končno ničesar več. Starih mejnikov kljub veljavnim pogodbam in stalnim prizadevanjem nas lastnikov niso nikoli postavili na stara mesta. Večino zemljišč so tako zaradi neurejenih mej prerasle vrbe. Le nekaj najboljših njiv krajani v zadnjih sedmih, osmih letih spet obdelujemo, čeprav ne poznamo točnih mej. Načrtno uničevanje malega kostelskega kmeta je tako doseglo vrh. Celotna srednja generacija je zapustila našo dolino, ki ob sedanji gospodarski situaciji niti m zmožna preživljati kaj več kot 800 ostarelih krajanov. Tisto malo kmetijstva, kar nam je še ostalo, načrtno uničujejo z vzdrževanjem prekomerne divjadi, ki velik del pridelkov žuljavih rok sproti pospravi. Zdaj. ko smo si na kratko ogledali vzroke gospodarskega propada Kostela, si oglejmo še ljudi, ki ga vodijo: Glavni in nesporni voditelj je tov. Franc Volf, dolgoletni »župan« (1974- 1982), sicer pa, tako kot njegova desna roka tov. Cimprič, doma iz KS Draga. Svoj politični kapital si je vseskozi koval v OŠ Vas-Fara. Vse do gradnje asfaltne ceste Kočevje-Brod (1975) so bili namreč Kostelci (in Osilničani) prisiljeni pošiljati svoje otroke v to šolo in so s tem vsaj za 8 let postajali odvisni od Volfa. Volf glavni nasprotnik dr. Nikolič je to boleče občutil, ko so njegovemu sinu leta 1979 v 6. razredu znižali oceno iz vedenja in ga s tem prisilili na prešolanje v Kočevje. Enako taktiko je tov. Volf ubral šest let pozneje, ko so na podoben način pregnali Trobentarjevo hčer, dijakinjo 4. razreda. Vzrok so bile prvič petarde, drugič znamke. Čez šest let. ko bodo pregnali (tako si vsaj mislijo) mojo hčer, ki bo tedaj dijakinja 2. razreda, bodo za vzrok bržkone navedli krajo radirke. Resnični vzroki pa so jasni. Volfova skupina ne sme dovoliti, da bi v Kostelski dolini živeli visoko izobraženi krajani. Kajti ti bi kmalu začeli razmišljati o tistem, česar tov. Cimprič ni omenil v svojem tekstu: Zakaj na prostorih bivše asfaltne baze pri Fari že pol ducata let sameva nedokončana čistilna naprava s kakih 500 m dolgim sistemom cevi? Zakaj na zemlji nekdanjega šolskega sadovnjaka in čebelnjaka, kjer so se nekdanji šolarji vadili v cepljenju sadnega drevja, stoji sedaj velika Volfova hiša s še večjim vrtom? Zakaj so pri Fari med lansko jesenjo in letošnjo pomladjo postavili 100 metrov cevi za meteorno in fekalno vodo, čeravno pri Fari ni nikogar, ki bi se na to pripravo rad priključil, razen seveda samega predsednika IO KS? Ta in druga vprašanja bodo sedaj ostala odprta; saj so mi odvzeli politično moč, s katero sem skušal nanje odgovoriti. A puške vendarle ne mečem v koruzo, le štafeto predajam drugim. Volfova skupina pa bo vladala le še toliko časa, dokler se je bodo krajani bali. STAŠKO JUŽNIČ PETEK, 29. XI. 8.15 —00.40 TELETEKST 8.30 POROČILA 8.35 PRAZNIČNI ZVOKI Z RUDARSKO GODBO IZ TITOVEGA VELENJA 9.05 ŽIV ŽAV — Risanke. Smrkci II 10.00 BOLNIŠNICA FRANJA, oddaja za otroke 10.25 Sestriere: SVETOVNA SERIJA V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka 11.50 SOKOLI. 5. del angl. lutkovne nadaljevanke 12.25 SMUČANJE — SLALOM (M), prenos 2. teka 13.10 POROČILA 13.15 LUCIJA — STRAH IN TREPET ULICE. 1. del češkoslovaškega mladinskega filma 14.30 IZ SPOREDA DNEVOV JRT 85 15.30 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: NOVA DOBA. 3. del angleške dok. serije 16.20 POROČILA 16.25 GALA KONCERT OB KULTURNEM FORUMU V BUDIMPEŠTI. posnetek 17.25 POSLADKANA VODICA, jugoslovanski film 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ODHOD VOJAKA. 1. del drame TV Beograd 21.55 NE PREZRITE 22.10 PESEM PTIC TRNOVK. 8. del avstralske nadaljevanke 23.05 PETRIJIN VENEC, jugoslovanski film DRUGI PROGRAM 12.25 Test — 12.40 Prvi dnevi miru — 13.25 Avnojski dnevi — 14.15 Šele pozneje smo začeli rasti — 14.45 Mali koncert — 15.00 Boks — 17.45 Mali koncert — 18.00 »Pozdravljena, moja domovina: Rasti in se razvijaj!« — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert opernih prvakov — 21.00 Poročila — 21.05 Partizanska kinematografija — 22.10 Trinajst stolov TV ZAGREB 9.45 Poročila — 9.55 TV koledar — 10.05 Praznični zvoki z rudarsko godbo iz Titovega Velenja — 10.35 Republiki iz srca — 11.05 Pozdravi Marijo (jugosl. film) ■— 12.35 Zlati slavček — 13.50 Zgodbe iz Nepričave — 14.20 To. kar ostane v nas — 14.50 Dnevnik— 15.05 Bajka o carju Salta-nu (sovjetski film) —16.10 Ljubitelj republike — 16.40 Dan. ki je združil svet — 17.10 Risanka — 18.00 Pozdravljena, moja domovina: Rasti in se razvijaj — 19.30 Dnevnik — 20.00 Odhod bojevnika, vrnitev maršala — 21.50 Bilečanka — 22.25 Politika je stvar delovnih ljudi — 23.25 Dnevnik — 23.40 Poje Mireille Mathieu SOBOTA, 30. XI. 7.45 — 00.00 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: OSTRŽEK. 1. del 8.25 POSTOJNSKA JAMA 8.40 PIONIRSKI HURA 9.10 VSAK PETEK NOV ZAČETEK. 1. del nanizanke TV Sarajevo 9.40 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: SAVELJ IN DAVID 9.55 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK — VESELI ROBOT, 5. del 10.25 RDEČI CVET. dokumentarni film 10.55 SPET TA LUCIJA, 2. del češkoslovaškega filma 12.15 NASTANEK ČLOVEŠKE VRSTE: Nova doba. ponovitev 3. dela angl. dok. serije 13.05 POROČILA 13.10 SUPERMAN, anegleški film 15.30 PJ V ROKOMETU (Ž) — RAD-NIČKI : BUDUČNOST 17.00 PJ V KOŠARKI (M) — BOSNA : PARTIZAN 18.35 ZGODBE IZ ŽIVLJENJA RASTLIN: Sporazumevanje med cvetovi in žuželkami. 9. del francoskega dok. hiza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 Pavič: PRIHOD MARŠALA. 2. del drame 21.45 ZRCALO TEDNA 22.10 SE SPOMINJAŠ DOLLY BELL?, jugoslovanski film Gre za prvenec bosanskega filmskega ustvarjalca Emira Kusturice. ki pa že deluje kot film zrelega in izkušenega avtorja. Zgodba pripoveduje o odraščanju, fanta Dina v enem od zanemarjenih sarajevskih predmestij, v revni družini, v kateri marksistično suvereno vlada patriarhalni oče. ki ob vsaki nespodobnosti svojih sinov skliče partijski sestanek. Tu je še kulturni dom. kjer se porajajo socialne vezi, Dinov golobnjak. njegov intimni svet. v katerem se ukvarja s hipnozo in doživi prve erotične izkušnje. Skratka. Kusturičev film je lep in nostalgičen spomin na šestdeseta leta. ki s svojo NEDELJA, 1. XII. 7.50 — 22.25 TELETEKST 8.50 POROČILA 8.10 ŽIV ŽAV 9.05 SOKOLI, ponovitev 5. dela 9.30 CERVANTES. 5. del španske nadaljevanke 10.25 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU — SLALOM (M), prenos 1. teka iz C'ourmayeura 11.30 625 11.55 SLALOM (M), prenos 2. teka 13.00 POROČILA 13.45 PESEM PTIC TRNOVK, ponovitev 7. dela 14.35 FORMULA 1, zabavnoglasbena oddaja 15.25 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Mikronezija, vetrovi, spremembe, ameriški film 16.10 POROČILA 16.15 LABOD, ameriški film 18.05 TV KVIZ 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 RODNA LETINA. 2. del TV nadaljevanke 21.00 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 21.30 ŠPORTNI PREGLED 22.20 POROČILA PONEDELJEK, 2. XII. 8.50 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 22.35 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 MARAČKA. poučna oddaja 17.45 VSAK PETEK NOV ZAČETEK. 2. del zabavnega niza 18.10 JFI KA. Dravljični portret sli- karke in ilustratorke Jelke Reichman 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 SLOVENSKA LJUDSKA PESEM: KOROŠKA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 neuničljiva Darija. 4. del francoske nanizanke 21.05 AKTUAI NO TOREK, 3. XII. 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 16.15 — 22.30 TELETEKST 16.30 ŠOLSKA TV 17.30 POROČILA 17.35 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ ZAGORJE 84. 11. oddaja 18.05 MITI IN LEGENDE — Biblijski miti: DAVID KRALJ, nanizanka 18.25 CELJSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 Tone Peršak: PODNAJEMNIKI. izvirna TV igra Kar šest interesentov je za skromno sobo, ki jo podjetna lastnica oddaja najboljšemu ponudniku. Vsi pridejo hkrati, poudarjajo svoj položaj, spodrivajo drug drugega in uveljavljajo svojo pravico do stanovanja. V igri slehernega proti slehernemu dobi tisti, ki se igre sploh ne udeležuje, a še ta bo slej ko prej ob dobitek. Tako za igro. ki je skušala v medsebojnem spopadu razgaliti različne človeške nravi, os- SREDA, 4. XII. 8.50 TEST 9.05 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.20 — 23.15 TELETEKST 17.35 POROČILA 17.40 PRGIŠČE PRILJUBLJENIH PRAVLJIC: OSTRŽEK. 2. del 17.55 L. Suhodolčan: NAOČNIK IN OČALNIK — Polonca. 6. del nadaljevanke 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OBZORNIK 18.40 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: C'URRY PO SVETU. 8. del angl. niza 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 DOKUMENTAREC MESECA: HIŠA 20.40 Film tedna: KRUTA ROMANCA. so> j-'fski film 23.00 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dpevnik — 17.45 Flipper — ČETRTEK, 5. XII. 8.45 TEST 9.00 TV V ŠOLI 10.35 TV V ŠOLI 12.00 POROČILA 16.05 — 22.30 TELETEKST 16.20 ŠOLSKA TV 17.20 POROČILA 17.25 Ela Peroci: MUCA COPATARICA. animirana pravljica 17.40 Tone Pavček: ČENČARIJA 1. pesmice za najmlajše 18.00 Dane Zajc: SI VI DEL. oddaja iz cikla Miniature 18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.10 TEDNIK 21.15 TUJCI IN BRATJE, 6. del angl-nadaljevanke 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Lutkomendij3 — 18.15 Hrvaško prirodoslovno društvo — 18.45 Jaz/ v Beogradu •" 19 30 Dnevnik — 20.00 Tass lahko objavi (7. del sovjetske nadaljevanko' — 21.00 Poročila — 21.05 Umetniški večer: W. Shakespeare: Ukročen3 trmoglavka lepoto prelije in prepriča gledalca. 23.55 POROČILA, - DRUGI PROGRAM 14.35 Prekinjena igra — 15.05 Babica (1. del češkoslovaškega mlad. filma) — 16.50 Avnojski dnevi (3. del dok. serije) — 17.45 Trgatev — 18.30 Serijski film — 19.30 Dnevnik — 20.00 Koncert pianistke Nataše Veljakovič — 21.15 Poročila — 21.20 Prijatelji — 21.55 Koncert skupine »Bijelo dugme« TV ZAGREB 9.10 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Deček z. rdečimi očmi — 10.00 Skupni izobraževalni program — 12.40 Pogumni kapitani (ameriški film) — 14.15 Vaterpolo Partizan : Kotor — 15.15 Dnevnik — 15.30 Rokomet (ž) Radnički : Budučnost —- 17.00 Košarka Bosna : Partizan —- 18.30 Prisrčno vaši: Sead Midžič — 19.30 Dnevnik — 20.00 Odhod bojevnika. vrnitev maršala — 21.40 Dnevnik — 22.05 Počeno ogledalo (angleški film) — 23.45 Če zrastemo do zvezd DRUGI PROGRAM 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA — 12.30 Arthur Rubinstein (1. del nadaljevanke) — 13.05 Avnojski dnevi — 14.00 Odprto prvenstvo Zagreba v namiznem tenisu, finale moški —■ 15.30 Smučanje- za svetovni pokal (posnetek iz Courmayeura) — 16.30 Odbojka Ribnica : Mladost — 17.30 Reportaža z nogometne tekme Partizan : Dinamo (Z) — 18.00 Glasbena oddaja— 18.25 Udeleženec in priča — 19.10 Prometni krog— 19.30 Dnevnik — 20.00 Spomini — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Festova kinoteka: Smrt v Benetkah (italijanski film) —• 22.45 Stereovizija 21.45 NASI BALETNI UMETNIKI: IKO OTRIN 22.20 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program— 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija — 22.05 Zabavnoglasbena oddaja tane razmislek o »teh čudoviti bitjih«, ki naseljujejo zverinjak sodobne človeške družbe. 20.55 INTEGRALI 22.15 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Dokumentarna oddaja za otroke — 18.15 Odprta knjiga.— 18.45 Rock festival Montr-eux 85 — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota —; 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Liki revolucije — 21.50 Čiril in Metod 18.15 Pred pisanim svetom poklicev — 18.45 Prijatelji glasbe — 19.30 Dnevnik — 20.00 A. Dvorak: Koncert j za violino in orkester v a molu — 20.40 j Včeraj, danes, jutri — 20.55 Feljton-" 21.40 Jazz Dolenjci dobro veste, ni zgodilo. Zdaj nas seveda vsi sprašujejo, kdaj je naslednji realni rok. Oprema za radijski del bo dobavljena šele aprila prihodnje leto. Za prvi televizijski program manjkajo samo še antenski delilniki. Menda jih zdaj barvajo. Namestitev antenskih delilnikov je odvisna od vremena, če je manj kot 5 stopinj Celzija nad ničlo, se kabli trgajo. Če to vemo, je jasno, da letos s prvim televizijskim programom s Trdinovega vrha najbrž ne bo nič.« Peter Mori ja povedal, da za zamudo Trdinovega vrha niso krivi samo dobavitelji opreme, počasi se zbira tudi denar. Po družbenem dogovoru financirajo tak oddajnik RTV, izvršni svet skupščine SR Slovenije in izvršni sveti slovenskih občin. Ta družbeni dogovor velja za prvi televizijski program ter prvi in drugi osrednji radijski program. Žal so slovenske občine zbrale lani samo 5 odstotkov denarja, ki so se ga zavezale prispevati, letos pa manj kot 6 odstotkov. Ne najbolje obveščeni Dolenjci menijo, da bo mogoče s Trdinovega vrha gledati tudi TV Koper. Peter Mori je povedal, da ob prvem televizijskem programu, ki bo, kot že rečeno, prihodnje leto, načrtujejo v dogledni prihod- Ko smo Petru Moriju, ki je na radioteleviziji Ljubljana zadolžen za oddajnike in zveze, povedali, kako vrli Dolenjci mislimo, da bo,potem ko bo zgrajena avtomatska oddaj-niška postaja na Trdinovem vrhu, dovolj na televizor ali radijski sprejemnik navezati košček žice, pa bo vse bleščalo, vrvelo in šumelo od programov, je vodilni mož ljubljanske televizijske tehnike izjavil, da bajke te vrste niso mogoče, nekaj programov pa ob normalnih antenah vendarle bo. In to kmalu. »Ustavilo se je seveda zaradi denarja,« je povedal Mori, »stolp je namreč narejen. Naročeno imamo opremo za prvi televizijski program in dva radijska. Glede na načrte z radiom Novo mesto bo morda mogoče s Trdinovega vrha slišati tudi tretji radijski program, ki bo kombinacija pokrajinskega in osrednjega radia. Sporazum za omenjeno oddajniško opremo je že podpisan. Ob naročilu bi morala biti zbrana vsa sredstva. Oprema za prvi televizijski program ima pri izdelovalcu (IMP) prednost, roki za dobavo tehnike radijskih programov pa se nenehno podaljšujejo. Dobavitelj je RIZ. Po načrtih bi morali vse omenjene programe gledati in poslušati že avgusta letos. To se, kot Z naravo do zdravja EVKALIPT Danes bi si ogledali rastlino, ki ne raste pri nas, marveč v Avstraliji in na sosednjih otokih. To je evkalipt, imenovan tudi modri gumijevec, ker pokriva njegove liste sivo moder voščen oprh. To so na svetu najvišja in največja drevesa, saj dosežejo višino do 165 m in obseg do 40 m. Drevo so prinesli tudi v Evropo, kjer uspeva samo v južnih, sredozemskih krajih. Tu zraste le do 35 m visoko. Drevo raste zelo hitro in ga na veliko sadijo tam, kjer morajo izsušiti tla. Dobro uspevatudi na slabi zemiji in ga tako uporabljajo za pogozdovanje. Ima značilne navpično postavljene liste ip nenavadne cvetove. Kot zdravilna droga pridejo v poštev le listi (fol. Eucalip-ti). So zelo prijetnega in aromatičnega vonja, okus pa je pekoč. Vsebuje precej eteričnega olja, čreslovine, grer nčine, smole, sluzi, rudninske soli itd. Včasih so uporabljali evkaliptove liste kot antiseptik, antipiretik in adst-ringens. Se danes služi kot zdravilo zoper mrzlico, ki spremlja malarijo, in kot antiseptik pri obolenju črevesja (kolera). Prisotno eterično olje dobro vpliva na vneta dihalna pota, lajša napad astme in pospešuje izločanje seča. Eterično olje, ki se dobi v lekarni, pomirjajoče vpliva na živčevje, blaži migreno, zdravi vnete dlesne in ustne bolezni. Aktivna snov v eteričnem olju je cineol, vsebuje pa še pinen, kamfen in druge terpene. Vse te snovi delujejo kot antiseptik, če uživamo evkaliptovo olje v majhnih količinah, razkužuje prebavni priloga dolenjs trakt, pospešuje prekrvavitev notranjih organov, povečuje izločanje seča in pomirjevalno vpliva na dihalne organe. Delovanje evkalopto-vega olja lahko primerjamo z delovanjem rožmarinovega olja. Čeprav se razlikujeta po svoji sestavi, je njun glavni učinek antiseptično delovanje. Tudi v rastlinskem svetu so etirična olja zato, da varujejo rastlino pred žuželkami in bakterijami. Zato izkoriščamo antiseptični učinek evkaliptovega olja pri prehladih, vnetjih ustne votline oziroma povsod, kjer je okužba. Evkaliptovo olje vdihavamo pri prehladnih obolenjih tako, da si pripravimo velik lonec vrele vode, vanj vlijemo nekj kapljic eteričnega olja, se pokrijemo čez glavo in vdihujemo soparo. Pri tem se ne smemo prehladiti. Eterično olje damo v alkohol (2:50) in dobro stresamo. To dišavno. raztopino vtiramo v kožo pri telesni utrujenosti, glavobolu, živčni utrujenosti itd. Eterično olje pospešuje prekrvavitev pljučnih mehurčkov, vanje pride več vode, gost sluz se redči, lažje se odkašljamo. BORIS JAGODIČ urah v Versaillesu napišejo IV kot lili. Ko se je to razvedelo, so tako pisavo na svojih urah zahtevali tudi nekraljevski naročniki. V nekaj izraelskih kibucih, ki pripadajo ultraortodoksni židovski verski sekti, je prepovedana uporaba hebrejščine, uradnega izraelskega jezika. Člani sekte menijo, daje raba hebrejščine v posvetne namene huda žalitev boga, zato se pogovarjajo kar v arabščini. General Charles de Gaulle je nekoč dejal, da je narodu, ki ima 350 različnih vrst sira, nemogoče vladati. Kaj bi nosati general rekel, če bi bil na čelu nemške pokrajine West-falije, ki pozna 450 osnovnih vrst klobas? Zadnji poročeni rimski papež je bil Hadrijan, ki je sedel na svetem sedežu od 867 do 5 873. Preden so Hadrijana izbrali za papeža, je bil škof, imel je ženo in odraslo hčer. Ko je zvedel, da so ga izvolili za papeža, se je uprl celibatu, družina se je nastanila v lateranski palači. Eden od njegovih najbolj zagrizenih tekmecev se je kasneje poročil z njegovo hčerjo. Otroke je imelo_ tudi nekaj poznejših papežev, vendar nezakonske. Pred Hadrijanom je bilo še nekaj oženjenih papežev. Papež Hormisdas (515-523) je bil celo oče papeža Silveriusa (536-538). Pred nekaj leti je igralec Marlon Brando za 100.000 dolarjev kupil Tetiaroau, atol v Pacifiku severno od Tahitija. Brando je nakup utemeljil z besedami: »Rad bi lovil ribe daleč od ljudi.« Angleški suveren podari londonskemu županu vsako leto 12 živih jelenov. Gre za privilegij, ki gaje 1428 uvedel takratni angleški kralj Henrik V. V začetku je darilo vsebovalo 6 jelenov, sicer ne preveč radodarni Henrik VIII. pa je število povečal na ducat. Nekoč so jelene pojedli na banketih, danes pa so okras živalskega vrta v Regent parku. Čebele niso enako velike, prav tako ne njihovo satje. Vrsta čebel, ki živi v Pakistanu, dela sate, velike za otroško dlan. V sosednji Indiji pa žive čebele, ki grade sate, visoke do 3 metre in težke do 200 kg. Zakaj je na nekaterih urah rimska številka IV napisana s 1111? Pojasnilo je precej banalno: francoski kralj Ludvik XIV. preprosto ni mogel razlikovati rimskih številk IV in VI. Ker je šlo za kralja, so zlahka ukazali, naj na vseh V neobvezen premislek 0,85 DOLARJA NA URO Oddelek za raziskovanja velike švicarske bančne hiše Union Bank of Svvitzerland (UBS) je naredil analizo, iz katere je razvidno, da zaslužimo Jugoslovani na uro v povprečju 0,85 dolarja, kar je, če izvzamemo vzhodno Evropo in del južne hemisfere; najmanj na svetu! V obdobju, ki ga je raziskovala omenjena nadvse ugledna mednarodna banka, je zagrebška tekstilna delavka zaslužila tisoč dolar- jev na leto, njena kolegica v Houstonu 10.400, v Oslu 7.700, v Hong Kongu 4.300, v Mexico Cityju 2.200, v Kairu 5.700, v Istanbulu 1.300, v Lizboni pa 1.500 dolarjev. Seveda ni toliko važna plača, bolj pomembno je, kaj dobiš za svoj denar, čemur pravimo tudi kupna moč. Med 50 obravnavanimi mesti je mogoče za svojo plačo najudobneje živeti v Zuerichu in _ Los Angelesu, najslabše pa se piše Lizbončdhu in Zagrebčanu, ki lahko vsebino modre kuverte zamenja za kar štirikrat manj dobrot in blaga kot Švicar ali Američan. Zanimivo je pogledati tudi, koliko dajejo Zagrebčani, ki jih je švicarska UBS gledala kot nekakšno jugoslovansko povprečje, za splošno in skupno porabo. Med petdesetimi mesti je hrvaška prestolnica po davkih in prispevkih na kar 16. mestu. Za splošno in skupno porabo dajejo blizu 28 odstotkov. Manjše dajatve imajo v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji, Italiji, Ameriki in celo v Švici, v bogatih skandinavskih državah, v Avstriji in Nemčiji pa so davki ter zdravstveni in socialni prispevki večji kot pri nas. Da bo resnica bolj popolna, je treba povedati, da analiza ne upošteva samoprispevkov, ki jih svet ne pozna, pri nas pa so z izjemo olimpijskega Beograda, sestavni del vsakega obračunskega lista. Zakaj vsi ti podatki? Tudi zato, ker nam je predsednik slovenske vlade pred dnevi na temelju osebnih dohodkov, ki so se prvič v zadnjih nekaj letih za las realno povečali, posredno očital, da se nam nekoliko preveč mudi v komunizem. Omejitvena politika porabe je v sedanjih pogojih gospodarske stabilizacije sicer nujna, na daljše proge pa brzdanje osebne in skupne porabe najbrž ne bo več mogoče. Današnje dajatve za osebni in družbeni standard iz družbenega proizvoda so znatno nižje kot v gospo-darsko razvitih zahodnih državah in, kot trdijo nekateri ekonomisti, tudi manjše kot bi bilo primerno sedanji stopnji našega gospodarskega razvoja. Nadaljnje stiskanje pasu lahko povzroči še večje neskladje med ekonomskim in socialnim razvojem, ogrozi lahko naše najbolj strateške dolgoročne cilje. Ni namreč spodbudno delati in živeti z zavestjo, da hodiš v službo za najmanjšo plačo v Evropi. MARJAN BAUER ______________________________J Glasba______ ANNABELLA LWIN Te dni se je na svetovnem glasbenem tržišču pojavila prva samostojna plošča »Don’t Dance With Strangers« dvajsetletna Annabelle Lwin, pevke nedavno razpadle skupine Bow Wow Wow. Annabella je bila že s štirinajstimi leti pop zvezda. Da bi začela kariero, je zapustila šolo. K temu jo je nagovoril iskalec novih zvezd Malcom McLaren, v tem času dokaj nepriljubljen in vpleten v mnoge škandale. Mlada Annabella je začela peti v skupini, katere glasbo bi najlažje označili kot zelo svež pop, zasnovan na plemenskih ritmih, surovo melodični kitari in deškem Annabel-linem glasu. Celoten podvig, imenovan Bow Wow Wow, je glasbena kritika skoraj enoglasno podprla, dobro pa ga je sprejela tudi publika. Delo s to skupino se je vsem očitno dobro obrestovalo. Seveda pa ni nič večnega in še posebno ne sijaj in uspešnost pop zvezd, tako da raz- pad skupine Bow Wow Wow ne bi smel nikogar čuditi. Diskografska hiša RCA, v kateri je skupina snemala, potem ko je zapustila EMI, se je morala odločiti, v katerega člana skupine bo še naprej vlagala. Izbor je bil skoraj samoumeven. V RCA so se seveda odločili za Annabello, ki je bila že v skupini najbolj izpostavljena in zanimiva osebnost. Annabella Lwin je temeljito zagrabila in te dni je že viden rezultat njenega dela v obliki prej omenjene prve samostojne plošče, katere naslov bi lahko poslovenil v Ne pleši s tujci«. Ta pesmica ni nič posebnega, saj ne pritegne posebno, vendar tudi nikogar ne pripšelje do tega, da bi ugasil radio. Zakaj torej revije po svetu, predvsem pa vodilni britanski glasbeni časopisi, posvečajo Annabel-li toliko svojega prostora? Očitno je k temu veliko doprinesel njen videz, ki je daleč od nekdanjega videza ,f na pol divjega dekliča, mnogim pa je zanimiva tudi kot primer odraščanja pop zvezde, ki pa je še vedno zelo mlada in spet na začetku poti, ki naj bi vodila na vrhove top list. Tokrat je Annabella tudi prvič sodelovala v pisanju pesmi, ki jih izvaja, kar se v času dela s skupino Bow Wow Wow ni dogajalo. Za svojo prvo samostojno ploščo je z Misom Murpyjem in Davidom Franksom iz skupine The System sodelovala pri ustvarjanju večine skladb. Četrti oktober 1985. Dan kot iz pravljice, eden tistih, v katerih žejna zemlja že več kot mesec dni razen nekaj kapljic ni dobila ničesar izpod neba. Pri gozdni upravi v Podturnu dočakamo avtobus, ki je pripeljal iz Ljubljane 28 borcev Partizanske tiskarne in ciklostilske tehnike Urške na obisk nekdanje postojanke 13 A. Tu, na vznožju Roga, se jim pridružijo še Jelka Rovšnik-Venc z možem Danilom iz Trbovelj in Novomeščanka Mila Sitar. Prisrčno srečanje in veselje, kakršno še vedno velja med tovariši in soborci, polno smeha, kratkih vprašanj in hitrih odgovorov, se plete po novo asfaltirani cesti, ki že vodi do Lukovega doma na Bazi 20. Še pod domom zavijemo desno na makadam in nad Podstenicami na Cinkarsko pot. Po 41 letih se partizanski tiskarji spet vračajo na kraj, kjer je dozorela zamisel Centralnega komiteja KPS o postavitvi še druge močne tiskarne v tem delu Slovenije. Razen »Triglava« na Goteniškem Snežniku naj bi blizu vodstva osvobodilnega gibanja in uredništev osrednjih časopisov začela delati večja tiskarna tudi na samem Rogu. Pred devetimi leti so jo njeni nekdanji delavci zadnjikrat skupno obiskali. Jelka z možem Danilom je bila v njej tudi še potem: tu je našla napol obdelano aluminijasto žlico, kakršne jim je takrat izrezoval Klemen Zoran, ki je delal v stavnici. Danilo je zbral razmetane opeke, jih očistil in oblikoval iz njih nekdanjo peč. Ko sta bila še prej enkrat v nekdanji tiskarni, niso z vodnikom vred našli v njej ničesar. Šele pri vračanju domov jima je domačin v Podturnu prinesel s podstrešja prgišče tiskarskih črk prav iz Partizanske tiskarne. Po vojni so kmetje iz doline marsikaj sami »rešili« iz nekdanjih partizanskih barak na Rogu. Avtobus počasi vijuga skozi gozd, ki se že odeva v čudovite jesenske barve. Nenadoma in hkrati več tovarišic veselo zavpije: »Tole je naša skala! Tu smo po lestvi, spuščeni čez njo, pozimi spravljali v tiskarno papir in druge potrebščine. Kako natančno smo počistile ostanke oglja, ki smo ga dobili v vrečah za plinski generator, niti smet ni smela ostati v snegu...« priloga dolenjskega lista 0 11 Vedeli smo, da sta nam vodja centralne tehnike inž. Lojze Rojec-Miha T. in Petrač poslala na pomoč izkušenega mehanika Rafka Simčiča, ki jima je že prej enkrat dejal: »Ves Rog ima dovolj nafte! Lahko si pomagamo z ogljem. V Triglavski so si ga sami skuhali...« Tudi mi smo ga dobili, za filter v peči pa smo nasekali kock iz sveže smrekovine. Uparjena smola je sicer šla skozi ves motor, ko pa se je ohladil, seje v njem vse zlepilo in ustavilo: s kladivom smo izbijali bate. Iz Starih žag smo potem dobili novo peč. Novi filter je bil iz kamenja...« Zoran bi moral napisati spomine na življenje v Partizanski tiskarni: tako menim in spodbujam razgibano pripoved postavnega Zasavca. Iz knjige Jožeta Kralla o osrednjih partizanskih tiskarnah na Slovenskem vem, da so tu, v Partizanski, kljub hudim bojem z Nemci v neposredni bližini še v noči od 16. na 17. april 1945 stiskali 5000 kosov brošurice z naslovom Pogodba med SZ in Jugoslavijo. Čeprav je propagandna komisija pri IOOF naročila, naj natisnejo kot »nujen tisk« 10.000 brošuric, tega ni bilo več mogoče uresničiti. »Oba tiskarska stroja smo razstavili, dele na rokah znosili nad jgmo, od koder so jih kmetje prepeljali nad Butoraj, kjer smo jih shranili in takoj nato na Vinici oba stroja spet sestavili,« doda Klemen Zoran. Slavko Jakofčič-Slavc, ki je v Partizanski vodil ekspedit tiskarne, mi nariše na košček papirja razpored barak v jami. Tako spoznam, kje so stale stavnica, centrala, strojnica in jedilnica, kje sta bila upravna baraka in Petračevo »stanovanje«. Darja Jako-fčič se zanima, tako kot zadnjič na Snežniku, kje so ostanki tiskarne. Njen oče je prejle naše! v grmovju podstavek lepo okrašenega gašperčka; morda so ga nekoč ulili v železarni na Dvoru. Darja je na zidni opeki iz nekdanje kuhinje opazila črki »R. F.«, znak obrnika, ki je nekoč, davno pred vojno, kje na Dolenjskem izdelal in žgal to opeko. TISKARSKI STROJ SO POGANJALI TUDI NA ROKE Tone Dolmin in Rudi Buričz drugimi vred ocenjujeta kos štedilnikove plošče, Nace Gregorač-Vid pa je našel med travo vsaj 40 cm dolg železen vijak. Če dodamo k temu še nekaj kosov aluminijaste pločevine, ki leži ob starem gabru, bi bilo to vse, kar smo ta dan našli od nekdanje Partizanske tiskarne pod Babjo gorico. Slavko Krušnik-Mihec, ki je v tiskarni vodil strojnico, nenehno zabava zbrane z domislicami in s sproščenim humorjem.Z bistrim spominom se dotika takratnih nadrobnosti. »Ob osvoboditvi Beograda smo .šnelpreso' gonili na roke, ker ni bilo bencina, samo da bi časopis čimprej prišel med ljudi,« nam med drugim pove in Klemen mu pritrjuje, kako je to težaško delo zmučilo tiskarje. Tovarišica Eta doda, da so delali tudi po 32 ur hkrati, če je bilo potrebno. Ob smrti komandanta Staneta so tiskali časopis vso noč; v poldrugem dnevu je bil postavljen in spet tudi razmetan, da so imeli črke za nova naročila. V bunker med nekdanjo strojnico in upravno barako so ob izpraznitvi tiskarne sredi aprila 1945 shranili precej stiskane literature, obleke in hrano. »Papir bi morda še našli,« ugibajo tiskarji, ki mi pokažejo tudi ostanke jarka, s katerim so dušili ropot pogonskega stroja, ki ga nad jamo že ni bilo več slišati. Čas nas začne priganjati k odhodu. Nad jamo pozdravimo tovarišice, ki so nas tu počakale, in zdaj zavijemo po malo daljši poti proti avtobusu. Nežka Štraj-nar, Malka Mišmaš in Darinka Jenko se smejijo šalam žensk, ki se spomnijo, kako so v tiskarni skrbeli tudi za dobro voljo. Celo miklavževali so in prijetno, čeprav skromno proslavili novo leto in druge praznike. Med hojo preletim Kroniko partizanske tehnike: s hudomušnimi ljubezenskimi verzi jo je 1944 spisal soborcem v tiskarni Slavko Krušnik-Mihec. Rovšnikova Jelka, ki je delala na malem novomeškem zaklopnem stroju, še ima doma zvezčič teh izvirnih pesmic, meni pa je malo prej tovarišica Eta podarila povojni ponatis Krušniko-vih veselih zbadljivk. TA DAN NISMO VIDELI URŠKE Štorovke zamotijo izletnike še pred vkrcanjem v avtobus; nekateri imajo kmalu polne vrečke čvrstih gob. Vodstvo izleta se med vračanjem odloči, da bomo obiskali še Urško, nekoč največjo ciklostilsko tehniko na Rogu. Pod Bazo 20 zavijemo na gozdno pot proti Kraljevemu kamnu in avtobus ostane na veliki poseki. Več kot polovica se nas poda za Slavkom Jako-fčičem in Nacetom Gregoračem-Vidom, katerima se s specialkami pridruži še Tone Dolmin. Po kakih dvajsetih minutah začnemo krožiti okoli kraških globač: podobne so si kot krajcar krajcarju, vse približno enako zaraščene, pa vendar — nobena ni prava! Vid se spomni, kako jeobzadnjem obisku Urške naletel še na ostanke bunkerjev, v katerih je vrhovno vodstvo upora pri tiskarjih preživelo nemško jesensko ofenzivo 1943. Možje stikajo glave in ugibajo: »Pod Kraljevim kamnom smo; kaj pa, če smo k Urški morda vendarle zavili iz napačne smeri?« Ni nas sram priznati, da nam Rog danes ni pokazal vseh steza in ne razodel vseh svojih skrivnosti, še vedno je ves ta-jinstven in tako prostran, da v njem po toliko letih lahko zaide tudi star partizan. Časa je premalo, da bi raziskovali in iskali Urško še naprej, zato sevrnemo k družbi, ki čaka na poseki. Nad njo si z Vidom nabereva mraznic, ki jih je na kupe okrog velikanskih štorov. Tiskarji so presrečni ob vsem, kar smo danes videli in slišali. Rafko Simčič pove, da je kot prerojen, ko je spet podoživel vse, kar je nekoč delal v centralni tehniki KPS in v Partizanski tiskarni. Mili Sitarjevi uide prisrčen vzdih, daje spet za »deset let mlajša in da je bilo danes skratka vse enkratno...« Zoranu Klemenu se stoži ob spominu na veliki tiskarski stroj, ki ga je aprila 1945 v Partizanski razstavil, čez leta pa ga je videl v Muzeju revolucije; ko so ob njem stali šolarji z učiteljem. Hudo mu }e, da se Petračeva napoved izpred devetih let ni uresničila: da bodo sem, pod Babjo gorico na Rogu, prihajali odrasli in mladina in na kraju samem videli, kje je živela Partizanska tiskarna. »Vse, kar smo imeli v gozdu, je propadlo. Tiskarski stroj so pozneje postavili v neresničnem okoli , čeprav so bile barake urejene,« potoži Klemen. Kakih deset metrov od avtobusa so v blatu sivkast- -rjavega izsušenega kala kot nož ostro vrezani ogrorr i kremplji in velike šape medveda, zraven njegov n odtisov pa vidimo tudi sledove parkljarjev. Kam se je . tej hudi suši umaknila rolka divjad? še globlje v prastari gozd, kamor zdaj razen lovca in gozdarja tako redkokdaj zaide človeška noga. TONE GOŠNIK Ob dnevu republike URŠKE TA DAN NISMO SREČALI Partizanska tiskarna na Kočevskem Rogu pozimi 1944/45. V ospredju strojnica, v ozadju gozdne vrtače stavnica, na desni strani pa baraka za upravo tiskarne. Ijali prek Ajblja in Kaptola, Ograje in Zdihovega, Turkove drage in Knežje lipe v Stari trg ob Kolpi. Tu je partizanski transport dva dni počival, potlej pa so dragoceni tovor skozi Črnomelj in vasico Blatnik blizu Semiča pripeljali do Podstenic in od tam po samotnih gozdnih poteh pod Babjo gorico. Za nekdanjo kočevsko tiskarno je bila po tem napornem potovanju zabrisana vsaka sled. Tu, v tej prostrani jami, kamor bi zlahka skril vsaj tri do štiri srednje velike stolpnice, je zaživela Partizanska tiskarna. Konec julija 1944 so se vanjo začeli seliti tiskarji iz grafike 13 A pri Kraljevem kamnu, nekdanje ciklostilske tehnike Urške. Od avgusta 1944 do aprila 1945 je Partizanska tiskarna v tem gozdu natisnila nad 350 različnih tiskov v skupni nakladi milijon in 991.000 izvodov. Tiskala je Ljudsko pravico, Slovenskega partizana, Našo vojsko, posebno izdajo Slovenskega poročevalca ob osvoboditvi Beograda, Našo ženo in od decembra 1944 naprej tudi Slovenskega poročevalca. Izdelovala je najrazličnejše brošure, večbarvne letake (tudi v nemškem jeziku), knjižice, izkaznice, navodila, vabila in parole, obrazce, hranilne knjižice Denarnega zavoda Slovenije, različne lepake in okrožnice. Bila je v neposredni bližini vodstva osvobodilnega boja in centralne tehnike, odkoder je dobivala v delo zlasti veliko drobnega tiska. Stopam v dno globeli in poslušam živahne pomenke tiskarjev. Katja Hilbert-Eta in Zina Kisovec gledata, kje so stale barake; da so bile res tu, vidim po pravokotnih ploskvah, kjer še ne raste drevje. Marta Novak z dvema sestrama, Mira Mohar z možem Jankom in Tilka ter Ljubo Tomc se čudijo zaraščenim stezam. Kje je kaj stalo takrat pred 41 leti, zanima Vlada Jordana, Borisa Kariža, Jožeta Martinčiča in njegovo ženo. Vlagalka Justa Koščak in Polonca Kovač, ki je delala v stavnici, razlagata prijateljicam iz Triglavske, kje so vodile stopničke na »Višarje«, eno izmed dvojih stranišč v tiskarni. Polde Mesec-Volk, nekdanji notranji ekonom tiskarne, potoži ženi in prijateljem, kako se »nič več ne spominja podrobnosti iz tistih let«. 2>v spomin neštetih prijetnih in grenkih trenutkov v tiskarni pa je Klemen Zoran iz Hrastnika, ki je delal v stavnici, v prostem času pa pomagal ekonomu. »ROG IMA DOVOLJ NAFTE « »Pozimi 1945 se je ponoči zaradi prevroče dimne cevi vžgala streha iz skodel nad stavnico. Na srečo sem bedel in smo ogenj hitro pogasili. Za vodo smo pozimi topili sneg. V italijansko cisterno smo lahko zbrali do 2000 litrov dežavnice. Ko je poleti zmanjkalo vode, smo jo hodili iskat z lesenimi bankami v lužo blizu križišča, kjer smo prejle pustili avtobus. Kuharice so jo odišavile s čaji in samo to smo smeli piti. Lestev čez skalo je bila pravcati partizanski izum, tako vešče in praktično smo jo uporabljali Pozimi je bilo snega tudi do pasu. V navadnih čevljih in modrih delavskih hlačah, ki sem jih imel v tiskarni, sem pomagal nositi meso s Cinkarske poti v postojanko. Napol živi smo se vračali vanjo, natovorjeni huje kot živali. Ko smo dobili peč na oglje, naš plinski generator in elektriko v tiskarno, so me v stavnici dvakrat zalivali z mlekom: zaradi plinov sem bil že nezavesten... Nova plinska peč in motor sta bila za nas velika pridobitev. TOVARIŠTVO SODELAVCEV Od tod bi s Cenikarske poti po bližnjici že lahko prišli do nekdanje Partizanske tiskarne, toda avtobus odsopiha še malo naprej in se potlej ustavi na nekem ovinku. Slavko Jakofčič-Slavc, ki je med vojno delal v obeh tiskarnah, ima kot junija na Goteniškem Snežniku tudi danes s seboj hčerko Darjo. Skupaj z drugimi soborci se ozira po gozdu in meni, da smo »zdaj pa že blizu«. Med neutrudljivo, lagodno hojo, podobno potepanju gobarjev po veliki hosti, polni skal in trohnečih debel, se pogovarjamo kakih dvajset minut. Med nami je tudi 13 tovarišic in tovarišev, ki so med NOB delali v tiskarni »Triglav«, nekateri pa v njej in tudi na Rogu. Z večino izmed njih sem bil letos junija na Goteniškem Snežniku. Spomine na delo v tiskarnah prepletajo izletniki z usodo tistih, ki jih danes ni med nami. Mila Sitar gre v skupinici med zadnjimi jn podpira Rafka Simčiča; čeprav ima že 85 let, hodi tovariš Rafl (tako še vedno kličejo razposajena »dekleta« priljubljenega mehanika-partizana iz Ivančne gorice, ki je delal pri Petraču v centralni tehniki KPS) s palico čilo in sveže. Vrsta izletnikov seje malce raztegnila in z njene glave začujemo klice: »Naša jama! Tole je naša jama!!« Mlajši (tisti krog šestdesetih let) se zapodijo v prostrano globel, nekateri celo kar čez skale. Večina jih ubere pot v globačo levo po strani, nekaj starejših tovarišic pa se odloči za oddih nad jamo. Tudi Rafko Simčič si izbere parobek in Mila mu svetuje, naj tu počije. Z roko mi pokaže onstran velike kadunje in ponovi, kar mi je povedala že lani: »Tamle sva s Simčičem poleti 1944 že pod noč prišla tik do nove tiskarne, a je zavoljo teme nisva našla. Petrač je malo prej nagovoril mojega očeta Janeza Zupančiča, ki je takrat poveljeval narodni zaščiti na Riglju, da sem kot 17-letno dekletce lahko šla v tiskarno na Rog. Čez teden dni je iz Novega mesta prišla za mano še pet let starejša sestra Iva. Mene so v tiskarni naučili vlaganja na velikem stroju, Iva pa je delala v odpremi. Tisto noč sem prvič v življenju prenočevala v gozdu: bala sem se živali in teme, samote m vse se mi je zdelo grozno. Takrat in pozneje je Rafko pazil name kot na hčerko. Zjutraj sva videla, da sva spala pod drevesom prav na robu tele kotanje, v kateri je bila naša tiskarna...« Osebje partizanske tiskarne na Kočevskem Rogu 8. marca 1945. Fotografirali so se za spomin ob obisku Vide Tomšič; v prvi vrsti spredaj je vodja tiskarne Srečko Plečko — Fiks. V JAMI JE BILA VARNO SKRITA VELIKA TISKARNA Mila odhiti za tovariši v prostrano globačo, sam pa ostanem nekaj časa nad ogromno jamo in kot da še ne morem verjeti: sem, v sredo te divje, zapuščene samote, je centralna tehnika KPS v juniju 1944 naselila veliki tiskarski stroj iz nekdanje Pavličkove tiskarne v Kočevju. Se od zloma Italije je bil skrit v gozdu nad Belico. Malo prej so Gradovi možje za novo tiskarno pripravili potrebne lesenjače. S sedmimi vozovi so stroj, črke in različno opremo iz Dolenje Brige nato prepe- MILA SITAR — ZUPANČIČEVA pozimi 1944/45 kot vlagalka na velikem stroju v Partizanski tiskarni. milriiim uliti mi m'ouiiiii« ii tntniut »mu tmu '«1111111,,!, ju,., litfiif! (Ji|j [>, Magda šile iakrajšek Anton Strnad Anton Pirnat Krajevna skupnost Velike Foljane je najmanjša v ribniški občini, saj šteje le j še 293 prebivalcev, medtem ko jih je še j leta 1948 imela 427. Mladih je vedno manj, zato so pred 11 leti ukinili osnovno j šolo, njena stavba pa je zdaj preurejena v prostore za potrebe dejavnosti KS in njenih organizacij, razen tega tu občasno gostuje potujoči vrtec. Prav v tej stavbi smo napovedali naše uredništvo v gosteh, vendar smo ga v zadnjem trenutku zaradi snega in mraza na predlog domačinov preselili v gostilno v Ortneku. Sneg pa tiste dni ni bil edina nevšečnost, žled je na tem območju podrl okoli 10.000 kubikov drevja, potrgal mnogo električnih žic, da so ponekod dobili luč šele po dveh, treh ali celo štirih dneh, povzročil je okvaro na TV kablu do pretvornika itd. Krajevno skupnost je predstavila Alojzija Zakrajšek, predsednica krajanov KS Velike Poljane. Najponosnejši so na asfaltno cesto iz Ortneka do Velikih Poljan. Obnovili ali posodobili so tako rekoč ceste do vseh vasi. To je še posebno pomembno za to, ker se zdaj krajani lažje vozijo na delo v Ribnico in Ljubljano, saj v domačem kraju ni nobene- ga proizvodnega obrata. Postavili so tudi nova, pokrita avtobusna postajališča. Čeprav časi samoprispevkom niso naklonjeni, so letos v Velikih Poljanah izglasovali še dodaten samoprispevek. Z njim bodo posodobili in asfaltirali cesto skozi vas in opravili nekatera druga dela. Samoprispevek solidarno plačujejo tudi vikendarjij ki jih je tu 19 in ki tudi sodelujejo s krajani pri raznih delih. Marsikaj pa bo treba še postoriti. Prednostna naloga je urediti cesto proti Sam-očam tako, da bodo dostopne tudi pozimi. V naslednjem letu pričakujejo, da bodo tudi vse vasi dobile telefone. Štiri hiše (tri v Velikih Poljanah in ena na »Vahtnici«) so še vedno brez elektrike. Z vodo so dobro oskrbovane le Velike Poljane, štiri vasi imajo večje ali manjše težave v sušnem obdobju, pet naselij pa še nima vodovoda. V načrtu je še gradnja novih prostorov za potrebe gasilskega društva, prelitje nekaterih obnovljenih cest (Močile, Podpoljane) z asfaltom, ureditev nove trgovine v Ortneku itd. BO V GRAŠČINI SPET DOM ZA STAREJŠE? »Leta 1928 je bilo, ko sem prišel v Ortnek. Nisem se mogel načuditi lepemu grajskemu poslopju. Čudovit vrt, I ograja, hlevi, polni živine, pa park in s vodomet. Takrat so v gradu, ki nosr letnico 1852, živeli poleg Oskarja Kozlerja in njegove žene še dva otroka, vzgojiteljica, vrtnar, kuharica, lakaj in nekaj strežnega osebja. Bilo je lepo, ljudje so imeli radi svojega gospodarja, ki jih ni nikoli izkoriščal. Se več. Med vojno je bil Oskar Kozler eden tistih, ki je neštetokrat pomagal partizanom, domačinom, marsikdo se mu ima celo zahvaliti za življenje. Bili so dnevi med vojno, ko so se na gradu zbirali partizanski voditelji, sestankovali so, Oskar pa jim je nudil hrano, tudi nemalo glav živine iz njegovega hleva je skrivnostno izginilo v hosto • Tako se je svojega srečanja z | gradom pred osmimi leti spominjal Via-] dimir Prežblj, dolgoletni sodelavec na-; šega lista. vojni so v grajskih poslopjih uredili dom za onemogle, ki se je leta 1952 ob stoletnici gradu preselil drugam. Grajsko poslopje so tokrat preuredili v hotel, ki je posloval do leta 1962. Gostje in turisti so radi zahajali semkaj zaradi lepega okolja, vse sobe so bile primerno urejene, imele so centralno kurjavo in kopalnice. Čez slabih 11 let pa je grad prevzel Mestni odbor ZZB v Ljubljani, zatem so ga »posodili« ustanovi Naša djeca iz Pulja, ki je v njegovih prostorih organizirala vsakoletno letovanje otrok. S tem pa se je pričel neizbežen propad gradu'. Okoli 120 puljskih otrok se je vsako leto zvrstilo na letovanju v Ortneku, medtem ko je v nes-ezonskih mesecih grad počival, prepuščen zobu časa in huliganskim početjem nekate- Toda vojne ie bilo konec, Kozlerjevo lš graščino je kot tolike druge zajela agrarna *i reforma, posestvo je bilo razlaščeno. Po 10 »LOVCI PREMALO STRELJAJO« Med najbolj dejavnimi v krajevni skupnosti Velike Poljane je prav gotovo tudi lovska družina. Na začetku je bilo v lovski družini leosem članov, kasneje pa se je število povzpelo na 37. V 2800 hektarov velikem lovišču prva leta po vojni sploh niso streljali divjadi, saj jo je vojna močno razredčila. Toda lovci so s skrbnim gojenjem divjadi vrnili gozdu podobo, kakršno je imel nekoč. Vsako leto pokrmijo divjadi po 5 ton koruze, tri tone sena, nekaj ton sladkorne pese in dve toni mrhovine. V lovišču imajo za te namene kar 14 krmišč, več solin in kaluž. Lovci pa obdelujejo tudi 5 hektarov njiv, da bi imeli dovolj hrane za divjad. Seveda ni nič nenavadnega, da je v tem lovišču precej visok odstrel. Vsako leto odstrelija najmanj enega medveda pa 10 jelenov, 12 prašičev, 52 srnjakov itd. Vendar se kmetom zdi, da loyci še premalo streljajo, saj divjad povzroča precej škode na poljih. Lovci vsako leto odštejejo za pokritje škode do 200 tisoč dinarjev. Lovci dobro sodelujejo s krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami ter z vojno pošto v Ortneku. Lepo pa skrbijo tudi za obeležje NOB, nad katerim so prevzeli Patronat. Sedaj se pripravljajo na gradnjo lovskega doma. Pri gradnji bo vsak lovec opravil po 160 prostovoljnih delovnih ur. v___________________________j. rih brezvestnežev. Streha je pričela popuščati, prostori so postajali iz leta v leto bolj zanemarjeni. Puljčani so se gradu leta 1974 odpovedali. Mestni odbor ZZB Ljubljana je takrat našel salamonsko rešitev, ko je v gradu uredil bivalni prostor za gozdne delavce iz drugih republik. A tudi to ni trajalo dolgo. Današnja podoba nekdanjega lepotca je zastrašujoča. Edina turistična postojanka Predsednik Gasilskega društva Velike Poljane Anton Strnad je predstavil delo tega društva, ki je bilo ustanovijeno leta 1909. Od ustanovnih članov je živ še 90-letni Štefan Ambrožič. Imajo dve aktivni desetini (mladincev in članov) pa tudi več starejših in podpornih članov. Letos so ob prenovi ceste skozi vas podrli gasilsko orodišče, zgrajeno leta 1925, zdaj pa bodo gradili novo. Po vojni so dobili najprej motorno brizgalno ILO, leta 1960 pa sta jim brata Slavko in France Andoljšek, ki sta bila na začasnem delu v Nemčiji, pomagala pri nakupu motorne brizgalne VW. »Tridesetletnico našega Turističnega društva Grmada bomo praznovali prihodnje leto. Do takrat bomo dokončali gradbena i druga dela pri našem turističnem domu na Grmadi,« je povedal predsednik društva Alojz škulj. Grmada je dobila ime od turških časov sem, prej pa se je ta,.hrib imenoval Vrhušček. Z nje je lep razgled daleč naokoli TU SO DOMA VELIKI MOŽJE Poljanci so zelo ponosni na svoje velike može. Trije izmed njih so obeleženi tudi v ribniškem Parku kulturnikov, mi pa smo dodali še dva, na katera so nas Poljanci še posebej opozorili. Daleč najbolj znan je Peter Kozler (1824—1879), pravnik, geograf in politik. Skupaj z Antonom Globočnikom je na podlagi kranjskega deželnega grba določil belo-modro-rdečo trobojnico kot slovensko zastavo. Bil je soustanovitelj Slovenskega zbora Slovenije, društva, ki si je postavilo za cilj, da se vse pokrajine, koder bivajo Slovenci, združi v eno upravno celoto — Zedinjeno Slovenijo. To pa ni bito možno brez zemljevida, ki bi pokazal svetu, kje žive Slovenci In prav (prvi) »Zemljevid slovenske dežele in pokrajin« je naredil Peter Kozler ter bil zato pod Bachovim absolutizmom obdolžen veleizdaje. V knjigi »Park kulturnikov v Ribnici« je med znanstveniki poleg Kozlerja opisan še dr, Jakob Šilc (1886—1961), ki je pisal o moderni slovenski liriki, o razvoju slovenske moderne, o Tolstojevem umetniškem naziranju, o racionalizmu ter iracionalizmu itd., med pesniki in pisatelji pa Andrej Andoljšek (1827— 1882), ki je izdal nabožno knjigo »Nebeška mana«, bil pa je tudi prvi slovenski duhovnik, ki je deloval na pacifički obali ZDA (tri leta je misijonaril tudi v Baragovi škofiji). Na pokopališču v Velikih Poljanah je pokopan znani slovenski zgodovinar Metod Mikuž, ki je umrl pred tremi leti. Hišo je imel v bližnjem Zukovem. Tesno je sodeloval s Poljanci in o medsebojnem razumevanju govori dejstvo, da je želel biti pokopan prav tu, od koder je videti tudi bližnja Slemena, kjer je bila doma njegova mati. Podobno željo je izrazil tudi glasbenik in fotograf France Modic, ki je umrl pred dobrimi tremi leti, pokopan pa je pri Svetem Gregorju tako, da gleda proti Velikim Poljanam in Grmadi. Prehodil in prefotografiral je vse te kraje in zapustil bodočim rodovom veliko dokumentov o ljudeh in dogajanjih. Uredništvo v gosteh V SLOGI SO VSE TEŽAVE MANJŠE vse do gorenjskih planin. In prav na Grmadi so turistični delavci z območja Velikih Poljan in Ortneka dogradili in odprli pred 25 leti svoj turistični dom, ki so ga letos razširili. Pri tem so jim s prostovoljnim delom, denarjem in materialom pomagali ostali krajani, delovne organizacije, vojaki, mladina in drugi. Še posebno živahno je na Grmadi trikrat na leto, in sicer ob prvomajskih praznikih, ko je tudi otvoritev turistične sezone prvo nedeljo v avgustu, ko je tu srečanje dolenjskih turistov, in jeseni, ko organizirajo polharsko noč. Ko smo v taisti gostilni, kjer je prejšnji teden potekalo naše uredništvo v gosteh, sedeli pred dobrimi osmimi leti, smo med drugim zapisali: »Ortnek je kraj, kjer smo se dodobra seznanili z nekim stanjem človekove duše, ki mu s tujko pravimo apatija. Nič ni hudo narobe, a tudi malo je stvari, ki so za silo. Preveč za jok, prenoalo za veselje skratka.« Tokrat, po osmih letih, apatija ni več lebdela nad mizami. Zamenjalo jo je veselje, radost, ponos nad narejenim, nad napredkom. Tako smo pfečlisti večer "v prijetno ogrevani sobi gostilne Prijateljevih čutili novinarji Bojan Budja, Jože Primc in Jože Simčič. PAŠA SE JE DOBRO POKAZALA V krajevni skupnosti je zemlja skopa, toda kljub temu se veliko ljudi ukvarja s kmetijstvom. Domala tretjina je takih, ki obdelujejo zemljo, tako imenovanih čistih kmetov pa je zelo malo. In še ti ne bi mogli živeti od zemlje, če bi ne bilo gozda. Za marsikoga je gozd med glavnimi viri dohodka. Franc Prijatelj, ki je tudi sekretar osnovne organizacije ZK, je povedal, da ima 22 hektarov zemlje. Od tega je samo 4 hektare obdelovalne, pa še ta je večinoma v bregu. Zato ima kljub velikemu posestvu v hlevu samo sedem glav živine. Za delo na kmetiji sta z ženo sama, dva para rok pa sta premalo za skopo kraško zemljo. Prijatelj je povedal, da bi brez gozda, le težko preživeli. Dodatna težava je tudi v tem, da s stroji ni mogoče dosti narediti. »Če bi sedaj delali tako kot nekoč, ne bi imeli po pet do šest glav živine v hlevu,« je dejal Marko Prijatelj, ki je sicer zaposlen v Inlesu. »Z gnojenjem travnikov pa smo toliko izboljšali zemljo, da imamo krme za več glav živine,«je povedal naš sogovornik. Dodal je, da bi bilo življenje v hribih veliko lepše, če bi bile boljše ceste, če bi imeli povsod vodovod in telefon. Zato v krajevni skupnosti načrtujejo prav izboljašnje infrastrukture, ki je zelo slaba. Dokaz za to, da čaka Poljance še veliko dela, je tudi podatek, da imajo v petih vaseh še vedno vodnjake. O tem, kako so se znašli v zadnji suši, ni da bi govorili. Vodo za živino in gospodinjstva so morali voziti s cisternami. O kmetijstvu je govoril tudi kmetijski inženir Jože Andoljšek, ki je vodja pospeševalne službe v ZKGP Kočevje v temeljni organizaciji kooperantov. Andoljšek tudi v popoldanskem času ne more brez kmetijstva, zato je na materini kmetiji krepko poprijel. Zgradil je nov hlev za 16 glav živine, poleg govedi redi 15 ovac. Kljub velikemu hlevu pa je tudi na tej kmetiji glavni vir dohodka gozd. V hribovskih predelih je namreč pridelovanje za tretjino dražje kot v ravnini. Vendar hribovski kmet zaradi tega nima nobene olajšave, saj mora gnojila, gorivo in druge potrebščine plačevati po enakih cenah kakor nižinski kmetje. Kupna moč kmetov pa se še naprej manjša in vprašanje je, koliko jih bo še vztrajalo pri tem delu. »Da bi zmanjšali stroške pri reji živine, smo se tudi pri nas odločili za pašo živine,« je povedal Andoljšek. »Iz republiških virov smo dobili po 75 tisoč dinarjev nepovratnih sredstev in uredili 30 hektarov pašnikov na Jarčjem hribu. Pet kmetov nas je, ki tam pasemo 28 glav živine. Dosedanji rezultati so zelo dobri, saj so se stroški zmanjšali,'živina pa še je dobro razvijala, saj je na dan pridobivala do 70 dkg. Pasli smo od 17. maja do 17. oktobra. 152 dni smo bili na ta način rešeni vseh tistih drobnih del v hlevu, ki sicer ne prinašajo dosti, vzamejo pa dosti časa,« je dejal Andoljšek in dodal, da je pašni sistem za tiste predele zelo primeren. med Turjakom in Brodom na Kolpi propada. 2e pred leti je neki dunajski hotelir ponujal za odkup gradu velike denarje, kasneje je sam ceno celo podvojil, vendar o tem nihče ni hotel slišati ničesar. Je mar grad zares zapisan neizbežnemu propadu? Početja v njem nihče ne nadzira, še zmeraj je tam moč najti sledove dnevnih in nočnih huliganskih obiskov: razmetane steklenice alkohola, ostanke hrane in še bi lahko Franc Prijatelj naštevali. Usoda ortneškega gradu očitne nikogar preveč ne zanima, izjema je seveda nekaj posameznikov. Edino, kar je bilo v gradu v teh letih narejenega, je obnovljena streha. Zares žalostna usoda Kozlerjev® graščine, žalosten spomenik rodbini, ki ji ie vselej bi(p mar za usodo slovenskega človeka. In kaj na vse to pravi Lado Andoljšek. domačin, ki kot zdravnik službuje v ribniškem zdravstvenem domu, eden tistih redkih, ki si je vseskozi prizadeval ohranit' ortneški grad in ga rešiti propada? »Po vsem tem se mi zdi, da je danes rešitev pravzaprav le ena. Ortneški grad s svojo prijetno okolico bi lahko, primem? preurejen seveda, služil kot dom ostarelih občanov. Ima naravnost idelano leg°' oskrbovancem bi nudil potreben mir, ie blizu vseh komunikacij. Glede na števil0 prebivalstva naj bi imel kakih 80 postelj, b'1 bi odprtega tipa, v njem naj bi našli mest° tudi ljudje, katerih zdravstveno stanje je takšno, da jih v bolnišnice ne sprejmej°. domače zdravljenje pa je prezahtevno (srčni bolniki, diabetiki). Dom naj bi mn®1 svojo stalno gospodarsko dejavnost, s čimer bi se tudi preživljal, hkrati pa oskrbovancem) nudil zaposlitev v prostem času Sicer pa je o vsem tem še veiiko prezgodaj govoriti, najprej naj svoje o usodi gradu rečejo tisti, ki bodo za kaj takega morah prispevati sredstva1 Dejstvo je le. d<> takšnega doma v občini nimamo, čeprav 9a potrebujemo«. Marko Prijatelj Intervju .Dolenjskega lista DOŽIVLJAL SEM TUDI PONIŽANJA IN ŽALITVE ! \ Dolenjska je doživljala najbolj krvave boje v vsej zasužnjeni Sloveniji. Kar 2.323 dolenjskih mož in žena je padlo v boju s sovražnikom, 1.419 jih je umrlo kot žrtve fašističnega nasilja. Tudi gospodarski davek temu nasilju je Lil strašen: 932 stanovanjskih in 3.515 gospodarskih poslopij je bilo uničenih, 61 javnih zgradb do tal razdejanih. Trideset let po osvoboditvi je bilo sklenjeno, da Dolenjska s svojim sedanjim rodom zgradi do zdaj najdostojnejši pomnik svojim padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Ta pomnik je novi oddelek NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Ali že služi svojemu namenu in če ne, zakaj ne, o tem in podobnem smo se pogovarjali z vodjem oddelka Antonom Štampoharjem, zgodovinarjem in raziskovalcem. ^ > DL: Kar nekaj let je že, kar je bil zgrajen in slovesno °dprt nov oddelek NOB Dolenjskega muzeja. Takrat je bilo med drugim poudarjeno, naj bi to ne bil samo del muzeja v običajnem smislu, ampak tudi spomenik Polenjcem, ki so dali življenje za svobodo. Po svoji Širši funkciji pa naj bi bil oddelek NOB tudi sodobna učilnica zgodovine. Koliko je ideja o učilnici že uresničena, oziroma kaj oddelku še manjka, da bi to lahko postal? “Da, minilo je natančno sedem let, odkar je bila predana svojemu namenu v glavnem s finančnimi sredstvi zaposlenih v občini Novo mesto zgrajena nova stavba oddelka NOB Dolenjskega muzeja, pa slabih pet let, ko je bila v njej odprta okrnjena stalna razstavna zbi-rka. Okrnjena zato, ker je šele letos dobila približno dokončno podobo, potrebno pa bo še nekaj časa, da bomo lahko rekli, da je zaključena, saj bo med drugim Potrebno odpraviti številne tehnične in, vsebinske Napake, kar ne bo poceni. Zelo na kratko povedano: 'Pž. Peter Ivanetič, ravnatelj Dolenjskega muzeja v času gradnje, je z dušo in telesom storil vse, da je Vgradnja tekla po načrtu, toda strašanske komplika-cije so bile v zvezi s pripravo in predstavitvijo razstavnega gradiva, od samega začetka pa vse do današnjih dni. Lahko rečem, da je potek priprav in oblikovanje razstavnega gradiva tipičen primer Neodgovornega ravnanja in neracionalnega trošenja družbenih sredstev. Seveda bi takšna sodba terjale širše pojasnilo, povem naj le, da je krivda na muzeju le v tem, da ni imel lastnega kadra in da z oblikovalcem razstave vse do letošnjega februarja ni sklenil Ustrezne pogodbe. Da naj bi bil novi oddelek spomenik padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja, smo povedali že z Naslovom brošure, ki jo je izdal odbor za izgradnjo °ddelka NOB: .Novi oddelek Dolenjskega muzeja za NOB in ljudsko revolucijo — osrednji spomenik pad-"Ni borcem in žrtvam fašističnega nasilja ter revolucio-narni preteklosti na Dolenjskem'. Poleg tega so v ^Pominski avli oddelka v kovino vrezana imena blizu uOoo padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja iz Nekdanjega novomeškega okrožja, toda osrednja Ornemoracija ob dnevu mrtvih je bila tudi letos na ^■viblju nad Žužemberkom, avle pa se ni nihče spom-Pil. Zgovorno je tudi dejstvo, da s(m)o vsi pozabili na 2r,ve med Romi, ki v avli niso zapisani, pa jih je bilo SaPio v Auschvvitzu pokončanih nad 70. ideja o učilnici je bila doslej le delno uresničena in je Najtesneje povezana s kadrovsko krepitvijo oddelka, zaenkrat lahko nudimo zadovoljivo vodstvo po stalni razstavni zbirki, pomagamo vsem, ki se ukvarjajo s Proučevanjem novejše zgodovine, toda naša predaval-Pica bo samevala še naprej, saj zaenkrat nimamo prijavljenega niti enega predavanja, tehnično opremljenega s spremljajočim dokumentarnim gradivom. T o le davek hude zamude v preteklosti, ki jo bomo skušali čirnprej nadoknaditi, tudi s pomočjo novo ustanovljenega pedagoškega oddelka našega muzeja. Ob tem P| rad dodal, da bodo naša prizadevanja pri prenaša-Pju revolucionarnih tradicij na mlajše rodove obrodila jhi žlahtnejši sad, kolikor bo tudi naše sodobno življenje temeljilo na revolucionarnem izročilu.« r>L. Ali je oddelku NOB že uspelo zbrati, obdelati in Prezentirati gradivo, ki po svoji naravi in pomenu sodi vanj? Kakšen odgovor imate na kritike, da se končna Podoba oddelka NOB nekako prepočasi izrisuje? Na **kšne problejne ste kot njegov vodja, kustos in ne Nazadnje tudi kot zgodovinar in proučevalec revolucionarne preteklosti na Dolenjskem v najširšem Pomenu naletevali pri prezentaciji gradiv? Slišati je Pilo o direktnih pritiskih vplivnih ljudi, da določenih dokumentov ne bi obelodanjali, oziroma bi jih izločili * izbora za razstavo, ker da bi v nečisto luč postavili Nekatere dogodke in nekatere osebnosti. Lahko to Potrdite in konkretizirate ali pa so se o tem spletle 8amo bolj ali manj tendenciozne govorice? “Ce bi že zbrali, obdelali in prezentirali vse gradivo, Potem po muzeološki plati skoroda ne bi imeli več kaj Početi. Nasprotno, s temi osnovnimi opravili v muzejih Ne bomo nikoli na tekočem. Realno gledano, bi en delavec potreboval leta, da bi pregledal arhivske fonde s3mo v Arhivu SR Slovenije in izbral gradivo, Nanašajoče se na Dolenjsko. Drugi delavec, ki bi se z ehako nalogo iotil pregledovanja časopisov, bi za to Potreboval še več let. Doslej smo v osrednjih arhivskih ustanovah — v Inštitutu za zgodvoino delavskega 9'banja, Zgodovinskem arhivu CK ZKS in v že Omenjeni ustanovi — opravili le delen izbor, in še to Predvsem v zvezi s konkretnimi nalogami. Tako smo Pridobili kopije arhiva okrožnega odbora OF Novo Presto in nazadnje kopije arhivske dokumentacije, Nanašajoče se na delovanje društev kmetskih fantov in deklet. o katerih je oddelek letos pripravil razstavo, ki se po predstavitvi v Novem mestu in gostovanju v Trebnjem, Metliki in Črnomlju nahaja v Šentjerneju. Izbor arhivskega gradiva predstavlja tako obsežno nalogo, da bi za to morali odpreti samostojno delovno mesto arhivarja. Vendar arhivi bodo počakali, veliko pa je šlo v izgubo na terenu, kjer doslej nismo izvedli akcije načrtnega zbiranja gradiva, nanašajočega se na to obdobje. Od izpolnjevanja teh in mnogih drugih nalog je odvisna podoba oddelka, ki pa ne sme biti nikoli zaključena, saj se mora stalno dograjevati. Za začetek bomo veliko dosegli, ko bomo dali končno (začasno) podobo tej naši nesrečni stalni zbirki. Pri svojem skoraj 15-letnem delu v Dolenjskem muzeju — delovnik pa je, to lahko mirno trdim, v poprečju trajal 12 ur — sem občasno še do nedavnega doživljal tudi ponižanja in žalitve. O mrtvih le dobro, toda eden od njih si je vztrajno prizadeval, da moram biti odstranjen s tega delovnega mesta. Med razlogi, da se zgodovinarji neradi odločajo za novejšo zgodovino, je ravno takšen odnos redkih posameznikov. Sam sem bil deležen raznih oznak: od nedolžnega, trmastega Belokranjca do nevarnejšega zagovornika spravaštva z domobranstvom in še česa, kar je imelo tudi določene posledice. Morda bi pred temi pritiski klonil, če ne bi bil deležen podpore tistih, ki so verjeli, da morda pa le sem za kakšno rabo. Med njimi naj omenim tovariški in korekten odnos občinskega odbora ZZB NOV Novo mesto. Izsledki iz novejše zgodovine so nedvomno najbolj izpostavljeni ocenjevanju družbenopolitičnih faktorjev, zlasti ko rušijo neko ustaljeno podobo. Pritiski take ali drugačne vrste so po mojem bolj izraziti pri pisani besedi, saj ni običaj, da bi v stalnih zbirkah ali pri občasnih razstavah karkoli in še manj kogarkoli izpostavljali v negativnem smislu, ker tu nedvomno veljajo določeni principi in norme. Delno bi lahko govorili tudi o samocenzuri, če pošteno govorimo, kajti rad bi ga poznal, ki ne bi pri svojem delu upošteval realnih družbenih razmer in časovne distance. Naj pojasnim to na primeru Dušana Pirjevca-Ahaca. Eden od nekdanjih komandantov slovenskih partizanov je ob njegovi fotografiji v stalni zbirki vprašal: ,Kaj pa ta dela tukaj?' Mi smo z njegovim portretom povedali, da je bil politični komisar Dolenjskega bataljona, ne pa, da si je zaradi napačnih odločitev s tragičnimi posledicami pridobil vzdevek ,rdeči' Ahac. • Pri pripravi naše stalne razstavne zbirke so se skušali uveljaviti različni interesi in premagati je bilo potrebno tudi nesprejemljive predloge, kot sta bila npr. tista: naj bi pričeli s prikazom revolucionarne preteklosti od približno leta 1935 in da izdajalske dejavnosti belogardistov ne bi prikazovali. Vzemimo tudi primer Jožeta Kopiniča, po rodu Belokranjca, enega največjih jugoslovanskih revolucionarjev, Titovega sodelavca, in Marijo Prežljevo, napovedovalko na Radiu Svobodna Jugoslavija v Moskvi. Sta sploh omenjena v naši razstavni zbirki? Znano je tudi, da je v času zmede po napadu na Jugoslavijo prišlo do množičnih manifestacij s ciljem, da bi naše kraje zasedli Nemci, in ne Italijani, Po dobršnem delu Dolenjske so vihrale zastave s kljukastim križem, zbirali so podpise in pošiljali delegacije k Nemcem, pri Trebnjem je pod italijanskimi streli padlo 7 oseb. Toda tega na razstavi ne omenjamo, a ne vidim razloga, da to zamolčimo, saj ravno taki in podobni pojavi pričajo, kakšne težave vse sta morala premagovati Komunistična partija in Osvobodilnafronta, kosta ustvarjali enotnost slovenskega naroda. Tudi skice z lokacijami belogardističnih in domobranskih postojank s številčnim stanjem iz določenega razloga na razstavi ni najti, čeprav bi dala podobo, proti kolikšnim silam so se vključno s tujo sovražno vojsko morali bojevati partizani. Poskuse vplivanja pri raziskovalnem delu naj ilustriram s konkretnim primerom. Prof. Ema Muser se je že pred dolgimi leti lotila naloge, da napiše zgodovino novomeškega okrožja. Toda zaradi posredovanja ob nameravanem razgovoru z enim od vodilnih partijskih delavcev pred vojno in soorganizatorjem vstaje v letu 1941 je z delom prenehala. Neposredna posledica tega je, da bodo minila še dolga leta, preden bomo lahko vzeli v roke zgodovino okrožja. Omenjeni problemi niso prevladujoči, so le osamljeni poskusi, govorim o njih, ker ste me pač vprašali.« DL: Kakšen je torej odelek NOB danes in kakšen bi moral biti? »Kakšen je oddelek NOB danes? Vsekakor ne takšen, da bi bili lahko z njim zadovoljni. Velja pa poudariti, da so z izgradnjo novega oddelka, njegovo tehnično opremljenostjo in ob vse večji podpori družbene skupnosti dani pogoji za njegov vsestranski razvoj, seveda kolikor se bo tudi kadrovsko krepil. Menim, da smo na poti k cilju, ko ne bomo nudili obiskovalcem le možnost ogleda stalne razstavne zbirke in mu po potrebi ali na željo dali strokovno vodstvo po njej, ampak jim bomo s podrobnejšo obdelavo posameznih dogodkov in pojavov z uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov omogočili poglobljen vpogled v našo revolucionarno preteklost. V ta namen bomo z lastnimi močmi in zunanjimi sodelavci skrbeli tudi za nadaljnje izdajanje publikacij v naši zbirki Prispevki za zgodovino delavskega gibanja in NOB ne bi upravičili vseh njegovih pričakova j_ Resnica pa je, da je prav zaradi tega, ker vse doslej Baričeva gostilna upravičeva pričakovanja gostov, vsa ta priznanja tuo prejela. Torej je strah o razočaranih gosn pri njih od»e£. ^ BEZ£K SOOBLIKOVAL NOVI Večerni mrak se je iz vrtač ih gozdov pričel plaziti proti Semiču in se vzpenjati med vinograde nad njim. S prvim mrakom se je iz doline prikradla blago uglašena pesem zvonov, ki so pozivali k večernicam. Zdaj s tega otočka, zdaj z onega, ki je še komaj zaznaven štrlel iz mraka, se je iz zvonika razlil ušesom dobro razpoznaven glas, in ljudje, ki so nemo čakali ob grmadah suhih vej, nakopičenih na vzpetinah nad naselbinami, so zlahka ugotavljali, od kod prihaja. Vendar se ob grmadah niso zbrali zato, da bi poslušali glasove. Ko je pesem zvonov utihnila v daljavi, je od cerkvice sv. Mihaela zadonel zamolkel strel. To je bil prvi znak. Takoj za prvim strelom bi moral slediti drugi. Tako je bilo dogovorjeno. Toda v dolini je zavladala gluha tišina. Sledilo je nekaj minut napetega pričakovanja. Potem se je iz doline zopet oglasil strel. Oddahnili so se. Vse je v redu. Prižgali so grmade, da je plamen švignil visoko v nebo in razsvetlil okolico, ter se opravili na dogovorjeno zborno mesto. Vendar mladinskega in delavskega shoda takrat, pred prvim majem leta 1936, nad Semičem ni bilo. In dva mlada Semičana, napredna mladinca, kresov, ki so bližnji in daljni okolici oznanjali delavski praznik, nista več videla. Tisti drugi strel je bil zanju usoden. V turobnem jesenskem dopoldnevu sedim z Antonom Lukežičem, po domače Žugljevim, iz Vavpčje vasi v motelu Smuk in se pogovarjam o dogodkih skoraj izpred pedtesetih let. Anton je upokojen, pa se po stari semiški navadi ob nedeljah dopoldne opravi v motel, kjer pomožuje s prijatelji o tem in onem. Pri triinsedemdesetih je še dokaj čil in krepak možak, le vid ga na enem očesu močno zapušča in tudi s sluhom ni vse v redu. To je posledica dogodka, o katerem teče beseda. »V Semiču smo imeli pred vojno močno in dobro organizirano delavsko gibanje. Duša tega gibanja je bil poznejši narodni heroj Jože Mihelčič. Leta 1936, za praznik dela, ki je bil takrat od oblasti prepovedan, naj bi dokazali, kako močni in dobro organizirani smo. Po okoliških hribih naj bi prižgali kresove, potem pa imeli še shod, na katerem naj bi peli revolucionarne pesmi in NAGRADA V BESNICO MIHAEL BEŠTER je bil izžreban izmed reševalcev naše predzadnje nagradne križanke in žreb mu je za nagrado dodelil knjigo humoresk našega stalnega sodelavca Tonija Gašperiča. Upamo, da mu bodo začinjene, a v bistvu globoko po resnici zapisane pripovedi o našem vsakdanjiku všeč. Rešite današnjo križanko in Pošljite rešitev najkasneje do 9. decembra na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKAI Bolj Varen pred tatovi prgišče Posmehovanje Izpridi srce In iall vsa čustva. H. BALZAC Nobene vojske, nobeno nasilje, terorizem, nobena oblast oe morejo izkorenitl lepote iz ^meljskih tal in Iz človeSkih ®rc. J. VIDMAR Tragičen občutek življenja je osnovni občutek vsakega normalnega človeka. M. ROŽANC ImEJNI KRAJ Sl HRVAŠKO I0B SAVI ZVSP,/! V 1 iiuiGfn ip SRB- M- NOGOMET- „ ORLU UNIČENJE |ME NI KLUB NI D/ EnakoH ZVODNICA. Švedske GORA IN KRAJ NA KOROŠKEM JEZERO V ETIOPIJI PROMETNI ZVEZA OBJEKT/ DRŽAV BOLEZEN EL00CA RIO OE JA PAD. GIBEL STRANKE OBMEJNO PEČAT/ KLJUNAČ IGRA S KARTAMI VRATI NA KONCU NJIVE MNOŽIČEN ■NAPADI DEBENJAK NUMEROj |GL M| LATVIJSKE 3/SKOTSKO JEZERO »PoSASTnl GRADBENI ELEMENT > HLADNO I VREME/ VRSTA VRBE/ OKONČINA SREDOZEMSKA OKR RASTLINA Z elektronskimi napravami zoper vse bolj razširjene kraje avtomobilov in vlome vanje V ženskih rokah še večjo zlo S cigareto v roki ženska ne ogroža le svoje zdravje, marveč tudi zdravje svojega otroka — Več je kadilk, čakajo pa jih posebne tegobe Pred nekaj desetletji je bila cigareta v ženskih rokah razmeroma redka, saj je kadil in se v tobačnem dimu šopiril predvsem moški spol. ki mu je po nenapisa-n,h pravilih tovrstno »zrelostno« Potrjevanje edino prav pristajalo. Kot so ženske na mnogih področjih krenile naprej in se enakovredno uveljavile ob moških, so svojo enakopravnost začele Uveljavljati tudi pri kajenju. Vse ye£ žensk je posegalo po cigaretah ln vse pogosteje. V razvitem svetu a° tako zabeležili stalen porast Števila kadilk, kaže pa, da se bo ob dosedanjem naraščanju števila Kadilk čez nekaj let tako po-2?Pelo, da bodo moškim enake. 1 Medicinski raziskovalci so namreč že večkrat dokazali, da je aJenje škodljivo, da raka v grlu in ^stih ter težave z želodcem in živci Ploh ne omenjamo. Morda se je Udi zaradi teh ugotovitev v za-.!}J*h letih zmanjšalo število ka-ucev med razvitega Zahoda, v^otek kadilcev med moškimi ztrajno pada. Nasprotno pa se povečuje °dstotek kadilk med prebivalst-v?tn. Leta 1955 je bilo med odra-"*m prebivalstvom Združenih | ?ržav Amerike 52 odst. kadilcev i 'n samo 24 odst. kadilk. Danes je "adilcev še 35 odst., medtem ko je adilk že 30 odst. Torej močan Padec na eni in porast na drugi st-j JUni. Najbolj vznemirljiv pa je poklek, da po cigareti segajo mlade pnske. Med vsemi kadilkami jih ".največ (36 odst.) v starostni sku-| r.mi 20 do 24 let. To je v tisti Zlvljenjski dobi. ko je ženska v v?jem biološkem razvoju naj-Prirnernejša za rojevanje potom-Cev. , |n prav tu je kleč. Redno aJenje namreč pri ženskah ne Podstavlja samo že zapisanih ne-I *rnosti, ki jim je podložen tudi r°ški spol, marveč si s stalnim ?vajanjem nikotina v svoj orga-'Zern ogrožajo rodilne sposobni. Ko kadijo, pa posredno grožajo tudi bodoča pokolenja. Zaradi vsega tega se medicinski ‘Tokovnjaki z vse večjo zaskrbljenostjo sklanjajo nad statistične •evilke, ki govore o porastu kaje-Ja med ženskami, posebno še JPladimi. Najprej so opazili, daje ;|očno poraslo število pljučnega iaka med ženskami. Pred desetimi j**1 je bilo razmerje med moškimi ,n Ženskami, obolelimi za plju-J>‘m rakom, 8 : 1, zdaj ježe 1,5:1. °bak v tem drastičnem poveča-tJU Taka na pljučih pri ženskah ig-a zanesljivo poglavitno vlogo. .Tudi obolenj srca in ožilja je ženskami vse več zaradi kaje-Ja* Kot so ugotovili medicinski ^ziskovalci, je ženska tem nežnostim še bolj podvržena, če /Ulije kontracepcijske tablete. V S zvezi je kajenje desetkrat bolj J'°dljivo za krva obtočila. »Čez ?*set let se bomo morda srečali s aVo epidemijo srčnih oblenj med ženskami,« pravi epidemiolog Gary Goldbaum. Zadnje raziskave so pokazale, da je kajenje še posebno škodljivo za žensko v njenih najboljših rodnih letih. Ogroženi so tudi otroci kadilk, med samim dozorevanjem v materinem telesu in potem, ko ob materi kadilki odraščajo. Zenske, ki redno kadijo, so za četrtino manj plodne in precej težje zanosijo, ker nikotin vpliva na raven ženskih hormonov v krvi in vpliva na ovulacijo jajčeca. Če ženska kadi tudi potem, ko je že zanosila, se nevarnost spontanega splava poveča desetkratno v primerjavi z nekadilkami. In ko se otrok rodi, je pri materah kadilkah lažji za četrt kilograma kot pri materah nekadilkah. Majhna telesna teža novorojenčka lahko pomeni cel kup zdravstvenih težav, od nerazvitih pljučk do nevarnih izlivov krvi v možgane. Poleg tega so novorojenčki kadilk bolj ogroženi zaradi skrivnostnega pojava nenadne smrti (SIDS), kar je jasno pokazala posebna študija pennsylvanijske državne univerze. Novorojenčki kadilk so za 50 odst. bolj ogroženi s SIDS kot otroci nekadilk. Težave so pogostejše tudi z dihali in prebavo. Neka študija, ki sojo opravili v Angliji in so vanjo zajeli 13.000 otrok, je pokazala, da otroci tistih mater, ki so kadile tudi med nosečnostjo, v poprečju zaostajajo v rasti, telesni in duhovni, za otroci nekadilk. Ženska torej kadi za dva! MISLI Vera ni spoznanje, vera je življenje. V. GRMIČ Smisel In bistvo nista nekje za rečmi, sta v njih, v vsem. H. HESSE V odsotnosti človeškega dostojanstva •<* naše duše Izrazito podložne nesvobodi. M. ROŽANC Poglavitni krivec vseh naših nesreč, preteklih, sedanjih In bodočih, smo le mi sami. B. ŠTIH A tudi po rodni dobi za kadilke ni konec posebnih težav. Ginekolog Don Mattison je ugotovil, da se pri kadilkah obdobje mene pojavi poldrugo leto bolj zgodaj kot pri nekadilkah. To pomeni seveda, da se kadilka prezgodaj sreča z vrsto težav, ki jih prinaša menopavza. Med drugim je bolj podvržena siceršnji tipično ženski težavi, povezani z meno, oslabelosti kosti. Kadilka hitreje izgublja kalcij in osteoporoza (krhkost kosti) je pri njej hitrejša in hujša, nevarnost zlomov pa toliko večja. Zakaj potem toliko in vse več žensk kadi? Na to vprašanje ni lahek odgovor in ga zaenkrat ne morejo dati niti sociologi in še manj zdravniki. Kajenje je pač stvar osebne odločitve in svobode: vsakdo se mora sam odločiti, ali bo kadil ali ne. Zanimivo pa je, da je med kadilkami že čutiti možen preobrat. Izobražene ženske ne kadijo več toliko, čeprav so bile prav one tiste, ki so druge potegnile k tej škodljivi, nekdaj zgolj moški neumnosti. In odvajanje kajenja? Strokovnjaki trdijo, da se ženske veliko težje odrečejo cigareti, ker njihov organizem popolneje absorbira nikotin in je zategadelj zasvojenost večja. Zaradi vsega tega bi se morala dekleta ob prvi cigareti resneje zamisliti ali jo prižgati ali ne! MiM (Vir: Newsweek) Val nasilja Krvavi ropi in nedolžne žrtve v Belgiji V supermarket v belgijskem mestu Aalst je, tik preden so ga zaprli, vdrl maskiran neznanec s puško v roki. Brez oklevanja je ustrelil dve v trgovini prisotni ženski, potem pa zahteval od blagajničarja denar. S plenom v roki je stekel do parkiranega avtomobila in streljal po dolgem in počez ter pri tem ubil nič hudega slutečega moškega in njegovo devetletno hčerko, ki sta sedela v nekem avtomobilu. Po krvavem pokolu je storilec pobegnil. Za plen, vreden blizu milijon dinarjev, je ubil osem ljudi in jih ranil več kot deset. To je zadnji iz vrste nadvse krutih ropov, ki sojih v dveh letih doživeli v Belgiji. Neusmiljeno streljanje nedolžnih ljudi in izjemno kruto nastopanje roparjev je vlilo med prebivalstvo strah, policija pa zaenkrat še ni kaj dosti storila. Kriminalisti domnevajo, da gre za gangstrsko skupino nekdanjih plačancev in komandosov. Na vesti imajo že 16 krvavih ropov, pri katerih so pobili 28 ljudi. Mala Belgija postaja tako dežela nasilja. Po tragediji na bruseljskem stadionu, po eksplozijah bomb teroristov grozi navadnim državljanom še krvože-Ijna banda roparjev, ki ji ni mar kri nedolžnih ljudi. V. Tudi pri nas, ne samo v razvitem svetu, so kraje avtomobilov in vlomi v avtomobile vse pogostejši. za kriminalce pa je to opra- Zeleni aids Je virus kriv propadanja evropskih gozdov? Evropski gozdovi umirajo. To je nespodbitno. Toda po nekajletnih raziskavah, ki so pokazale, da gozdovi umirajo zaradi hudega onesnaževanja zraka in z njim povezanega kislega dežja ter uničevanja gozdnih tal, se je pojavila nova razlaga. Po nji naj bi bili evropski gozdovi žrtve nekega virusa, torej bolezni, ki ne korenini v onesnaženem okolju, oziroma drugače povedano, človek naj bi ne bil grobar gozdov. Oče virusne teorije je profesor Burkhard Frenzel, direktor botaničnega inštituta univerze Stuttgart—Hohenheim. Kot zatrjuje, je ugotovil viruse v velikem številu obolelih dreves. Pregledali so gozdove na 40 različnih krajih. tam, kjer so že prej ugotovili umiranje gozda. Povsod so odkrili tudi virus, ki naj bi povzročal motnje v življenjskih procesih dreves, predvsem naj bi upočasnil fotosintezo. Zaradi obolelosti drevo izgubi svoje obrambne sposobnosti in tako postane tudi žrtev umazanega zraka in drugih bolezni, vendar vse to igra le drugotno vlogo, pravi krivec ostaja virus. Gre torej za nekakšen zeleni aids, rastlinsko inačico skrivnostne bolezni, ki je zajela človeški rod. Freznel trdi tudi, da bolezen ni nekaj novega. Že prej so jo poznali, a evropski gozdovi so vse dosedanje epidemije srečno prebrodili. Če ima Frenzel prav, potem so napori za čistejši zrak, zmanjšanje žveplenih spojin v izgorevanjih plinih, čistejši bencin ipd. sekali mimo. No, čistejši zrak nikomur ne škodi, to je nedvomno, a za največjega evropskega bolnika — gozd — naj bi ne bil pravo zdravilo. Ali je virus res tisti smrtni črv, ki spodjeda življenje evropskih gozdov, pa bodo pokazale raziskave, ki že potekajo, in pa širša znanstvena analiza dosedanjih Frenzlovih odkritij. m: » ■ VAŠA ZGODBA ? -. Da, da, Vebletova fanta sta to, Jože in France, polna veselja, smeha in dela. Glasbeno navdahnjena po očetu, harmonika veselo igra v njunih rokah. Ujemata sev ritmih, besedah in stavkih. Vebletov trio igra na porokah, rojstnih dnevih, godovih, zabavah. Tekmuje na harmonikarskih tekmovanjih doma in v inozemstvu. Ni jim žal časa, če jih povabijo v goste. Neutrudno igrajo kar naprej. Sinova sta dvojčka, vsak igra na svojo harmoniko. Glas harmonike pa kot da je en sam. Glavni del življe-.^nja jima je glasba — harmonike in petje. Seznanjena sta z vsemi novimi kasetami, in ploščami. Imata jih doma. Melodije poslušata, poskusita zaigrati in kmalu harmoniki izvabljata pravšnje glasove. Oblečena sta v narodno nošo, ki se jima lepo prilega. Oče Veble je mizar v pok- t VEBLET0VI FANTJE oju, z majhno pokojnino. Mati dela od časa do časa pri st-rankh, da nekaj zasluži. Veble-tovi so skromni in pridni ljudje, ki jim ni treba dosti, da so zadovoljni. Premišljujem, kako je njihovo življenje prosto in lepo. Še zame, kadar pridem k.njim na obisk. Harmonika mi kar naprej polni ušesa in dušo. Sedim v njihovi hiši in gledam vesela obraza teh dveh fantov s harmoniko v roki. S podrsavajočimi koraki nato odcapljam domov. Ustnice se gibljejo, prav tiho pojejo. Vse davno pozabljene pesmi pojem spet. Na isti poti sem jih pel pred 55 leti. Saj smo otroci stanovali z materjo v isti ulici pri Šafarjevih. Kdo bi si takrat mislil, da bo tu nova ulica, poln novih hiš in ljudi. Med njimi tudi Vebletovih. Tipljem z nogami asfalt Rožne ulice. Pri novi pošti zavijem na levo in po nekaj deset korakih sem na ovinku kolodvorske ulice. Še mio, pa bom doma. Ko hodim po Rožni ulici, mi je vsak korak svet. Vsaka stara hiša, drevo grm. cvet. Neštetokrat sem jo prehodil. Rojen v hiši, kjer je sedaj Državna založba, sem preživel ob Rinži nešteto dni in uric. Glavna prometna žila za nas otroke iz teh hiš pa je bila Rožna ulica. V meni še igra harmonika. Počasi se umirja pa spet pribr-ni od nekje daleč. Počasi zaspim in sanjam vesele sanje kot takrat, ko je v gostilni, kjer sem stanoval pred 55 leti, igrala harmonika. PETER VOVK vilo eno med najlažjimi in najbolj privlačnimi. Ni čudno torej, če se je v zaščito avtomobila in vsega, kar je vrednega v njem. razvila cela industrija. Toda sedanje naprave niso kaj prida zavrle tatov in vlomilcev, zvočne alarme znajo izključiti, navadnim ključavnicam so zlahka kos. V ZDA zabeležijo vsake pol minute krajo avtomobila, vlomov vanje pa je še več. Razumljivo je, da so zato v ameriški avtomobilski industriji naredili pomembne korake naprej v zaščiti avtomobila pred kradljivci. V ZDA že poznajo elektronsko kodirane ključavnice in računalniške naprave zoper krajo. Vse to kriminalcem že otežuje grdi posel. General Motors je razvil elektronsko napravo VATS, ki naj bi onemogočila vlomilcu, da bi odpeljal ukradeno vozilo. Vsak avtomobil ima elektronsko kodiran sistem, ki onemogoči vžig motorja, če se ne uporabi pravi ključ, ki ima ustrezno zapisano elektronsko znamenje. Vžig je zablokiran, če kdo poskuša zagnati motor z navadnim ključem ali kakršnokoli drugo napravo. Nove naprave bodo serijsko vgrajevali v nekatere modele svojih avtomobilov že čez nekaj mesecev. Tako zavarovanega avtomobila ni mogoče ukrasti, razen če ga ne nalože na drug avtomobila in odpeljejo. Med predmeti, ki jih najpogo šteje kradejo iz avtomobilov, si radijski aparati in kasetofoni. Ti stvari je tudi najlažje prodati in s tako zagotoviti nepošteno pri služen denar. Proizvjalci avtomobilskih radijev in kasetofonov so poklicali na pomoč elektroniko. Nove naprave izdelujejo v vgrajenim spominskim čipom, ki dela zelo pretkano. Kadar je radiokasetofon priključen na avtomobilsko električno omfežje, dela, kot se spodobi. Tisti hip, ko ga kdo poskuša priključiti na drug vir energije ali če prereže žice, čip zablokira delovanje naprave in radio postane nem. Ni ga mogoče spraviti h glasu, vse dokler spominski čip ne prepozna, da je naprava priključena na pravi avtomobil. Radia, ki ne dela, pa ni mogoče prodati. Čemu ga poterr. sploh ukrasti? V ameriškem Mercedes — Be-nzu pripravljajo za prihodnje leto popolno zaščito svojih avtomobilov pred tatovi. Tisti hip, ko bi kdo poskusil odpreti vrata s čimerkoli drugim kot s kodiranim ključem ali če bi razbil okna ali jih na silo odpiral, se sproži cel sistem varnostnih ukrepov. Vključi se zvočna sirena, luči začno mežikati, vsa vrata se dodatno zapro s pomožnimi zapirali, dragocen avtomobilski radio pa, če ga nasilno iztrgajo, preneha delovati in ga lahko usposobijo samo v tovarni, da ponovno igra. MiM (Vir: Newsweek) TV med šefi in delavkami Stare običaje rešujejo s pomočjo televizije Tudi še tako okoreli običaji in zakoni se morajo prilagoditi novim časom. V pravovernem arabskem svetu, kjer dosledno omejujejo žensko na dom in družino ter dosledno ne dovoljujejo stiko' žensk z moškimi zunaj družinski' meja, imajo precejšnje težav kako uskladiti zahteve sodobne' življenja s starimi običaji. V Sat' ski Arabiji je položaj še posel zanimiv, saj jim primanjki delovne sile, hkrati pa veli visoko izobraženih žensk ždi i ma. Premik se že obeta, saj začeli graditi prvo tovarno žensko delovno silo v arabsi svetu. V načrtu imajo tovarno elel nike, v kateri naj bi delale že namesto uvožene tuje deli sile. Toda nemogoče je tov; povsem poženščiti, saj moraji .radiciji vodilno vlogo imeti i ški, to pa pomeni, da bi tudi v ženski tovarni bili vodilni dela\ in vodje moškega spola. Z njih pa naj bi delavke ne imele direk tnih stikov. Zapleteni problem bodo rešili podobno, kot so ga na univerzi, in sicer se bodo zaposlene ženske pogovarjale in dogovarjale s <$oji- O mi šefi preko notranje televizije. Na univerzi je že dlje časa televizija posredovalec med profesorji in študentka niSL Ni kaj, navade so okorele in tudi drage, kar pa Saudijcev ne moti preveč. Direktor kriv težav v zavodu? Novomeški IS predlaga DS Zavoda za požarno varnost, da odpokliče direktorja NOVO MESTO — Ob prenehanju ukrepov družbnega varstva je v Zavodu za požarno varnost kazalo na izboljšanje, vendar so kontrole SDK in komisija izvršnega sveta vnovič ugotovila cel kup nepravilnosti. Ker se nered nadaljuje, so v izvršnem svetu predlagali delavskemu svetu, naj odpokliče direktorja. Menijo, da je ključ vsega v kadrovskih težavah. Ne samo da je kontrola »službe družbenega knjigovodstva odkrila pri poslovanju v preteklem letu mn- dežurni porečajn UKRADEL REZERVNO KOLO — V noči na 20. november je neznan storilec ukradel s tovornjaka, ki je stal parkiran pred motelom Putnik v Trebnjem, rezervno kolo. DO Giro Beograd, ki je lastnik vozila, je bila oškodovana za 20 tisočakov. ODNESEL ELEKTROMOTORJA — Med 16. in 22. novembrom je nekdo iz strojev, ki so bili v DO 1MV — tozd Žaga v Črnomlju namenjeni za prodajo, odnesel dva elektromotorja in oškodoval lastnika za 100.000 din. RAZGRAJAL NA POSTAJI IN DOMA — 23. novembra so pridržali do iztreznitve 20-letnega Igorja Jermana iz Trebnjega. Mladenič je najprej razgrajal na železniški postaji v Trebnjem, nato pa navzlic opozorilu miličnikov še doma. Dogajanje bo podrobneje opisal sodniku za prekrške. Če se ga seveda spominja... VLOM V GASILSKI DOM — V noči na 23. november je bilo vlomljeno v gasilski dom v Črnomlju. Odnesenega ni bilo nič. z vlomom pa je storilec povzročil za 2 tisočaka škode. VLOM V KOKOŠNJAK SELA PRI MIRNI — V noči na minuli ponedeljek. 25. novembra, je neznanec vlomil v kokošnjak Franca Kolenca iz Sel pri Mirni in odnesel 11 kokoši. Škode je preko 10 tisočakov. KRADEL PO TRGOVINI GRADAC' — Minuli vikend je neznanec izkoristil za vlom v prodajalno Mercatorja v Gradcu. Ob pultu je našel dve blagajni, iz prve je odnesel 12.200 din. iz druge pa 4 tisočake. Trgovci so s krajo in posledicami vloma oškodovani za 40.000 din. ožico nepravilnosti, nekatere celo tako hude. da bo šla ovadba na javno tožilstvo, tudi primerjava poslovanja med novomeškim zavodom in enakimi delovnimi organizacijami v Kopru. Kranju in Celju kaže. da v Novem mestu marsikaj ni v redu. V novomeški občini gre vedno večji delež družbenih sredstev za potrebe zavoda, ki je po opremljenosti celo na boljšem kot so primerjane delovne organizacije. Pri tem pa so Novomeščani po gospodarnosti zadnji, najslabši med temi pa tudi po dohodku“na delavca. Eden glavnih očitkov'je. da se premalo ali na neustrezen način zanimajo za pridobivanje lastnih dohodkov. Poleg vsega tega gre tudi za samoupravno neurejenost, saj ni izpeljana niti registracija zavoda. Ugotovitve kažejo, da je bilo precej nereda v knjigovodstvu, nasploh pa tiči kadrovski problem v treh mestih: zavod bi moral dobiti direktorja z ustrezno ekonomsko ali pravno izobrazbo, za poveljnika predlagajo dosedanjega direktorja. ELEKTRIKA UBILA ŠTIRI KRAVE ZttJE PRI VINICI — V četrtek. 21. novembra zvečer, je prišlo v gospodarskem poslopju 54-letnega Jožeta Grudna z Zilj pri Vinici do pogina živine. Kot je pokazala preiskava, je smrt štirih krav povzročila nestrokovna napeljava elektrike do napajalnikov. Tok je namreč prišel v vodo in ubil štiri od petih krav, ki so bile privezane ob napajalnikih. Škode je za milijon in 200 tisoč dinarjev. ELEKTRIKA UBILA DESET KRAV MALI TRN — Pred dnevi je prišlo v zgodnjih jutranjih urah do nesreče v hlevu Jožeta Pečnika iz Malega Trga pri Krškem. Ob hlevu se je namreč pod težo snega odlomila veja na drevesu, padla na električno napeljavo in potrgala ničelni vod. To je bilo tudi vzrok, da ob nesreči ni izpadla varovalka v transformatorju, pač pa je tok stekel v hlev in tam pomoril deset od dvanajstih krav. Škoda je ogromna, saj je bilo nekaj živine tudi breje, ocenjujejo pa jo na dva in pol milijona din. Vse več žrtev med mladimi Čeprav so slovenske ceste v letošnjih devetih mesecih zahtevale nekaj manj življenj, se je črna __________bera med otroki še povečala__________ Na slovenskih cestah je v letošnjih devetih mesecih izgubilo življenje 324 udeležencev v prometu, kar 5.024 pa jih je bilo laže ali teže poškodovanih. Na prvi pogled se zdi takšna statistika strahotna, vendar je potrebno omeniti, da pomenijo te številke v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšanje števila prometnih nezgod (teh je bilo letos 3.968) kot tudi mrtvih in poškodovanih. Prav lahko pa je takšnemu izboljšanju najti vzrok. Ne gre namreč za kakšen premik v varnostni podobi, pač pa zgolj za naključje, da so lanska dolga zima in težke razmere za vožnjo krepko omejile promet, s tem pa tudi število prometnih nezgod. Podatki za drugo in tretje četrtletje to namreč dovolj zgovorno potrjujejo. Prav tako gre zmanjšano število žrtev med vozniki in potniki v osebnih avtomobilih pripisati tudi večji uporabi varnostnih pasov, črna bera pa bi lahko bila še manjša, saj večina žrtev tako med vozniki kot sopotniki ni bila privezana. Sicer pa bolj kot vse to skrbi nekaj drugega. Tudi ob tako zmanjšanem številu nesreč in žrtev je potrebno zapisati, da se je krvni davek med najmlajšimi udeleženci v prometu izredno povečal. Kar 23 mrtvih ter 583 poškodovanih otrok in mladoletnikov je daleč nad lanskimi šte- vilkami. Ob vsem tem je potrebno dodati še. da jih je med vsemi temi le 9 zakrivilo prometne nezgode s svojim ravnanjem, vsi ostali so postali žrtve objestnosti. neprevidnosti in malomarnosti starejših. In za konec še nekaj. Uradno velja, da je bila cesta vzrok nezgodam le v 3 odstotkih primerov, vendar je zelo utemeljeno vprašanje, posebej sedaj v zimskih mesecih, koliko nesreč bi bilo manj. če bi bila vozišča pravočasno splužena in posipana. Prav tako bi bilo zanimivo videti, koliko cest ima sploh še zahtevane torne koeficiente. Takšno razmišljanje ne nazadnje potrjuje tudi podatek, da se je samo na valovitih in ko-tanjastih predelih voznih pov- ^ ršin pripetilo kar 100 nezgod medtem ko je na avtocestah zabeležen le 1 odst. vseh prometnih nesreč. B. B. Uspešno nad rdečega petelina Gasilci posodabljajo opremo in gasilske domove — V vsaki OZD človek, ki ima ______na skrbi požarno varnost, v večjih pa tudi gasilske desetine RIBNICA — Veliki požari, ki so uničevali letos ob Jadranu pa tudi ponekod v notranjosti države, so povzročili ogromno škodo. Za preprečevanje požarov, kijih najpogosteje povzroči človek, je najboljša dobra zaščita, za uspešno krotitev »rdečega petelina« pa dobra organiziranost in seveda tudi opremljenost. V ribniški občini so tudi letos organizirali problemsko konferenco na temo »Požarna varnost v delovnih organizacijah«, na kateri je večina predstavnikov podjetij poročala, da imajo povsod opremo in tehniko. katero lahko omejijo začetni požar. Večina /aposlenih pozna gajske aparate in delo z njimi, saj so unekod imeli predavanja o gasilska. drugod praktične vaje. v večini clovnih organizaci pa so med jposlcmmi tudi člani prostovoljnih isilskilf društev. Požarno je najbolj ogrožen Inles. «.r imajo velike količine lesa. zato »jo v tej delovni organizaciji tooslenega človeka, ki se poklicno ukvarja s požarno varnostjo. V kratkem nameravajo odpreti podobo delovno mesto še v Riku. Poudarjeno je bilo. da je nujno tudi v ostalih delovnih organizacijah zaposliti protipožarnega referenta: v OZD. ki zaposlujejo preko 300 ljudi. pa organizirati tudi gasilsko desetino. Na konferenci so ugotovili, da so sklepe, ki so bili sprejeti za letos, v celoti uresničili. Nakupili so precej nove opreme in tehnike. Letos so dogradili gasilska domova v Retjah in Lipovcu, dograjujejo jih v Nemški vasi. Otavicah in Žtmaricah. preurejajo pa v Jurjeviči in Prigorici. G D Ribnica je ob proslavljanju NA ZASNEŽENI CESTI TRČIL V AVTOBUS — 33-letni Jože Lavrih i/ Temenice se je 21. novembra peljal z osebnim avtom iz Trebnjega proti Veliki Loki Ko je pri Kamnem potoku vozil po klancu navzdol, je nenadoma opazil, da mu nasprotijsnhaja avtobus. Pričel je /aviratii^pr je bilo na zasneženem vozišču usodno. Lav-rihOvo vozilo je zaneslo v levo. kjer je trčilo v avjpbus. ki ga je vozil 51-letni Eranc Novakiz Trnja. V nezgodi seje poškodovala sopotnica v osebnem avtomobilu 21-letna Frančiška Lavrih. Prvo pomoč soji nudili v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 160 tisočakov. • 100-letnice dobilo cisterno in komandno vozilo. V mesecu požarne varnosti so bila pregledana podjetja. stanovanjski bloki in zasebne hiše. Po vseh sektorjih so bile gasilske vaje. društva pa so tekmovala tudi za memorial Matevža Haceta. Ob zaključku so sklenili, da bodo ♦nadaljevali preventivno delo. kar je tudi njihova trajna usmeritev. Organizirali bodo čimveč predavanj za delovne ljudi in občane, izdelali bodo oceno požarne ogroženosti v občini, za območje vse občine pa uredili tudi sistem radijske zveze. MILAN GLAVONJIČ ZIMSKE NEVŠEČNOSTI VELIKE POLJANE — Čeprav koledarsko zima še ni nastopila, je na območju KS Velik,e Poljane in v okolici povzročila že precejšnje nevšečnosti Kraje, ki leže nad 630 m visoko, je prizadel žled. ki je po prvih ocenah porušil okoli 10.000 kubikov ra/nega drevja, največ na območju Zrnovca. Prve večje nevšečnosti so se začele že 11. novembra ponoči, ko je žled podrl več električnih drogov in so bile nekatere vasi tudi po 48 in do 84 ur brez elektrike. Občani so negodovali zaradi počasnih popravil. Žled je podiral tudi drogove, po katerihjespe-fjan TV kabel do pretvornika nad Ortnekom. Zaradi okvar ljudje niso mogli gledati televizije, vendar je bila okvara na TV napravah hitro odpravljena! ‘ < . ki je strokovnjak-inženir za to področje, v knjigovodstvu pa so že dobili zamenjavo. Vse to in še marsikaj je bilo na seji izrečenega v navzočnosti direktorja Iztoka Hrovata, ki pa je izjavil: »Kaže. da sem glavni problem jaz. in ne zavod, in menim, daje ocena enostranska.« Izvršni svet pa je vztrajal na stališču, da sta tako SDK kot komisija dovolj strokoven organ za oceno naštetih nepravilnosti. Sicer pa bo epilog znan že kmalu. R. BAČER Zlata plaketa za AMD >Bela krajina« Za uspehe pri preventivi v prometu mu jo je podelil beograjski dnevnik Politika ekspres ČRNOMELJ — Avto-moto društvo Bela krajina je pred kratkim prejelo zlato plaketo beograjskega dnevnika Politika ekspres. To visoko priznanje podeljuje časopis že 8 let za dosežke na področju preventivnega delovanja v prometu in ni naključje, da ga je za preteklo leto na predlog Avto-moto zveze Slovenije prejelo prav belokranjsko društvo. AMD Bela krajina namreč posveča preventivi v cestnem prometu že vrsto let zelo veliko pozornost, vidni pa so tudi rezultati, saj seje v zadnjih dveh letih na tistem območju zelo zmanjšalo število nesreč. Kot je ob podelitvi dejal predsednik nagrajenega društva Alojz Gabrovec. gre pohvala predvsem beograjskemu časopisu, ki v sodelovanju z republiškim svetom za varnost v prometu na cestah Srbije, zavarovalnico ;>Dunav«. radiom Beograd. Avto-moto zvezo in Zvezo voznikov že osem let pripravlja akcijo »Srečno pot«. Glede na to. daje v Jugoslaviji na 100 milijonov prevoženih kilometrov 17.5 smrtne žrtve, v Nemčiji pa le 4. in je naša država po številu smrtnih žrtev na prvem mestu v Evropi, je vsaka akcija, ki pripomore k temu. da bi se število žrtev na cesti zmanjšalo, še kako dobrodošla. Priznanje pa sta tako AMD kot časopisu, ki na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu opravljata tako humano delo. izrekla tudi predsednik AMZ Slovenije Franc Kostrevec in tajnik zveze Boris Korbar. Gotovo pa je res, kot so dejali beograjski gostje, da se njihova akcija ne bi tako razmahnila, če je ne bi podprli prav v vsakem delu naše domovine, saj v Jugoslaviji ni mesta. ki se ne bi prijavilo za tekmovanje »Srečno pot«. Prav zaradi tega ima zlata plaketa za belokranjsko Avto-moto društvo še toliko večjo veljavo. B. M. 1 PRIZNANJE ZA PREVENTIVO — Predstavnik beograjskega dnevnika Politika ekspres izroča zlato plaketo za uspešno delo pri preventivi v cestnem prometu predsedniku Avto-moto društva Bela krajina Alojzu Gabrovcu (na desni). PO DOLENJSKI DEŽELI • Goričan Jože Koren je prejšnji teden prijavil miličnikom. da mu je neznan storilec ukradel iz osebnega avtomobila, ki je stal na parkirišču pred metliškim hotelom Bela krajina, kovček Mili-čniško poročilo pravi, daje Koren s krajo oškodovan za 200 tisočakov. Zanimivo bi bilo sedaj še izvedeti, kaj tako dragocenega je skrival ukradeni kos prtljage. • Novomeški miličniki so prejšnji teden pridržali nekega Sašo Mitroviča, ki je na kegljišču restavracije Pri vodnjaku kršil javni red in mir. Z mnogo bolj znanim Stelanom Mitrovičem imata tora kar precej skupnega. • V noči na 19. november je naznan storilec vlomil v zajčnico Stanislave Ostanek iz Male Loke. Topel dom sta zapustila dva kožu-harja. Med poznavalci podobne mesnine je njuna vrednost okoli tri tisočake. Delovna organizacija Mercator—Agrokombinat Krško, TOZD POLJEDELSTVO— MESO KOSTANJEVICA na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge v delovni enoti farma prašičev v Pristavi: — servisni delavec — porodničar — delavec za generalno čiščenje hleva — oskrbovalec v hlevu Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati, ki se bodo prijavili za opravljanje objavljenih prostih del in nalog, naj imajo končano osnovnošolsko izobrazbo. Poseben pogoj je 3-mesečno poskusno delo. Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških ; žrtev 52. Prijave bomo sprejemali 8 dni po dnevu objave, kandidate,pa obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. 663/48-85 OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ČRNOMELJ Na podlagi določil pravilnika o podeljevanju nagrad Občinske raziskovalne: skupnosti Črnomelj razpisuje leta NATEČAJ ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ — za dosežke na področju razvojno-raziskovalnega dela — za dosežke na področju inovacijske dejavnosti — za dosežke pri popularizaciji raziskovalne in inventivne f dejavnosti v občini — za spodbujanje inventivne dejavnosti med mladino in — za pisne prispevke učencev in dijakov s področja razisko-r valne in inventivne dejavnosti. Kandidate lahko prijavijo: — družbenopolitične organizacije — strokovna društva — OZD (delavski svet ali drugi samoupravni organi) — posamezniki. Prijava mora vsebovati jasno obrazložitev vsakega predloga. O nagradah in priznanjih bo odločal v skladu s pravilnikom odbor za družbeno planiranje, svobodno menjavo dela ter za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Nagrade in priznanja bodo podeljena na slavnostni seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Črnomelj ob občinskem prazniku. Predloge z ustrezno dokumentacijo sprejema do vključno 31. decembra 1985 Občinska raziskovalna skupnost Črnomelj, Kolodvorska c. 34, ki daje tudr podrobna pojasnila (telefon: 51-117). 666/48-85 Dežurne prodajalne, ki bodo odprte v nedeljo, I. decembra, od 8. — 11. ure V NOVEM MESTU: Emona Dolenjka — TOZD Engro-detajl — Market Ljubljanska — Market Drska — Samopostrežba pri mostu Mercator Standard , — Potrošniški center Ločna — Potrošniški center Zagrebška KZ Krka TOZD Oskrba — Blagovnica 2abja vas V OSTALIH KRAJIH BODO ODPRTE NASLEDNJE PRODAJALNE: 1. v Šentjerneju — Market Dolenjka 2. v Škocjanu — »Pri mostu«, Dolenjka 3. v Straži — poslovalnica KZ 4. v Žužemberku — Market Dolenjka 5. na Dvoru — poslovalnica Mercator 6. v Dolenjskih Toplicah — poslovalnica Mercator 7. v Šmarjeti — poslovalnica Mercator 8. v Mirni peči — poslovalnica Mercator 9. v Mokronogu — Samopostrežba Dolenjka 10. na Mirni — Samopostrežba Mercator II. v Trebnjem — Blagovnica — Samopostrežba Dolenjka V ČRNOMLJU — samopostrežba pod lipo — — mesnica Delikatesa — KZ Dolenjka V Semiču — poslovalnica KZ Na Vinici — poslovalnica Dolenjka 664/48-85 DELAVSKI SVET Zavoda za požarno varnost Novo mesto Cesta herojev 27 razpisuje prosta dela in naloge 1. vodje operativne gasilsko-reševalne službe 2. 2 gasilcev Poleg splošnih veljajo še naslednji pogoji: Pod 1: — končana VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe (gasilski inženir, inženir varstva pred požarom) 'n — 5 oz. 2 leti delovnih izkušenj v stroki Pod 2: — končana IV. stopnja strokovne izobrazbe (tehnični poklic) in šola za poklicnega gasilca — nad 3 mesece delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi na naslov. Zavod za požarno varnost, Novo mesto, Cesta herojev2/ — »ZA RAZPIS«. Rok prijave je 15 dni po razpisu, o izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. 665/48-85 OOLEHISKI LiST ki ŠPORTNI KOMENTAR Novinci skrojili vrh Končano prvenstvo tudi v moški SRL — Inles pod pričakovanji — Porazi z novinci v ligi Republiški rokometni ligaši so v soboto odigrali še zadnja srečanja jesenskega dela prvenstva, medtem ko so dekleta na odmor odšla že prejšnji teden. O velikem uspehu ženskega dolenjskega rokometa smo že pisali, saj bodo Šentjerne-jčanke in Novomeščanke prezimile povsem na vrhu lestvice, zanimivo pa bo pogledati, kako so se odrezali klubi Kočevske in Ribniške doline. Inles je brez dvoma veljal za enega prvih favoritov v moški ligi, saj ima v svojih vrstah izkušene igralce, hi imajo za seboj celo že nekajletni drugoligaški staž. Toda Ribničani so to jesen razočarali. In medtem ko' so proti najnevarnejšim konkurentom za vrh prikazali dobro igro in vse neposredne dvoboje odločili sebi v prid, so si privoščili neverjeten spodrsljaj drugje. Izgubili so vsa srečanja z novinci v ligi, Prulami, Rudarjem iz Trbovelj in Partizanom iz Slovenj Gradca, medtem ko jim je povsem poprečna ekipa Usnjarja 'z Šmartnega odvzela točko. Seveda se s takšnim izkupičkom ni dalo storiti kaj več, kot na koncu jesenskega dela prvenstva osvojiti 4. mesto s tremi točkami zaostanka za vodilno Ajdovščino. In pomlad? Ribničani upajo, da bodo zamujeno nadoknadili. A četudi bo tako, vendarle skrbi Se nekaj. Dejstvo je namreč, da v Inlesu nimajo podmladka, igralcev, ki bi lahko že jutri zamenjali Ilca, Ambrožiča, Gelze-ja. V ilustracijo povejmo, da zaseda druga ekipa Inlesa, ki tekmuje v II. republiški ligi, zadnje mesto z vsema dvema osvojenima točkama. Brez dvoma čaka »lesarje« med zimskim počitkom veliko dela. Nasprotno od Ribničanov so igralci Ponikev zadovoljili z igro, čeprav rezultati tega ne potrjujejo. A če ne bi bilo štirih tesnih in nesrečnih porazov z Rudarjem. Astro Jadranom. Ajdovščino in Prulami, torej večidel ekipami, ki so na čelu lestvice, bi tudi vrsta Ponikev prezimila blizu vrha. Tako pa je iz njenega tabora celo slišati novice, da razmišljajo o zamenjavi trenerja Doblekarja. kar po mnenju mnogih ta čas ne bi bila prav pametna poteza. M. GLAVONJ1Č Pionir boljši od prvoligaša! Polfinalni odbojkarski turnir v Novem mestu — Presenetljiva Pionirjeva zmaga NOVO MESTO — V novomeški športni dvorani je bil v petek in soboto polfinalni odbojkarski turnir za jugoslovanski pokal, na katerem'sta poleg gostiteljev, ekipe novomeškega Pionirja, nastopili še vrsti večkratnega državnega prvaka Mladosti Monterja in skopskega Vardarja. Gledalci so tokrat brez dvoma prišli na svoj račun, še zlasti pa velja to za petkovo drugo srečanje, ko sta se pomerili ekipi Pionirja in prvoligaša Vardarja. Novomeščani so že v prvem srečanju proti Mladosti Monterju dokazali, da njihova forma raste. Proti Zagrebčanom. ki sodijo v sam vrh evropske klubske odbojke, so namreč v treh se- OD JUTRI SKIBUS NA GAČE NOVO MESTO — Kot kaže, se bo smučarska sezona na Gačah pri Črmošnjicah pričela nenavadno zgodaj. Že jutri, v petek, 29. novembra, bo ob 8.30 iz novomeške avtobusne postaje odpeljal proti Gačam prvi skibus, ki bo ustavljal na vseh rednih avtobusnih postajah. Cena prevoza s celodnevno smučarsko karto bo veljala 1.000 din, z enolončnico pa 1.300 din. Avtobus bo poslej vozil vsak petek, soboto in nedeljo, seveda če bodo dopuščale snežne razmere. Vse informacije dobite v novomeški poslovalnici Globtoura, kjer bodo tudi prodajali karte. Novomeškim igralcem goja ^tretje mesto Uspešen nastop na drgnem prvenstvu v Mari-___________boru____________ MARIBOR — Ekipa novomeškega društva se je pred dnevi udeležila državnega prvenstva goja v drug-'gaški in prvoligaški konkurenci, ovomeščani so igrali v II. ligi in v °Hkurenci osmih petčlanskih ekip ff^dl' 3. mesto s 16 točkami. Rezul-" Novomeščanov: z Gordono so phagali s 3 : 2. z Reko 4 : 1. s ngorjenf, kasnejšim zmagovalcem, iz SeJe ta^° tU£*‘ uvrstilo v 1. ligo. so . gubili z. 2 : 3. z enakim rezultatom jih Premagal še kragujevški Radnički. ^dtem ko so v zadnjem kolu prema-^ Bjelovar s 5 : 0. I i^om^čam. za katere so igrali ukič. Čefarin. Matoh. Horvat Golob ^Jakopin, so s svojo igro zadovoljili. J* Posebej ker so imeli zelo kratke priprave. in so bili neuigrani. Najboljšo groje pokazal Leon Matoh, kije na .re,J' deski pramagal vse svoje naspro-nike. Naj omenimo še. da je v I. ligi ^astopilo 6 ekip. zmaga pa je pripadla Žc v kratv^m pa čaka igralce Zmaga v zadnjih minutah Pomembna zmaga Novomeščank v 5. kolu I. SKI — Novolesovci brez težav do novih točk l j0rr|eškega Go društva nova preiz-snja: od 6. do 8. decembra bodo »nizatorji 17. republiškega prvcns-je r/13 ^*to^cu- Želja Novomeščanov osm ^ se vsaJ eden uvrstil med prvo perico, ki bo potovala na državno ______________D. JUKIČ PARTIZAN — LITIJA 74 : 88 pa^*BNA — Košarkarji mirenskega }e s'zana so v soboto zvečer doživeli drugi poraz v jesenskem delu So '?,ovanja H. republiške lige. Resda venH're tokrat igrali borbeno. ^ ,-ar so bili Litijčani boljši in so ‘ttženo zmagali. Minulo soboto in nedeljo je bilo na sporedu nadaljevanje prvenstva tako v moški kot v ženski I. republiški košar-skarski ligi. Novolesovi igralci so v novomeški športni dvorani brez težav opravili z ekipo Bistrice, medtem ko so imela dekleta Novega mesta mnogo več dela z vrsto celjskega Kladivarja. Novolesovci so proti zadnjeuvršče-ni ekipi na lestvici zaigrali lagodno, pa vendar zabeležili prepričljivo zmago. Trener Splichal je dal tokrat priložnost tudi mlajšim igralcem, ki niso razočarali. Brez dvoma je bila tekma z Bistrico dober trening pred enim najzanimivejših srečanj, ki jih bomo to sezono videli v novomeški športni dvorani: Novomeščanom prihaja namreč v goste ekipa Libele. še nedavno članica I. B zvezne lige. Za razliko od fantov pa so imelt dekleta v Kladivarjevi ekipi dostojnega nasprotnika. Na srečo pa so tokrat le zaigrale, kot znajo, še posebej v obrambi. Z agresivno posamično obrambo so si resda nabrale veliko osebnih napak, vendar so ključne igralke ostale v igri celo tekmo, kar je bilo tudi odločilno. Še posebno dobro je igrala Slavka Srebrnjak, poleg nje pa tudi Violeta Bunc. kije imela kar 15 uspešnih skokov, poleg tega je dobro zadevala. Kladivarjeve igralke so vodile z 12:4. nato še s 17:9. to pa je bilo tudi vse v prvem polčasu. Do preobrata bi kmalu prišlo v 23. minuti, ko je morala USPEŠNI V NAMIZNEM TENISU SEVNICA — Premalo je znano, da tukajšnji igralci namiznega tenisa uspešno tekmujejo v 1. B republiški ligi. V soboto so s 7:2 odpravili Logačane. To soboto bo zopet živahno v sev-niškem Partizanu. Igrali bodo z moštvi Kobarida in Vrtojbe. iz igre Aševa. Gostje so namreč vodile s 56:53. Bunčeva je dobila 4. osebno napako, vendar so v tem delu odlično zaigrale Adamičeva. Smrketova in Bratoževa. Ko pa je v 37. minuti pri vodstvu gostij z 72:70 vstopila v igro še Bunčeva. ki je zaradi štirih osebnih napak nekaj časa presedela na klopi, so Novomeščanke znova prevzele igro' in rezultat v svoje roke. Povedle so s 77:72, to pa je bilo tudi dovolj za končni uspeh. B. B. odbojka H. ZVEZNA LIGA — zahod, Jboški,8. KOLO: PIONIR — ZA- “AR preloženo v 9. kolu potujejo Novomeščani k ekipi Pakraca. „ >• SOL. moški, 8. KOLO: Kočevje — mežica 0:3 (-12. -5.-13) Kočevje: Polovič. Bradač. Mi-*•>£. Marolt. Krivec. Hvala. Papež, '"'gar. Lampe. LESTVICA: L Salonit 14 točk. Kočevje 0. V 8. kolu potujejo Kočevci k Na-r°dnemu domu. I. SOL, ženske, 8. KOLO: Kočevje—mežica 3:0 (3. 8. 4) Kočevje: Klun. Kočevar. Uran. Hočevar. Levstik. Turk. Gornik. *-apuh. Drobnič. LESTVICA: 1. Paloma Branik '• 16. 6. Kočevje 8 itd. * Kočevke igrajo v soboto v gosteh s Partiznom Tabor. rokomet SRL, moški, 11., zadnje kolo jesenskega dela: INLES—FER-ROTEHNA 23:17(8:6) Inles: Gelze. Deržek 2, Lovšin 3, 5. Ilc 1. T. Ilc 3, Čirovič 5. Karpov 5, Lesar 1. Ambrožič 3. Mate 2. Parezanovič. MINERVA —PONIKVE2L21 (11:10) DVZ Ponikve: Jambrovič. Bambič 2. Fink 3. M. Strand 3. D. St-rand 2. Vujonovič 3, Kočevar. Dobklar 7. RUDAR—KRŠKO 31:26 (14: 14). odigrano že med tednom. LESTVIC A : 1 Ajdovščina 18, 2. Šoštanj 16. 3. Astra Jadran 15, 4. Inles 15. 8. DVZ Ponikve 8, 11. Krško 3. Pari prvega pomladanskega kola: Inles—Krško. Rudar—DVZ Ponikve itd. košarka L SKL, moški, 7. KOLO: NOVOLES—BISTRICA 104:75 (46:33) Novoles: Peljhan 2, Cerkovnik 20. Pintar 2. Munih 14. Bajc 23, Lalič 4. Skube 24, Župevec 6. Vučkovič 2. Plantan 2. LESTVICA: 1. Slovan 14 točk. 6. Novoles 1 L V prihodnjem kolu (7. decembra) igra Novoles doma z Libelo. L SKL, ženske, 5. KOLO: NOVO MESTO — KLADIVAR 77:74 (41:33) Novo mesto: Srebrnjak 29. Gal 5, Bratož 1, Dragman 2. Smrke 10. Bunc 22, Adamič 8. LESTVICA: I. Ilirija 10. 2. Novo mesto 9 itd. V prihodnjem kolu (7. decem-ra) igrajo Novmeščanke v gosteh z Metko. Zlatko Gregorič Razočaran državni prvak Zlatko Gregorič mora kljub uspehom v karateju glavno finančno breme nositi sam SEMIČ — Malokdo ve. da je 25-ietni Semičan Zlatko Gregorič postal sredi novembra državni prvak v semi kontaktu, saj je tudi malo takih, ki ta karate bolje poznajo. Morda ima prav zaradi tega. ker borilna veščina, v kateri tekmuje, ni tako poznana in razširjena kot številni drugi športi, državni prvak toliko težav, ki mu grenijo veselje ob uspehu. Gregorič je začel s karatejem leta 1977. ko seje tudi včlanil v novomeški karate klub. S tekmovanji pa je pravzaprav začel šele lani. a že takoj dosegel velik uspeh, saj je bil na odprtem prvenstvu Slovenije tretji. Letos pa je. kot že rečeno, s pomočjo trenerja Šemse Šehiča. letošnjega svetovnega prvaka v semi kontaktu, osvojil naslov državnega prvaka. »Za ta uspeh pa je bilo potrebno odpovedovanje. Vsak teden se dvakrat ali trikrat vozim iz Semiča na trening v Novo mesto, poleg tega pa še v Zagreb, kjer izredno študiram organizacijo prometa. Fizično bi že vzdržal ta napor, težje je finančno breme, kajti vse stroške moram v glavnem kriti sam. V zadnjem letu sta mi sicer pomagala obrtna zadruga iz Metlike in TVD Partizan iz Semiča, a s tem denarjem sem lahko kril le stroške prevozov in startnine na tekmovanjih.« pove Zlatko, ki mora vse ostale stroške —. pri tem misli zlasti na opremo, ki je zelo draga, pri nas pa je ni moč dobiti — plačati sam. »Od kluba, katerega član sem. ne morem pričakovati pomoči, saj so njegova sredstva skromna, včlanjenih pa je kar 80 do 90 karateistov.« Gregorič pričakuje pomoč zlasti od črnomljske TTKS. sicer ne ve. kako bo v prihodnjem letu finančno zmogel tekmovanja, kajti naslov državnega prvaka vsekakor želi braniti. »Prihodnje leto bo v Novem mestu evropsko prvenstvo v tem športu in rad bi videl, kaj pomeni moj letošnji uspeh v evropskem merilu. Vesel bom že. če se bom uvrstil med prvih deset tekmovalcev«. kljub težavam ne skriva optimizma Zlatko Gregorič. B. M. tih osvojili 19 točk. pri tem pa bili celo na pragu velikega presenečenja, saj so prvi niz izgubili šele na razliko. Kot že rečeno, pa je bil vrhunec večera srečanje med Novomeščani in Vardarjem. Domala polna športna dvorana je dobri dve uri uživla v vrhunski odbojki, pri tem pa so gostitelji prekosili celo same sebe. Brulec je tokrat zaigral v reprezentančni luči. tako. kot smo ga bili vajeni gledati pred štirimi leti. ko je na balkanskem prvenstvu, ki Kronan sad dela Petkova sijajna zmaga nad že dolga teta enim izmed najboljših jugoslovanskih klubov — Vardarjem iz Skopja pomeni pravi praznik za dolenjsko odbojko, rekli bi lahko celo, mejnik v njenem razvoju. Pionir, moštvo, ki mu si poznavalci priznavajo visoko kakovost, če gre za vrednost posameznih igralcev, je svojo moč potrdil tudi na zahtevni tekmi. Zaigral je samozavestno in sproščeno, brez za nezrelo ekipo tako značilne psihološke zavrtosti, zaradi katere je doslej izgubljal tekme. Naj si je Vardar s tremi driavanimi reprezentanti, slavnim in res nenadkriljivim podajalcem Bogoevskim. Jankovim in Djordjevskim, še tako trudil in taktiziral, toka dogajanja ni mogel zasukati. Po dveinpolurnem boju, ki je na vdušil blizu 500 gledalcev, je moral kloniti pred boljšim. Za Pionirjevo zmago so zaslužni vsi igralci, posebno pohvalo pa zaslužijo Brulc. Komadina in Ko-smina ter seveda veteran Lojze Babnik, ki je imel v petek v dolgoletni športni karieri svoj veliki dan. Pionir v prvih kolih' II. ZOL — zahod ni zaigral tako, kot so vsi od njega pričakovali. Tekma z Vardarjem je potrdila, da prav zaradi psihološke nestanovitnosti in pomanjkanja samozavesti, k temu pa je včasih nekaj prispevalo tudi trenerjevo togo vodenje (menjavanje) moštva med tekmami. Kakorkoli: sadovi resnega, dolgoletnega dela se jasno kažejo, četudi malo z zamudo, in kljub že omenjeni pomanjkljivosti lahko mag. Vladimir Jankovič, v odbojkarskih krogih zelo priljubljeni trener, ki se namerava zdaj bolj posvetili docentskemu delu na zagrebškem vseučilišču, odhaja mirne vesti in z zadoščenjem iz dolenjske odbojke. Naredi! je veliko, vredno javne zahvale. M. LEGAN ČRNOMALJSKI PLANINCI DOBRO POSLUJEJO ČRNOMELJ — Pred kratkim seje ob pregledu devetmesečnega poslovanja sestal upravni odbor črnomaljskega planinskega društva. Planinci so lahko z doseženim zadovoljni. Z delovnimi akcijami, ki se jih je udeležilo veliko število članov, so uredili dom na Mirni gori. kjer pa po prvih devetih mesecih še zmeraj poslujejo z izgubo. Prav tako so pričeli zbirati denar za nakup potrebne opreme, še posebej pa so lahko zadovoljni, ker se je število njihovih članov povzpelo na 132. V tem letu so navezali tudi tesnejše stike s sosednjimi društvi, posebej s PD Metlika, v prihodnjem letu pa nameravajo dokončno urediti okolico doma na Mirni gori. preurediti električno napeljavo in drvarnico ob domu. J. D. NAŠA TRIM STEZA V preteklem šolskem letu smo si učenci naše šole uredili trim stezo. Steza je dolga približno kilometer. Največ jo uporabljamo pri urah telesne vzgoje, in to samo ob lepem vremenu. Prav pa nam je prišla ob športnem dnevu. Na stezi smo pripravili kros. Športni dan je bil zanimiv in ostal mi bo v lepem spominu, čeprav sama nisem bila prav posebno uspešna. MOJCA OSVALD. 7. r OŠ Dr. Anton Debeljak LOŠKI POTOK VESELI TOGOBAN V Dragatušu smo imeli prvi Veseli tobogan. Na prireditev smo se učenci osnovne šole dolgo in skrbno pripravljali. Žal so nekaj točk odklonili že na avdiciji, ker je oddaja pač omejena na 55 minut. V sodelovanju z RTV Ljubljana smo pripravili zanimiv in veder program ter tako predstavili naš kraj in šolo. Glasbene točke je spremljal ansambel Bojana Adamiča, s svojimi šalami in bodicami pa nas je razvedril Toni Gašpcrič. Dvorana kulturnega doma v Dragatušu je bila polna veselih ljudi, saj je bila prireditev prijetna. LIDIJA KUMP. 7. r OŠ Dragatuš je bilo v Novem mestu, oblekel dres članske državne reprezentance. Odlično je zaigral še Gregurek. veteran Lojze Babnik je prikazal verjetno eno najboljših iger v svoji karieri, in če k temu prištejemo še velik delež ostalih (Komadine. Verniga. Kosmine). potem je uspeh popolnom zaslužen. Omenimo pa naj ob tem še nekaj: vnovič se je pokazalo, da je potrebno za vrhunske dosežke trdo delo. Novomeščani so brez dvoma vrsta sposobna takšnih rezultatov. To so navsezadnje dokazali tudi v petek, vendar bo za kaj več potrebno še več dela. V mislih imamo predvsem podatek, da Novomeščani sedaj trenirajo štirikrat na teden po poldrugo uro. vrhunski re-ultati in tudi cilji, kot so sijih zastavili pred pričetkom tega prvenstva, pa terjajo precej več. tudi po 10 ur trdega treninga na teden. Rezultati polfinalnega turnirja: Mladost Montej-Pionir 3:0 (14. 3. 2). Pionir-Vardar 3:2 (6. -14. 13. -6. 14). Mladost Monter-Vardar 3:0(5. 5. 12). B. B. KDO NA OBČINSKO PRVENSTVO? NOVO MESTO — Kar okoli 50 pionirjev in pionirk na OŠ Kntjc Rupena tekmuje tačas za mesta, ki vodijo na občinsko prvenstvo. Med mlajšimi pionirji so v skupini A v najboljšem položaju Došlič, Udovič in Bajc. v skupini B pa Stokanovič in Šporar. Pri mlajših pionirkah so dve koli pred koncem na vrhu Hlača. Vidmarjeva. Petkovškova in Baznikova. pri starejših pionirjih pa so po nepopolnem zadnjem kolu na najboljših mestih Bančov. Golob. Koncilja. Čebular in Rozman. Starejše pionirke bodo tekmovale dvokrožno, medtem ko je pri pionirjih C'OŠ naslednji vrstni red: Glinšek. Stokanovič. Maraš, Korent. Bančič itd. SINDIKALNO PRVENSTVO SNEŽNIKU KOČEVJE — Ekipa Snežnika iz Kočevske Reke je zmagovalec letošnjega šahovskega sindikalnega občinskega prvenstva, ki se je pred dnevi končalo v hotelu Pugled. Čimer. Malnar. Murn. Stankovič in Gabrič so zbrali 18 točk. za njimi pašo se uvrstile ekipe Elektra, Skupščine občine. Itasa itd. Izven konkurence je nastopila še vrsta OŠ Zbora odposlancev in zasedla 3. mesto. M G-č. POKAL BRATOM BLASOM SEVNICA — ŠK Milan Majcen iz Sevnice je prejšnji teden pripravil v počastitev občinskega praznika ekipni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 7 štiričlanskih ekip in 23 posameznikov. Zmaga je pripadla bratom Blasom, sledijo pa: Lisca (Sevnica), Svoboda (Krmelj). Sevnica — levi breg. Sevnica — desni breg. Metalna (Krmelj) in Društvo invalidov Sevnica. V posamičnem seštevku je zmagal Rudi Blas. Novomeški šahisti prvaki LA0 V novomeškem domu JLA prvenstvo LAO v šahu in kegljanju NOVO MESTO — Konec minulega tedna je bilo v novomeškem Domu JLA letošnje jubilejno, 10. prvenstvo Ljubljanskega armadnega območja v šahu in kegljanju. Največ uspeha so imeli gostitelji, zmagovalnim ekipam in posameznikom pa je odličja in pokale podelil generalpodpolkovnik Mirko Mirtič. Rezultati, šah: 1. Novo mesto (Cigan. Jelič. Soldo. Solnikov. Lončare-vič. Sušnjar. Zgonc) 26. 2. Ljubljana I 25.3. Maribor 19.4. Ajdovščina 18.5. Grančar 18. 6. Vrhnika 17. 8. Pivka 14. 9. Ljubljana II 13. 10. Slovenska Bistrica 12 itd. Kegljanje — posamično: L Bajič (Postojna) 882 podrtih kegljev. 2. Zlatkovič (Novo mesto) 863. 3. Čulič (Ljubljana) 860 itd., dvojice: I. Bajič — Juranek (Postojna) 1.680. 2. Roža-jac — Zlatkovič (Novo mesto) 1.676. 3. Kobašljič—Dalmacija (Novo mesto) 1.668 itd. ekipno: 1. Ljubljana I. 2. Novo mesto L 3. Novo mesto II. 4. Vrhnika. 5. Ajdovščina. 6. Slovenska Bistrica. 7. Postojna. 8. Kranj. 9. Ljubljana II. 10. Ribnica. NOVOMEŠKI PRVAKI, TREBANJCI V KVALIFIKACIJE NOVO MESTO — Na kegljišču novomeškega doma JLA se je pred dnevi končalo letošnje ekipno prvenstvo Dolenjske. Po pričakovanju je zmagalo Novo mesto, medtem ko so •kegljači novomeškega Mercatorja z 2. mestom dosegli svoj največji uspeh — uvrstitev v kvalifikacije za vstop v II. republiško ligo. Končni vrstni red: Novo mesto 15.055 podrtih kegljev. Mercator 14.561. Metlika 14.396. Rudar (Črnomelj) 14.385. N. G. KLONILE ŠELE V FINALU NOVO MESTO — Mlade rokometašice Novega mesta so na nedavno končanem pionirskem republiškem prvenstvu zabeležile velik uspeh. Potem, koso v predtekmovanjih najprej premagale Olimpijo s 13 : 9 in nato še Dravo s 13 : 10. so se uvrstile v finale in tam po ogorčenem boju izgubile z Dupljami z 9 : 12 (6 :8). Največ zadetkov na turnirju so za Novomeščanke dosegle Hvala 12. Šmalc 9 in Tomasova 6. Kaj bo prinesel »Top 12«? G. Komac, 16-letničlan NTK Kočevje, seje uvrstil med 12 najboljših jugoslovanskih mladincev KOČEVJE — Pred dnevi je bil v Kočevju zvezni mladinski kvalifikacijski turnir v namizem tenisu, na katerem je za največje presenečenje poskrbel 16-letni član domačega namiznoteniškega kluba Gregor Komac. Z izredno igro je namreč ugnal vse nasprotnike in tako zasedel prvo mesto, kar mu je prineslo tudi pravico do nastopa na zveznem tekmovanju najboljših mladincev pod nazivom »Top 12«. »V prostore namiznoteniškeg kluba sem prvič stopil pred petimi leti. ko sem hodil še v 5. razred osnovne šole. Bela žogica in lopar sta me osvojila, postala sta sčasoma moja največja ljubezen, pričel sem tudi redno in trdo trenirati, prvi uspehi pa so prišli po treh letih. Postal sem namreč član republiške pionirske selekcije.« razlaga Komac, danes dijak II. letnika strojne šole: Uspehi so se zatem vrstili kot na tekočem traku. Komac je postal eden najobetavnejših jugoslovanskih igralcev., zmagovlec številnih tekmovanj, mitingov in revij. Naj omenimo le. daje leta 1983 zasedel na državnem pionirskem prvenstvu v Tuzli 5. mesto, da je zmagal na članskem republiškem prvenstvu II. skupine, da se jena memo-rialnem turnirju »Lovro Ratko-vič« v Kikindi uvrstil na 8. mesto med najboljšimi jugoslovanskimi mladinci, da je zmagal na mednarodnem prvenstvu v Novi Gorici. da ne naštevamo naprej. »Namizni tenis je postal danes zelo zahteven šport Čelo za doseganje povsem poprečnih rezultatov je potrebno mnogo vaditi in igrali. Sam treniram prav vsak dan po dvakrt. prostega časa praktično nimam, saj so tekmovanja domala celo leto. Zanesljivo je pač. da moraš ta šport ljubiti, kajti ni kar tako pustiti svojo mladost za zelenimi mizami.« Kočevski namizni tenis že nekaj let dosega lepe rezultate, predvsem po zaslugi trenerja Marjana Ora-žma. Pogoji za delo so dobri, zanimanje za ta šport tudi in tako nič čudnega, če so vse selekcije polnoštevilno zastopane. »Tako jaz kot klub imamo pred seboj še trdo delo. Čaka nas namreč težka sezona v 1. A republiški ligi. Nikakor ne mislim, da se bomo borili za obstanek, realno bi bilo. da zasedemo 3. mesto za ekipama Vesne iz Zaloga in Murske Sobote Kar pa zadeva mene. jena prvem mestu zvezni turnir dvanajstih najboljših jugoslovanskih mladincev. Moja želja je. da bi se uvrstil okoli 4. mesta prav tako pa želim tudi v prihodnje obdržati status mladinskega republiškega reprezentanta.« je končal Komac. Po besedah njegovega trenerja Oražma so za Komaca vsi našteti cilji dosegljivi, z nekaj sreče lahko celo poskrbi še za kakšno prijetno presenečenje. M. GLAVONJIČ Gregor Komac: »Želim priti med pet najboljših jugoslovanskih mladincev.« 9/v Mi Ti/tteUuAjbwr tujo/ Zaživele mlade Brusnice Ena njboljših mladinskih organizacij Dolenjske Pred dobrim tednom je velika nova stavba v Brusnicah dobila novo preobleko. Po dveh letih se dela na domu KS Brusnice bližajo kraju. Pri i/g-radnji so sodelovali občani, člani gasilskega društva, velik delež pa so prispevali tudi mladinci KS Brusnice s prostovoljnim delom. Mladinska organizacija v tej KS je ena i/med najbolj delavnih mladinskih organizacij na Dolenjskem. Šteje X0 članov, od katerih jeveč kot polovica aktivnih. V preteklem obdobju so izvedli več zabavnih prireditev , delovnih akcij. npr. čiščenje potoka1, zbiranje starega železa, prvomajski'kres. športno tekmovanje mladih iz drugih KS. na katerem so zasedli prvo mesto, in drugo. V okviru mladinske organizacije deluje v KS Brusnice več društev: kulturno društvo, ki pripravlja proslave ob praznikih in vzdržuje celo manjšo knjižnico, športno društvo. ki ima v svojem sestavu ekipo za mali nogomet in šahovsko društvo: leto ima v načrtu izvedbo šahovskega tekmovanja. Člani športnega društva imajo rekreacijo v telovadnici OŠ. Predsednica KS Brusnice Marinka Mrk pravi: “Potrebno bo še veliko truda in prizadevnosti, da bomo dosegli to. kar načrtujemo. Z aktivnostjo koristimo sami sebi. ker nam na račun delovnih akcij KS daje več denarja. Z več denarja pa lahko več naredimo.« M.SOI LPR SVOBODA NAM POMENI VSE Svoboda je beseda, ki jo izgovarja na tisoče in miljarde ljudi. Je kakor mati. zato jo moramo čuvati. lepšati in urejali, da bomo čim lepše živ eli v njej. Svoboda je ključ iskrene lepote, ki je skrit v naši zavesti in je največji zaklad na svetu. Vsi smo, srečni v svobodi, v švobodni domov ini. ZLATKA DLLAR. K.b COŠ ADAM BOHORIČ BRI SI ANK A DOMOVINA Domovina je kot najdražja knjiga, ki jo je treba brati in poznati. Kaj mi pomeni? Pomeni mi dom. sošolce, prijatelje. mamo. očeta. Po njej vedno hrepenim Starejši ljudje mislijo, daje v naših mladih srcih ugasnil plamen ljubezni in spoštovanja do domov ine. Pa je to res? Ne. saj se zavedamo, da bi bilo vse izgubljeno, če bi nam jo sovražnik vzel i/ rok. Pripravljeni smo jo braniti v vsakem trenutku. RESNIK IRENA, k.b OŠ Adam Bohorič Brestanica VIDEO VEČERI V ».ROGU« STEKLI DOLENJSKE TOPLICE — Premiera video glasbenih večerov v znanem gostišču “Rog« minuli petek je uspela. Žato so se odločili, da bodo s tovrstnim inlormativno-zabavnim glasbenim programom nadaljevali, in vsi ljubitelji dobre glasbe so v Dol. Toplice vabljeni vse praznične dni. saj bo video diskoteka Šraka obratovala od četrtka. 28. novembra, do sobote. 3.0. t m . vsakič s pričetkom ob 19 uri. Prve dele večerov bodo obiskovalci preživljali ob spremljanju posnetkov z različnih glasbenih prireditev in koncertov iz bližnje in daljne zgodovine popularne glasbe, večji deli večerov pa bodo seveda namenjeni plesu na video posnetke trenutno najpopularnejših izvajalcev, kot so Modern Talking. Sandra. A-Ha. Falco. Sade. Dire St-raits itd. V »Rogu« bodo v prihodnje poskrbeli tudi za primerne svetlobne učinke, program pa bo vodil Drago Vovk. ZA ZDRAVO BARVO MESA IN KLOBAS Tisti, ki nekaj da na kakovost mesnih izdelkov ve, da morajo biti zdrave rožnato rdeče barve. Včasih smo uporabljali čilski soliter. Danes imamo na voljo SALAMURIN, že pripravljeno mešanico za hitro razsoljevanje mesa. Z dodatkom SALAMURINA in začimb izdelava domačih klobas, salam ter prekajenega mesa ni več nobena umetnost. IHl (J) HRASTNIK 125 let EBOLE I Ob n HP Kolinska, n. sol. o. Ljubljana Izvršni odbor TOZD Belsad Kočevje 31 Črnomelj objavlja prosta dela in naloge kurjača parnega kotla (2 delavca) pogoji: — delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo ll. zahtevnostne stopnje kovinskopredelovalne usmeritve, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj 2 (dve) leti delovnih izkušenj na področju energetike — delavec s končano osnovno šolo, ki po usposabljanju uspešno opravi preizkus znanja in ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju energetike — v roku enega leta mora uspešno opraviti preizkus znanja za kurjača parnega kotla — delo je dvoizmensko — poskusno delo traja 45 dni. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: HP Kolinska, TOZD Belsad, 68340 Črnomelj, Kočevje 31. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi. 670/48-85 KRKA SVET SKLADA KRKINIH NAGRAD Učenci srednjih šol Dolenjske in slovenskih srednjih šol v zamejstvu! Če bi radi poglobili svoje znanje in preizkusili svoje ustvarjalne in raziskovalne sposobnosti, vas vabimo, da se prijavite na RAZPIS KRKINIH NAGRAD ZA LETO 1986 Sodelujete lahko z nalogami iz naslednjih tem: » — 1. Vitaminski in dietetični izdelki v sodobni prehrani 2. Sinteza, izolacija, biosinteza zdravilnih učinkovin in oblikovanje zdravil 3. Prikazovanje podatkov in rezultatov poskusov s pomočjo računalniške grafike 4. Izobraževalna, kulturna in raziskovalna dejavnost slovenske mladine v zamejstvu 5. Razvoj kulturne in telesnokulturne dejavnosti v delovni organizaciji Krka Med mladimi želimo spodbujati skupinsko delo. Zato vas vabimo, da razpisane teme obdelate v v skupini treh do pet učencev. O izbrani temi nas pisno obvestite do 15. januarja 1986. Napišite nam naziv teme, kratko vsebino naloge, osebne podatke učencev in mentorja ter naslov šole. Predlagano temo naloge vam bo svet sklada Krkinih nagrad pisno potrdil. L L Vsak učenec lahko prejme Krkino nagrado le enkrat. Naloge, ki ste jih že poslali na druge razpise, ne morejo konkurirati za našo nagrado. Nagrajene naloge postanejo last Krke, vi pa boste obdržali pravico, da svoje delo objavite, vendar boste morali navesti, da ste zanj prejeli Krkino nagrado. Svet sklada se lahko tudi odloči, da nagrajene naloge odkupi. Izdelano nalogo pošljite v dveh izvodih do 10. septembra 1986 na naslov: KRKA, tovarnazdravil, n.sol.o., 68000 Novo mesto, Cesta herojev 45 (za SKLAD KRKINIH NAGRAD). Dodatne informacije lahko dobite v izobraževalnem centru Krke. Višine nagrad so: I. nagrada 50.000 din II. nagrada 40.000 din III. nagrada 30.000 din Slavnostna podelitev Krkinih nagrad, na katero bodo po- vabljeni vsi nagrajenci in mentorji, bo v oktobru 1986. 669/48-85 ZA TISTE, KI HITIJO OB PRAVEM ČASU od 15. novembra do 31. decembra 1985 10 % NOVOLETNI POPUST ZA VSE STAVBNO POHIŠTVO ZA STROPNE IN STENSKE OBLOGE IZ SMREKOVEGA IN BOROVEGA LESA Nudimo fco montažo in priznavamo stroške prevoza nad določeno vrednost nakupa. VSE STAVBNO POHIŠTVO NA ENEM MESTU, PO KONKURENČNIH CENAH ih JELOVICA lasna industrija ŠKOFJA LOKA Poslovalnice: Škofja Loka Šibenik Osijek Kidričeva 58 Ul Bratstva i jedmstva 98 Čepinska b b tel (064)61-185.61-361 tel (059)23-876 tel (054)31-922, 31-456 Zagreb-Sesvete Sarajevo-Rajlovac Split Zagrebačka 164 Ul 21 maja 147 Kavanjmova 1 tel (041)253-259 tel (071)542-200.542-391 tel (058)48-780 Nova Gradiška Stara Pazova Bar Kraiačiceva 31 Kamenjarova 29 Biotehn obraz centar D Vlah tel (055)62-428 tel (022)311-530. 311-561 ekonomsko dvorište centra tel (085)22-189 Pula Niš Fižela 7a (na Stoji) Ul Nikodije Stojanoviča (Tatka) Skopje-Madjari tel (052) 48-877. 23-976 tel (018)65-930 Ul 821 br 3 Crikvemca Kragujevac tel. (091)515-214 Vmodolska 31 Naselje iličevo Peč tel (051)78-115 tel (034) 64-324, 66-235 Ul Pavijane b b i skladište Dečani Zadar Valjevo tel (039)21-861.61-350 Biogradska b b Kolubartkab b tel (057)23-815 tel (014)24-222.22-225 Delovni čas, neprekinjeno od 7.-17. ure. DOLENJSKI LIST OGLAS V DOLENJSKEM LISTU — USPEH PISMO Z DOBRO nov,9„9 k p r° mrca itorjev° je Wv\\ ‘ ■\\V \v ""■v '/* 11 j it'! inrievinpf ,52o „,i na»PP.lh ,M1e,c»t°,ieV' ugod"oS,'°“ v naib"zl' - p0*0,til« i"10"" odaja |nah . zahte> pr- odaj ain' E J ABC Pomurka — Gostinsko podjetje Sevnica objavlja prosta dela in naloge: — natakarja za delo v PE Barbara — Krmelj — natakarja(-ico) za delo v PE Bife na Vogalu Pogoji: končana poklicna šola gostinske oz. trgovske smeri — IV. stop. zahtevnosti, 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Za delo v Krmelju možnost stanovanja. Prijave pošljite na gornji naslov (komisiji za delovna razmerja) v 10 dneh po objavi. Rok obvestila o izbiri: o dni. ' 668/48-i85 20 DOLENJSKI UST Št. 48 (T894) 28. novembra l98i Z A II V A I. A 73. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi ata. stari ata in tast ANTON PUCELJ Replje 6 Želimo se zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom inznancem. ki so pokojnemu darovali cvetje in vence, nam pa kakorkoli pomagali ter izrazili sožalje. Hvala GD Zagorica. Vel. Gaber. Sela—Sumberk in Log. govorniku za poslovilne besede, župniku za lepo opravljeni obred, pevscm pa za zapete žalostinke. Prisrčna hvala vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi za d n j i poti. Sinova Tone in Jože ter hčerka Pepca z družinami Z A H V A L A Ob težki izgubi naše drage mame. babice. prababice in tete KATARINE GIMPELJ s Krupe 6 se prisrčno zahvaljujemo za vsestransko pomoč sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, ustno ali pismeno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno mamo spremili na zadnji poti. Hvala zdravnikom ZD Črnomelj in internemu oddelku bolnice Novo mesto za zdravljenje in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi ISKRI Semič, govornikom za besede slovesa in duhovniku za opravljeni obred. Vsem za vse še enkrat prisrčna hvala! ŽALUJOČI: vsi njeni ZAHVALA V 59. letu starosti nas je zapustil naš oče JANEZ BUTALA iz Šipka 7 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Splošne bolnice Novo mesto, patronažnim sestram ZD Črnomelj. Podjetju za ptt promet Novo.mesto, sodelavcem DO Gorenje. GA TOZD Kompresorji Črnomelj. ZB in govorniku tov. Bečaju. Dragatuš. pevcem in župniku za opravljeni obred ter vsem. ki ste pokojnega spremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI Toplice so visoko, a nižji, mama, je tvoj grob, zakaj si nas zapustila, troje žalostnih otrok? ZAHVALA V 53. letu nas je-po težki bolezni za vedno zapustila draga žena. mama. stara mama. sestra in teta TEREZIJA PELKO roj. VOVKO iz Šmarjeških Toplic 12 Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom ih znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Hvala DO Krka-tozd Izolacija. kolektivu Merlin. DO Novotehna ter OO ZSMS Šmarješke Toplice. Posebno se zahvaljujemo družinam Borse. Per in Zoran ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Anton, sinova Franci in Jože z družinama, hčerka Marinka z družino ter sestri Marjana, Lojzka, brata Jože in Ivan z družinami in ostalo sorodstvo r ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož. oče. brat in stric DARKO KOTAR šofer iz Vinice 54 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji Poti. mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna ?ahvala vascilarnemu oddelku bolnice Novo mesto. ZD Vinica. GG Črnomelj. ZŠAM Črnomelj—Metlika, družbenopolitičnim Organizacijam, godbi na pihala. Pekarni Črnomelj. Belt. 1MV Črnopielj. govornikom za poslovilne besede ter sosedom za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka FRANCA J NOVAKA s Sel 23 pri Raki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, posebno pa gospodoma župnikoma za lepo opravljeni obred in ganljive poslovilne besede ter pevcem za zapete žalostinke. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih dnevih žMjenja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage sestre in tete ALBINE ŽBOGAR frizerke v pokoju se prisrčno zahvaljujeva vsem njenim zvestim prijateljem, sorodnikom. frizerskim mojstrom, posebno Cirilu Puclju, nekdanjim kolegicam, sosedom in znancem ter vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. darovali cvetje in nama izrazili sožalje. Zahvaljujeva se tudi predstavniku KS Majde Šilc in č. patru frančiškanu za opravljeni obred in poslovilne besede. Hvala vsem. ki stenama v teh težkih trenutkih pomagali. Žalujoča: sestra Bruna in nečak Peter ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. babice in prababice ANI BREZNIKAR roj. Kaplan s Senovega se najlepše zahvaljujemo vsem. ki ste z nami sočustvovali, ji poklonili mnogo cvetja in jo tako številno pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala obema govornikoma za ganljive poslovilne besede, pihalnemu orkestru Svoboda Senovo in oktetu Svoboda Senovo za izvedene žalostinke ter organizaciji ZB Senovo za častno slovo od pokojnice. Obenem se zahvaljujemo vsem njenim sosedom in prijateljem za nesebično pomoč in skrb v času pojenjanja njenih moči. Iskrena hvala družini Rupnik, ki nam je pomagala v najtežjih trenutkih. Sin E mest z družino Če bi solza mrtve obudila, ne bi tebe. ljubi oče, črna zemlja krila. ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 52. letu starosti zapustil nepozabni mož in oče JOŽE TISOV Pristava 4 Prisrčno se zhvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje ter darovali cvetje. Hvala govornikom in župniku za opravljeni pogreb. Zahvala velja tudi GG Novo mesto. IMV — PFS in VVO Novo mesto. Žalujoči: žena Rezka z otroki, brat in sestre ter ostalo sorodstvo ZapustiI ljube sem in dom. pri Sveti Trojici čaka! bom, čaka! na veseli čas, ko grenka smrt spet združi nas. \ ii ZAH V A L A Ob boleči izgubi dragega moža. ata. stareua ata. brata, strica STANKA DOLENŠKA z Malkovca 25 se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. znancem, kolektivu KPD Dob pri Mirni za podarjene vence. cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala družinam Janeza Leniča. Antona Kešeta. Majcnovim ter Leničevim, ki so nas tolažili in nam izrekli sožalje. Hvala patronažnim sestram iz Krmelja za nego na domu. godbi iz Sevnice, pevcem iz Mokronoga. župniku za opravljeni obred in govorniku Selevšku. Hvala fli Tržišče. Društvu upokojencev Tržišče, kakor tudi vsem krajanom. ki so pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. od koder ni več vrnitve. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 55. letu starosti nas je zapustil dragi mpž. oče. stari oče. brat. stric in boter JANEZ BOIČ iz Drame 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. mu darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala kaplanu za opravljeni obred Posebna hvala Iskri HIPOT in UPORI. ŽTP Ljublj ana in Kremenu iz Novega mesta. Žalujoči: žena Slavka, hčerke Stanka, Ivanka, Boža z družinami ter sestri in ostalo sorodstvo Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, dragi oče. zemlja je pokrila. Vse bolj osamljene naše so poti, odkar v temnem grobu počivaš, ljubi oče. ti. Z A H V A L A V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dobri oče in stari oče. brat in stric MATIJA KUHAR iz Otavnika 11 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegoyi zadnji poti. mu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala govornikoma tov. Štruklju in tov. Selevšku za poslovilne besede. Hvala župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo Bj'ukl>LlltUJ Četrtek. 2X. novembra — Jakob Petek: 29. novembra — Dan republike Sobota. 30. novembra — Andrej Nedelja. 1. decembra — Natalija Ponedeljek. 2. decembr— Blanka Torek. 3. decembra — 1 rane Sreda. 4. decembra — Barbara Četrtek. 5. decembra — Stojan lunini; mi ni. 5. decembra ob 10.01 — /adnji krajec šV D URI /K I : 29. in 30. II. francoski film C ena nevarnosti. 1. in 2. 12. ameriški film footloose. 3. in 4. 12. ameriški lilm Prvi ponedeljek v oktobru. ČRNOMELJ: 29. 11. in 1. 12. italijanski film Banana Joe. 1.12. francoski film Po prvi ljubezni. 3. 12. ameriški film Monstrumi morja. 4. 12. ameriški tlim Dvoriščno okno. KOSTANJ E VIC A: 30. 11. ameriški film Farmerke / rožnatimi očmi 1. 12. anttleški film Pink Flovd — zid. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 2. do 4. 12. jugoslovanski film Južna steza. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 28, 11. filmskogledališčešvedski film — Eannv in Aleksander. 29.. 30. 11. in L 12. ameriška komedija Čarobni fižol. 29. in 30. 11. ameriški film Veliki beg. 1. in 2. 12. ameriški fantastični film Sporočilo iz vesolja. 2. in 3. 12. komedija Banana Joe. 3. in 4. 12. češka komedija Sestre. SEVNIC A: 28. 11. ameriški film Črni pesek. 29. in 30. 11. ameriški film Narobe zemlja. V razpisu hišnega sveta Ragovsko naselje št. 660/47-85 za prosta dela in naloge kurjača je v pogojih pomotoma izpadlo: poskusno delo 3 mesece. FRIZERKO sprejme za nedoločen čas frizerski salon ■■MILKA". Novo mesto. Partizanska 3. Dober osebni dohodek, proste sobote Tel. 21-282. stanovanja MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje v Trebnjem ali bližnji okolici. Šifra: »REDNA PLAČNIKA". SPREJMEM sostanovalko v ogrevano sobo. Cankarjeva 13. Novo mesto. GARSONJERO v Novem mestu, delno opremljeno (25 m2, centralna, topla voda), prodam najboljšemu ponudniku. Telefon (068) 23-43! - motorna vozila JUGO 45. nov. prodam. Tel. 23-342. popoldne. ZASTAVO 750, letnik' december 1977. prodam. Saje. Dol. Straža 5. PRODAM ZASTAVO 750 in peč za etažno centralno (Kueppersbusch 14). Avto zamenjam, tudi za večjega. Franc Koželj. Ljubljanska 20. Novo mesto. tel. 26-636. 'VARTBURG, letnik 1975. ugodno prodam. Kocjan. Mirna peč 118. RENAULT 4 prodam po delih. Informacije po telefonu 47-5054An-ton Mihelčič. Slovenska vas 22. ZASTAVO 101, letnik 1974. prodam. Ogled možen vsak dan od 15 ure do 16.30. Anton Gačnik. Mirna 147. TRAFIC 530 B, letnik 1982. odlično ohranjen, prodam ali zamenjam za VW bus. novi model. IMV 2200 D mercedes, podaljšan, povišan, letnik 1979. 5000 km po generalni, prodam. Z 435 K. letnik 1981. dobro ohranjen, prodam. Telefon 52-073. Anton Vr-ščaj. Kolodvorska 56. Črnomelj. PRODAM nove dele za Z 101 (dva nosilca motorja, čelna stena, blatniki, robniki, pragi in notranji koši). Silvo Novak. Dolenja vas 10. Otočec. DOLENJSKI LIST IZDAJA DIC, tozd Dolenjski' list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev-oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din Vsak mali oglas do 10 besed 500 din, vsaka nadalj-nia beseda 50 din Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 33, telefon uredništva (068)23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-^10, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TRAKTOR Fiat (25 KM), letnik 1970. dobro ohranjen, s kosilnico, prodam. Ivanka Kuhelj. Šmarje 18. Šentjernej. TRAKTOR Ferguson (35 KS) prodam. Jamšek. Šmarješke Toplice 27. PRODAM kosilnico Figaro in obračalnik — oboje ali posamc/no. Stroja sta dobro ohranjena. Anton Mešiček. Žigarski ,vrh 21. 68290 Sevnica. TRAKTOR Porsche (14 KM) prodam ali menjam /a Z 750 alj Z 101. Pavlič. Gor. Maharovec 14. Šentjernej. PUHALNIK Tajfun, malo rabljen, prodam. Telefon 23-674. TRAKTOR Ferguson 533 s kabino in plug Slavonac prodam. Stane Urek. Drečji vrh 7. 68321 Trebelno. PRODAM traktorja FIAT ŠTORE 502 ali FERGUSON (35 KS), letnik 1984 in 1985. Ivan Vovko. Brezje 1, Ratež. 68321 Brusnice, tel. (068) 85-945. PRODAM traktor Ferguson 35 s kabino in čelni nakladalnik za gnoj. Jože Lapuh. Miklavčeva 66. Brežice, tel. 62-907. od 19. ure dalje. TRAKTOR Ursus prodam ali zamenjam za avto v vrednosti do 1.000.000 din. Pavlič-. Kladje 1. Blanca. TRAKTOR Ferguson 35 v dobrem stanju prodam. Franc Prijanovič. Mali Nerajc 9. 68343 Dragatuš. R 4 prodam. Rudi Škof. Slavka Gruma 23. Novo mesto, telefon 25-260. ZASTAVO 750, letnik 1979. prodam. Vide. Groblje 21. Šentjernej. GOLF diesel prodam. Tel. 25-863. Z 750, letnik 1982. dobro ohranjeno. prodam. Ogled vsak dan. S. W., Cerovec 8. Dolenjske Toplice. FIAT 126 P, letnik 1978. prodam. Andrej Turk. Mali Orehek 5. Novo mesto. PRODAM tovorni avto TAM 110 t 10. registriran do 25. 8. 1986. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Marjan Cvelbar. Malence 5. Kostanjevica. ZASTAVO 750, letnik 1976. dobro ohranjeno, prodam na 12 SM . Telefon 21-106. ZASTAVO 750 in traktorske verige prodam. Potov vrh 16. telefon 26-893. MINI 1000 prodam. Barbič. Mala Cikava 15. Novo mesto. Z 101 S, letnik 1979. prodam. Tel. 84-666. Straža. ZASTAVO 101, letnik 1976. na novo registrirano, prodam. Rus. Meniška vas 32. Dolenjske Toplice. 126 P, letnik 1980. prodam. Telefon 24-470. , Z 101, letnik 1976. prodam. Telefon '23-705. PRODAM Z 750, letnik 1985. Prodam tudi opel kadet 1200. letnik 1981. Štefka Pucelj. Otočec 74. telefon (068) 85-143. ŠKODO 105, letnik 1980. ali 126 P. letnik 1976. prodam. Telefon 24-140. Z 750, letnik 1981. prodam. Dragan. Štatenberg 6. Trebelno. UGODNO prodam karambolirano školjko za JUGO 45. letnik 1985. Milena Šitnik. Kapele 42. tel. 68-407. R 12, letnik 1976. prodam. Telefon 85-164. Z 750, prodam po ugodni ceni. Ogled vsak dan. Ludvik Kocjančič. Žužemberk 120. ZASTAVO 750, letnik 1974. obnovljeno. prelakirano. brezhibno, ugodno prodam. Jožko Živic. 68294 Boštanj. tel. 82-074. PRODAM dve novi motorni kolesi. Tomos 15 SLC' in APN 6. ter elektromotor (ena faza 2,5 KW). Maks Teraž. Florjanska 45. Sevnica, ali telefon (068) 81-930. kmetijski stroji TRAKTOR Fent (15 KS)s koso prodam. Matjašič. Arnovo selo. Artiče. prodam UGODNO prodam novo žago Partner. Cvelbar. Ravno 21. Raka. DESKO za pluženje snega prodam. Alojz Šutar. Orešje 11. Šmarješke Toplice. PRODAM TV Grand-elektronic, črno-beli, star leto dni. po ugodni ceni. Herman Krakovv. Straža 158. PRODAM dobro ohranjen kotel za kuhanje žganja. Tel. 44-423. PRODAM trajno goreči štedilnik, električna bojlerja (50 1 in 8 I) in izvenkrmni motor T 18. Tel. 24-234. PRODAM računalnik COMMO-DORE C' 64 s krmilno palico in kasetofonom. Telefon 20-557. PRODAM trifazni šivalni stroj Schepel. Informacije tel. 23-030 int. 345. Marjan. Prodam štiristranski rezkar za izdelavo opažev in brunaric ter motor Rade Končar (18 KW. 1400 obratov). Anton Berk. Prelesje 27. Šentrupert. PRODAM filmski projektor in kamero. Telefon 22-402. dopoldne, ali: Berger. Šmihel 33 (nad trgovino). Novo mesto. PRODAM 3 leta staro brejo kobilo. Albina Vrščaj. Bitnja vas 6. 68231 Trebelno. KRAVO, težko 650 kg. brejo 9 mesecev, vozno, staro 9 let. sive barve, prodam. Lipar. Sp. Stari grad 53. 68270 Krško. LISICO za na vrat prodam. Radomir. C. Herojev 34. tel. 22-789. TV GORENJE color ugodno prodam. Vprašajte na telefon 22-556. REPO za kisanje prodam. Naslov v upravi lista (6416/85). SVINJO za zakol prodam. Fani Jerele. Brezovica 26. Šmarješke Toplice. TV, črno-beli. nov. z garancijo, prodam. Smolenja vas 22. Novo mesto. PRODAM pralni stroj in kombiniran štedilnik (plin-elektrika). Drska 20. Novo mesto, telefon 21-835. SENO (cca 1000 kg) prodam. Rege-rča vas 37 a. Novo mesto. PRODAM žago Stihi v tekočem stanju. Boričevo 1. Novo mesto. PRODAM rabljen električni bojler (80 litrov), emajlirano kopalno kad. električni štedilnik s pečico ih peč na trda goriva. Marija Kranjc. Rožno 56. Blanca, telefon 88-396. PRALNI STROJ in hidrofor ugodno prodam. Telefon 24-581. PRODAM 5 m’ suhih drv. Naslov v upravi lista (6417/85). VVALKMAN, Sanvo. nov. prodam. Telefon (068) 23-355. PRODAM ovce merinos solčavke. Tel. 24-752. PRODAM dobro ohranjeno harmoniko B ES AS. Cveto Križ. Trata 4/XII. Kočevje, telefon (061) 852-338. PRODAM kombiniran štedilnik (2 plin. 4 elektrika). Tel. 22-893. ZELO poceni prodam kombiniran električni štedilnik (2 plin. 4 elektrika) z električno pečico in programirano uro. Tel. 23-609. PRODAM zimski plašč iz prave kože številka 38. Naslov v upravi lista (6418/85). PRODAM kravo s teletom in prašiča za zakol. Jablan 5. Mirna peč. PRODAM DVA prašiča za zakol. Tel (068) 26-900. PRODAM zamrzovalno skrinjo, avto prikolico s priključkom /a Z 101. peč na olje. Anton Kovač. Prečna 51. Novo mesto. KONJA, starega 7 let. in 5 ton sena prodam. Dušan Busič. Bojanci 28. Vinica. telefon 55-383. , PRITLIKAVE PINČE prodam. Tel. 26-665. PRODAM dve telici, stari po 14 mesecev, kravo, drugič brejo. Vidrih. Otočec, telefon 85-125. posest ■Kum Dragemu JANEZU AVSCU z Malega Slatnika 28 želimo ob minulem praznovanju še mnogo sreče in zdravja. Vsi. ki ga imamo radi. Dragim, dobrim in skrbnim staršem Martinu in Valentini Andrejčič iz Gotne vasi 39 a želimo ob 20-letnici skupnega življenja vse najboljše, največ pa zdravja sinovi Martin. Jožko in sorodstvo iz Kanade in Avstralije. Najdraijim staršem Francu in Alojziji Žitnik s Trške gore 51 želijo ob 25-letnici skupnega življenja veliko medsebojnega razumevanja in vse. kar si sama želita. Danica z Jožetom. Marjan z ženo Cvetko in vnuka Aleš in Brigitka. MARIJI ŠMAJDEK iz Regerče vasi iskreno čestitamo za 79. rojstni dan in god ter ji želimo trdnega zdravja. Mici in Milka z družinami. razno FRIZERSKI SALON »Milka... Novo mesto. Partizanska 3. čestita za praznik republike 29. november. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure. sobota od 6. do 13. ure. Se priporočamo! SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaj, se kaj učila ali zaposlila, ji pomagam, ali siroto za posvojitev. Martin Kaplan. Galjevica 14. Ljubljana. , IŠČEM dobre ljudi, ki bi mi pomagali poiskati ostarele._ nudim vso oskrbo. Šifra: »NA DEŽELI.-. ZAHVALA V 78. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce naše ljubljene mame. tašče, babice in sestre TEREZIJE BEJA v roj. Stamcar iz Skrljevega pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, toplo sočustvovanje in nesebično pomoč ter tako številno spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala govorniku Jožetu Vrani za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter pevcem za ganljive žalostinke. Žalujoči: hčerka Boža z možem Pavlom, vnuki Miro, Tomo in Re-natka, sin Boris, brat France, Andrej in sestra Lojzka ter ostalo sorodstvo r — obvestila ELEKTRO SERVIS DJURICA BANJAC. Hitro, poceni in z garancijo. popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel.: 25-393 od 6. do 7.30 (TA KOJ) in od 16. do 22. ure (po dogovoru). Se priporočam! SKIBUS Novo mesto — Kranjska gora vsako soboto! Prijave: Ciril Zajc. Lebanova 11. Novo mesto. tel. 21-947. ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. Tel. 21-360. V naših srcih je bolečina, v našem domu je praznina, odkar si nas. draga mama, zapustila. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, sestre, stare mame. tašče in prababice NEZE FRANKO iz Gor. Vrhpolja 17 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala sodelavcem Tiskarne Novo mesto. Tovarni zdravil Krka — TOZD Zdravila. Zavodu za raziskavo materiala Ljubljana. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred in vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Tekstilna tovarna Novoteks Novo mesto vabi k sodelovanju lastnike kombijev in manjših furgonov za prevoz konfekcijskih izdelkov. Vozila morajo biti opremljena tako, da se izdelki lahko transportirajo v visečem stanju. Vsa pojasnila se dobijo v transportnem oddelku investicijsko vzdrževalne službe Novoteks. 671/48-85 ZAHVALA V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče. stari oče. brat in stric ALOJZ ŠTERK iz Gribelj 71 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom! znancem in prijateljem za pomoč in vsem. ki ste nas v težkih trenutkih tolažili in nam pomagali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji pop-Posebna hvala delavcem Integrala iz Črnomlja. Belta Črnomelj-Garnizona Črnomelj. DO Beti Metlika. Varnost Novo mesto, osebju Doma ostarelih občanov Novo mesto, pevskemu zboru Griblje, tov. Petru Požeku za poslovilne besede pred domačo hišo ter župniku za opravljeni pogreb. VSI NJEGOVI VSELJIVO HIŠO prodam. Štefan Kovačič. Gor. Vrhpolje 12. Šentjernej. Življenje s seboj te žene, z njim se boriš in Ves" da mu ne ubežiš da ni rešitve nobene, da te bo gnalo s seboj, dokler se mu zdi in da te odloži morda že nocoj. M. Bor ZAHVALA Ob tragični smrti naših najdražjih OLGE SPIL AR, MARIJE in ZVONETA ŠTEMBERGER se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, mnogim, zelo mnogim prijateljem, krajanom Novega mesta. Mirne peči in okolice za vložene izjemne napore in nesebično pomoč, ki ste nam jo nudili v naših najtežjih dneh. Hvala vam za iskreno izražena sožalja in tople besede tolažbe. VSI NJIHOVI 22 DOLENJSKI LIST ,____________________________St. 48 (1894) 28. novembra \c solze naše. žalost in trpljenje obuditi, dragi oče, ne more te v življenje. Zakaj, zakaj'.' Zdaj vemo, da pretežka je hi/a bolezen, prebridko je bilo trpljenje. ZAHVAL A Tragično nas jc zapustil dragi mož. oče. brat in stric LADO KOLENC iz Gorenje vasi pri Mirni Želimo sc zahvaliti vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, delavcem in delovnim organizacijam Kolinski Mirna za vsestransko pomoč. KPD Dob Mirna, prostovoljnim gasilskim društvom in govornikoma, zdravniku dr. Wili-baldu Buchbergerju. Kliničnemu centru Ljubljana. C IT oddelku ter kirurškemu oddelku bolnice Novo mesto. Hvala gospodu dekanu za opravljeni obred in pevcem za žalostinke. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA 14. novembra nas je v 53. letu starosti nepričakovano zapustil ljubljeni mož. očka. brat. svak in stric JOŽE ILENIČ iz Zorenc 2 pri Črnomlju Najlepše se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje in denar ter za izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo TOZD BELT Črnomelj. Rudniku Kanižarica. OŠ Črnomelj. Gorjancem Novo mesto. Beti Črnomelj. GD Butoraj ter zastavonošem, govornikoma za poslovilne besede Antonu Jakofčiču in Janezu Butalu ter godbi na pihala iz Črnomlja. Hvala vsem. ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Pavla, sinova Branko in Stanko, hčerka Zdenka, brata Vinko in Lojze, sestri Pepca in Štefka ter ostalo sorodstvo -m ZAHVALA Kruta usoda nam je iznenada v najboljših življenjskih letih in polnega načrtov iztrgala iz naših rok ljubega in nikoli pozabnega moža. očeta. sina. brata in strica RUDIJA PRI J ANO VIČ A iz Črnomlja, Pod smreko 2 Njegova življenjska pot jc bila kratka in bogata, v naših srcih pa je ostala za vedno globoka in nenadomestljiva praznina. V trenutkih neizmerne žalosti ste nam prijatelji, sosedje in znanci izrekli iskreno sožalje, za kar vam najlepša hvala. Posebej se zahvaljujemo ZŠAM in OOZS KZ iz Črnomlja za pomoč in izrečene besede. OOZS Iskra. OŠ Črnomelj. SŠTZU Novo mesto in VVO Čar-dak za darovano cvetje, moškemu pevskemu zboru iz Gribelj, cerkvenemu pevskemu zboru iz Črnomlja in duhovniku za opravljeni obred. Vsem. ki ste bili z nami in ste pokojnega pospremili na Prerani zadnji poli. še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: žena z otroki, oče in mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo * Če bi solza mrtve obudila, ne bi tebe. dragi Polde črna zemlja krila. Tolažba edina nas krepi. "v da srečamo se v večnosti. ZAHVALA Neizmerna je bolečina, da nas je tragično in mnogo prezgodaj v 36. letu zapustil naš dragi mož in očka LEOPOLD KUPLENK iz Vrha pri Pahi 8 Iskreno se zahvaljujemo'sasedom. posebno Novakovim, vsem sorodnikom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, kirurškemu oddelku za pomoč in prizadevnost, da bi mu rešili življenje. Nimamo besed, s katerimi bi se zahvalili podjetju Dolenjka za podarjene vence, izraze sožalja in denarno pomoč in skrb za nas. ki smo ostali sami. Posebna hvala sodelavcem skladišča za spremstvo ob pogrebu, gospodu dekanu iz Šmihela za zadnje slovo.obemagovornikoma. tov. Jakiju in sosedi Marjani, za tople besede ob odprtem grobu. Hvala učencem 3. razreda osnovne šole Otočec in delovnima_organizacijama Žito in Krki ter vsem. ki ste pokojnega tako številno pospremili na zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinček Poldi, hčerkici Matejka in Martinca, bratje in sestre z družinami in ostalo sorodstvo Saj čas zaceli rane vse. tolažijo ljudje, a brazgotin, ki v srcu so. ne celi čas — nihče! ZAHVALA Nepričakovano je med opravljanjem večernega deia omahnila v smrt naša draga sestra in teta REZKA LUZAR iz Slanine vasi Najlepše se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.- nam ustno ali pisno izrazili sožalje in našo loto spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred in tov. Vraničarjev i za poslovilne besede pred domačo hišo. Posebno zahvalo smo dolžni dežurnemu osebju ZD Met ika. zlasti dr. Ivki za spremstvo in pomoč med prevozom v bolnišnico. Hvala dežurni ekipi kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za pomoč in trud. da bi naši teti ohranili življenje. Vsem in vsakemu posebej hvala! VSI NJENI Zjutraj ne veš. kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zapreš oko. Kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za vedno vzel slovo... (O. Župančič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, dedka, brata, očima in strica JANEZA KOŠAKA iz Hrvaškega broda 22 se najlepše zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sosedom, posebno pa Bregarju. Zamanu in Košaku iz Dobrave, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. KK Šentjernej —predsedniku Slavku Novaku za poslovilne besede in nosilcu prapora Francu Kovačiču, pevcem iz Šentjerneja teržupniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Tončka, sin Ivan in Pavla z družino, Franci z družino. Milka z družino, brat France in sestre Albina, Pavla, Kristina, Tončka in Fani ter ostalo sorodstvo V SPOMIN 2. decembra bo minilo pet let. odkar nas je zapustil dragi STANKO SIMONIČ z Vinjega vrha pri Semiču Hvala vsem. ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI ZAHVALA Tiho in skromno, kakor je živela, nas je v 82. letu starosti zapustila naša draga mama. stara mama in sestra MARIJA KRAŠOVEC iz Pekla pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem. znancem in delovnim organizacijam za pomoč, izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame. babice in prababice MARIJE TURK Na Bregu 9, Črnomelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sestri pokojne, sosedom, še posebej sosedi Gregoričevi in dr. Strmčevi za nesebično pomoč. Posebna zahvala gospodu kaplanu za opravljeni obred in pevkam ter vsem. ki ste pokojni darovali vence in cvetje in stali ob strani v najtežjih trenutkih. Vsi njeni S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežima, a v srcu je polno bolečin. V SPOMIN I. decembra mineva žalostno leto. odkar smo za vedno izgubili našo dobro in skrbno ženo. mamo. babico in taščo JELENO BUSIČ iz Bojancev 28 moremo dojeti resnice, da nas je za vedno zapustila. Hvala cm. ki se je spominjate, ji na urob prinašate cvetje in prižigate «čke. klijoči: mož Dušan, hčerka Mira z družino, sin Bogdan / družino, hčerka Radmila ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega, nepozabnega dedija ALOJZA DOBERDRUGA— ELIJE se prisrčno zahvaljujemo vsem. ki ste ga spoštovali, mu darovali cvetje, nam ustno ali pisno izrazili sožalje ter pokojnega spremili v njegov tihi dom. Posebno se zahvaljujemo osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Zvezi združenj borcev občine Novo mesto, delavcem Cestnega podjetja Novo mesto, govorniku za poslovilne besede, novomeški godbi in pogrebnikom. Spomin nanj bo v naših srcih vedno topel in živ. V globoki žalosti: žena Pavla, hči Slavka z Bojanom in Bojano ter drugi sorodniki ZAHVALA V 65. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša draga žena. mama. stara mama. sestra in teta ANA JARC Dolenja vas 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem. Posebno sc zahvaljujemo TOZD Ločna Labod. VGP Novo mesto. Beti Mirna peč. pevcem, duhov niku in vsem. ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. ji poklonili vence in cvetje. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni JANEZ KLO Nekdaj in danes, to sta besedi, ki se v pogovoru z Janezom Klobučarjem iz Kočevja pri Črnomlju največkrat ponovita. Kako tudi ne, ko pa si je v preteklosti v svojem pestrem, razgibanem življenju nabral toliko izkušenj, ki bi jih bilo dobro uporabiti dandanes, zlasti še, ko se poskušamo izvleči iz krize. Te izkušnje pa si je nabiral v težkih časih, ob delu v rudniku Kanižarica in v kamnolomu, kjer je pred drugo svetovno vojno garal 12 let, pa pozneje med vojno in še štiri leta po njej kot oficir. Ni mu bilo lahko, ko je bil v službi pri oddaji kmetijskih pridelkov, ko se je leta 1949 vrnil v Črnomelj, a tudi ne. ko so ga dve leti pozneje izvolili za župana občine Loka, leta 1951, ko so se majhne občine združite, pa za župana črnomaljske občine. Toda kot značajen, skromen, pošten in delaven človek si je pridobil zaupanje pri ljudeh, s tem pa vedno tudi kopico pridnih rok, ki so pomagale pri obnovi domovine, kar je s pridom uporabil tudi potem, ko je leta 1955 začel s koordinacijo dela pri gradryi vodovoda Jerneja vas — Črnomelj. »Takrat je ljudi pri delu vodila zavest, da morajo delati, danes pa so marsikje preveč razpuščeni.<> razpreda Janez. Zanj je namreč prav delo tisto, ki pelje k uspehu, blagostanju, predvsem pa notranjemu zado- voljstvu ljudi. Kako bi si sicer razložili, da, čeprav je pred dnevi dopolnil 75. leto, z ženo še vedno sama obdelujeta kmetijo, redita prašiče, dve kravi in celo konja. »Nad svojim življenjem se ne pritožujem, čeprav je bilo v njem več trnja kot rož, kajti tudi v sedanji krizi mnogim ni prizaneseno. Žal pa smo za te težave v glavnem sami krivi. Pred leti bi si kmetje radi kupili stroje, a so jih lahko dobili le s pomočjo zadruge, pa še takrat so bile težave. Koliko ljudi bi, ostalo doma, pa so odšli v tovarne, domačije so ostale prazne, kar še najbolj občutijo v oddaljenih vaseh. Kakšne so delovne navade nekaterih! Eden drži lopato, štirje gledajo. Reke1 sem jim že, da tako ne gre, pa sem dobil odgovor, da za svoje plačilo še preveč naredijo. In naša zadolženost! Saj povsod berem in slišim le o dolgovih. Kdo jih bo poravnal?« sprašuje Klobučar, ki zvesto spremlja dogajanja doma in po svetu in mu ne uide nobena informacija. Predlaga, da bi se tudi v vsakdanje življenje vnesel takšen red kot vlada pri lovcih. \ * * * N N * * S * I S 5 * Sporni Barbarini milijoni Barbara čemas že tri leta zaman terja posojenih 26 starih milijonov — Sodišče je ugotovilo, da ji Antonija Perc nič ne dolguje — Še pritožba ________________________ NAGRAJENČEVA FOTOGRAFIJA — Janez Papež iz Kočevja je prejel na republiški razstavi barvnih diapozitivov v Kočevju prvo nagrado za posnetek »Čaplja«, mi pa vam predstavljamo črno-belo fotografijo tega avtorja, ki ji je dal naslov »Februarski«. NOVO MESTO — Čisto na začetku te žalostne zgodbe sta bili Barbara 'Čemas in Antonija Perc dobri prijateljici. Odnosi ,pa so se skalili potem, ko je Barbara prodala svojo rojstno hišico v bejokranjski vasici Zilje pri Vinici in za eno noč shranila pri Antoniji 40 starih milijonov. Ta ji naslednji dan denarja ni hotela izročiti, češ da ga je posodila svoji hčeri za gradnjo nove hiše v Črnomlju. Dogodek je star že skoraj tri leta. Barbara pa še do danes ni dobila nazaj vsega denarja. Pravico je iskala tudi na sodišču, ki pa je na koncu odločilo, da Antonija Perc Barbari Čemas nič ne dolguje. »Denar sem potrebovala, saj se kot bolnica na želodcu nisem več mogla prehranjevati v metliškem domu ostarelih. Odločila sem se. da starost preživim skupaj z Antonijo na Kolodvorski 7 v Črnomlju. Tisti dan. ko sem odšla v Metliko pospravljat in pripravljat svoje stvari za selitev. sem denar dala v hrambo Antoniji. Ker mi ta naslednji dan denarja ni vrnila, nisem vedela drugega, kot da napišemo de- Janez je namreč že od leta 1951, ko je bila ustanovljena lovska družina Loka, njen član. Zato delo lovcev dobro pozna, njegovi lovski tovariši pa ga poznajo kot dobrega prijatelja, ki je vedno za pravične odnose v družini, a dosleden pri spoštovanju pravil. Tudi njegova zasluga je. da loška lovska družina dobro gospodari, da so si na Bistrici zgradili lep dom, da se je število članov od ustanovitve do danes-, predvsem pa v zadnjih nekaj letih, več kot potrojilo. Delovne akcije, katerih je bil sicer oproščen, a je vedno prihajal nanje, skrb za naravo, družabna srečanja — to je tisto, zaradi česar prihaja Janez v lovsko družino, in šele na koncu lov. Ljudem in živalim žetim pomagati v življenju, smrti ne priznava. M. BEZEK X H 5 ** % * * * * s S * S Lovci na naravne lepote V Kočevju podružnična razstava črno-bele fotografije in republiška barvnih diapozitivov________________________ KOČEVJE — V Likovnem salonu v Kočevju so 21. novembra odprli razstavo črno-belih fotografij članov podružnice kluba Diana: v soboto. 23. novembra, pa je bila v srednješolskem centru Vi. klubska (republiška) razstava barvnih diapozitivov »Diana 85« pod naslovom »Divjad v naravnem okolju«. V soboto zvečer so tudi prikazali barvne diapozitive gledalcem in podelili nagrade najbolje ocenjenim diapozitivom. V oceno je prispelo KRVODAJALCEM SE AIDSA NI BATI • ******* m***************************** ** . ■ NOVO MESTO — Strah pred novo boleznijo se je neupravičeno lotil tudi nekaterih krvodajalcev. V zvezi s tem smo pri občinskem odboru Rdečega križa dobili naslednje pojasnilo: Krvodajalec se z aidsom ne more okužiti. Igle in ves pribor za odvzem so vedno sterilizirane in se uporabijo le enkrat, po uporabi pa se vedno zavržejo. 185 diapozitivov 19 avtorjev (od tega 8 iz kočevske podružnice Diane), za predvajanje je bilo sprejetih 85 diapozitivov 19 avtorjev. Nagrade so prejeli: Kipec Diana z lokom Tiberio Fo-. nio (Pulj). 1. nagrada Janez Papež (Kočevje). 2. nagrada Edvard Stre-nja (Pula); 3. nagrada Marko Pogačnik (Jesenice): diplome pa je prejelo še pet avtorjev, med njimi dva (Janez Konečnik in Stane Lav-rič)-iz Kočevja. Pokrovitelj obeh razstav je tozd GG Kočevje-gojitveno lovišče »Medved«. Razstava fotografij bo trajala še do 2. decembra. Izmed Kočevcev so se predstavili na podružnični razstavi fotografij: Brodniki izpod Bohorja pri zamejcih Najlepši lovski dom Ansambel gostuje Italiji in Belgiji ŠEDEM — Čeprav nastopa narodnozabavni ansambel Brodniki šele dve leti. je dober glas o kvintetu segel ne le v deveto vas. ampak_ celo v sosednjo Italijo. Zamejski' Slovenci iz Sv. Lovrenca pri Čedadu. ki negujejo slovensko besedo in pesem v tamkajšnjem Kulturno-prosvetnem društvu Matajur, so »Brodnike« s Senovega enkrat že povabili v goste. Naključje je Stoji med Dolenjo vasjo in Rakitnico — Otvoritev bo spomladi — Manjka še nekaj opreme DOLENJA VAS — Člani lovske družine Dolenja vas pri Ribnici so po dobrih treh letih gradnje dokončali svoj lovski dom, ki je eden najlepših takih domov daleč naokoli. te Branko Kranjc: »Pripravljamo se, da bi posneli prvo veliko ploščo...« hotelo, daje ravno tedaj — avgusta letos ■— v okolici Čedada nastopala kulturna skupina iz Belgije. Ko so Belgijci slišali poskočne viže in slovenske napeve, so se na mah odločili, da povabijo slovenski ansambel še v svoje kraje. »Nobenih posebnih gmotnih koristi si ne obetamo. Bolj gre za zadovoljstvo, kajti pravi užitek je igrati, prepevati in zabavati naše zamejske Slovence. S kakšnim navdušenjem nas sprejema pretežno mlado občinstvo! Pri nas pa se nam zdi. kot daje mlade sram poslušati domačo zabavno glasbo.« pripoveduje Branko Kranjc, ki igra ritem kitaro. Po poklicu je trgovec, doma pa je. tako kot mizar Janez Kozole, ki igra »frajtonerico«. in delovodja v brestaniškem Tesu Drago Gošek. ki samo prepeva v ansamblu, v Šedmu pod Bohorjem. Varilec Tine Gorenc je tudi pevec, njemu. Dragu in Branku pa se pri nekaterih pesmih pridruži še strugar Janko Bogovič, ki sicer brenka na bas kitaro, in je hkrati strokovni in duhovni vodja ansambla. P. PERC Odpreti so ga nameravali že letos, a jim je zmanjkalo okoli milijon dinarjev za nakup dela opreme za dvorano, medtem ko • so ostalo opremo že kupili. Dom je na zelo lepem kraju ob odcepu ceste za Rakitnico in ima poleg vseh drugih potrebnih prostorov in naprav tudi dvorano za 100 ljudi. Večino vsega so lovci opravili s prostovoljnim delom, plačali so le nekatere obrtnike. Posamezniki so naredili tudi po 900 do 1.000 prostovoljnih delovnih ur. največ pa Ivan Levstik. Stane Kromar in gospodar družine Franc Oražem. Z raznimi prispevki so lovcem pri gradnji veliko pomagali posestvo Snežnik. Riko. Inles in Združeno KGP. 9 O delu fotolovskega kluba Diana smo se pogovarjali z Janezom Papežem iz Kočevja, dobitnikom letošnje prve (republiške) nagrade za barvni diapozitiv. Sodelovala sta še oba prejemnika diplom Starte Lavrič in Janez Konečnik, ki je tudi predsednik kočevske podružnice kluba Diana. Klub je bil ustanovljen leta 1973. Kočevska podružnica kluba šteje 15 članov, od tega je delavnih približno polovica. Med najuspešnejše podružnice sodijo tiste s sedežem na Bledu, Cerknem in Ljubljani, še najbolj aktivna pa je prav kočevska. Član je lahko vsak, kdor v naravi išče navdih za umetniško ustvarjanje. Klub redno prireja razstave del svojih članov. Odkritja v župnijski cerkvi v Šentjerneju Otvoritev lovskega doma načrtujejo za spomladi. Omenimo pa naj še. da družino uspešno vodijo poleg gospodarja, ki smo ga že omenili. predsednik MaksŠtebljaj in tajnik Tone Bojc. J. P. Marko Figar. Janez Končenik. Stane Lavrič. Stanko Lavrič. Marko Masterl. Janez Papež in Anton Vovko. Na republiški razstavi barvnih diapozitivov pa so se razen že omenjenih treh nagrajencev predstavili še naslednji člani kočevske podružnice Diane: Janez Černač, Konrad Lampe, „ Stanko Lavrič. Mojca Papež in Anton Vovko. J. P. SILVESTROVO ZE VABI ŠENTJERNEJ — V župnijski cerkvi v Šentjerneju so bili pri menjavi tlaka ob stiku ladje in prezbiterija odkriti sledovi. kamnitega zidovja. Prve raziskave pod nadzorom konservatorjev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so pokazale, da gre /a temelje starejših cerkva, ki so stale na mestu sedanje cerkve. Odkrite so bile tri gradbene faze. ki so stale na mestu sedanje cerkve. Odkrite so bile tri gradbene faze. ki segajo časovno od romanike do pozne gotike z značilno obliko prezbiterija. NOVO MESTO — V hotelu Metropol se že pripravljajo na najdaljšo noč. V spodnjih prostorih bo goste zabaval ansambel Objem, dobitnik prve nagrade publike letošnjega ptujskega festivala, v zgornjih prostorih pa pripravljajo intimno noč ob sveči, violini in klavirju v stilu »petkovih večerov«. Vstopnina in konzuma-cija je 2000 din. rezervacije pa sprejema recepcija hotela na tel.: 22-226 in 21-447. Hotel Metropol vas vsak petek in soboto zvečer vabi v svojo restavracijo. Za plesno glasbo skrbi dr. Mance. DARUJ SVOJ NOTRANJI ORGAN NOVO MESTO — Na pobudo Rdečega križa bodo tudi v Sloveniji že v pričetku prihodnjega leta pričeli akcijo »Daruj svoj notranji organ po smrti in reši življenje drugemu!« Vsak. kdor se bo še v času življenja odločil. da daruje svoj organ (ledvice. srce...) bo imel to svojo odločitev zapisano v posebni izkaznici. Najbolj radodarni bodo za napredek medicinske znanosti lahko zapustili tudi vse svoje telo. Akcijo bo vodil Rdeči križ skupaj z bolnišnico. pozitno pogodbo, ki jo je sestavil Jože Zupančič. Vse je bilo pred pričami podpisano, danes pa tak dokument ne velja nič.« je s solzami v očeh povedala 85-letna Barbara, ko seje prejšnji teden oglasila na našem uredništvu. S seboj je prinesla vsa potrdila, pogodbe in tziave. iz. katerih je natančno razvidno, da sta Barbara in Antonija prvo depozitno pogodbo, s katero ji je prepustila v hrambo 40 starih milijonov, napisali in podpisali 27. maja 1983. leta. Antonija ji je do 19. junija istega leta vrnila 14 starih milijonov, za preostalo vsoto pa so napisali novo pogodbo. Tudi tu jasno piše. da ji Antorrija dolguje še 26 starih mi- -c jfe ju. v/* k. O ?IM? z. "S. CfArLŽj* 4t čšt. ■. -X t Hv'■ M« m. cL\> : mm ČE' A ČRNO NA BELEM — Ena od treh podpisanih izjav, kjer jasno piše, da ji dolžnica dolguje še 26 starih milijonov. lijonov. Ker ji do konca leta Antonija preostalega denarja ni vrnila.seje Barbara obrnila na Temeljno sodišče v Novem mestu — enoto v Črnomlju. Sodišče je pod predsedstvom senata Darinke Plevnik ugotovilo. da je tožnica toženki dejansko izročila nekaj denarja od prodane hiše. ko je prišla k njej na stanovanje. Toženka je priznala, da je denar prejela, vendar ga ni preštela. temveč samo spravila pod posteljo. Sodišče je ugotovilo, da ji je Antonija po obrokih res \ mila 14 starih milijonov, kar pa je tudi vse. kar ji je bila dolžna. V verodostojnost potrdila, po katerem bj bila toženka dolžna še 26 starih milijonov. je sodišče podvomilo. Barbari Čemas so pripisali starostno bolezen pozabljanja in 'obTasno pitje ter prišli do zaključka, da je bila Barbara v tistem času. ko je izročala denar, in potem, ko ga je p° obrokih sprejemala, bistveno manj sposobna razumevanja in obvladovanja. Seveda velja na koncu zapisati tudi mnenje sodišča o priči Jožetu Zupančiču, ki je pisal pogodbe in potrdila. Sodišče ga pi zaslišalo, češ da gre za zakotnega pisarja, kije bil pred 7 leti zato že kaznovan, sam pa o sebi pravi, da je le pošten človek, ki ogroženim krajanom pomaga pri iskanju pravic. Barbara Čemas prebiva sedaj v Zdravilišču v Dolenjskih Toplicah. V pritožbi, ki jo je v teh dneh po svojem zastopniku poslala na višje sodišče v Ljubljani, stoji med dru gim zapisano, da ni bila zaslišana cela vrsta prič. med njimi tudi Al0Jz Vranešič. ki bi lahko povedal. kajjc slišal, ko se je pri Jožetu Zupančiču oglasila Antonija Perc. Dejala je-»Dober dan gospod Zupančič, znate, kako bi ja napravila. Cerna sovi bi šest milijonov dala odma -dvajset milijonov pa bi plačala na obroke po petsto tisoč din (stari na mesec, anti ja bo stari vrag r pal.« Tudi Antonijina vnukinja mara Potočar bi vedela pove a • kaj je slišala, ko seje Barbaramg sila pri Antoniji in je zahtevala oe-nar. »Stara, ne boš ga dobila, s pohištvo kupili « Takšnih in po ° nih »cvetk«, za katere sodisce vedelo in jih ni upoštevalo, v Pr' a žhi ne manika. Kako bo odločim bomo poročati p° J. PAVLIN Višje sodišče, obravnavi. r BO PRAVICA NA NJENI STRANI? — Čeprav ima Barbara Čemas v rokalv vsa potrdila o tem, da je Antoniji Perc posodila denar, je sodišče izterjavo zavrnilo. JEANS BUTIK VALENTINO Cankarjeva 4, Črnomelj 667/48-85 LETOS GA BO MALO — Franc Saje iz Drganjih sel je prejšnj' ■ i i a : ______________ ■ i__l„ nuno r >/ ItO ICt» * _ kuhal tropinovec. Žganjekuha je pri tej hiši udomačena čez 60 let. .[tianl ga bo tako malo, da ga bo komaj dovolj za domače P°*r