fO. Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. JOLIET, ILLINOIS, S. OKTOBRA 1915 LETNIK XXIV. --—- na zapadnem bojišču t zopet le topniški boji. Nemci zaustavili francosko in angleško ofenzivo, ki je stala »»nogo žrtev. Poročila iz Berlina in Pariza si na-•protujejo. Na italijanskem bojišču le manjši napadi in avstrijski uspehi. vzhodnem bojišču napadajo Rusi, a Nemci uspešno odbijajo. "SUHE" NEDELJE V CHICAGU. Župan Thompson izdal odredbo, ki je presenetila Chicažane. Chicago, 111.; S. okt.—Župan Wm. H Thompson se je odpeljal danes zapad no na razstavo v San Francisco, ; niesto Chicago je pred svojo prvo "sufijp" nedeljo izza velikega chicaške-ga požara. Odredba, po kateri se ima zaprt,', 7,152 salunov in kavarn v Chi-cagu opolnoči prihodnjo soboto in ob-držaj; zaprte do polnoči v nedeljo, je bila zadnji uradni čin župana Thomp--oba, predno se jč odpeljal na pacifiško brežino danes zjutraj. Izvršilna odredba je bila prečitana v seji mestnega odbora snoči samo formalno, ker ni potreben noben sklep o tem vprašanju po mestnem odboru. Policijski načelnik Healey, ki je nameraval spremljati župana na potovanju, je ostal doma, da poskrbi za izvršitev odredbe o nedeljskem zapiranju. Rekel je danes, da bodo opazovali sa-htne posebni policijski tajni redarji, in vsakemu prestopku bo sledila aretacij::. Zakon krije odredbo. LHnoiški zakon, ki je nanj oprta županova odredba, pravi: "Ktk.rkoli ima odprto kako pivnico ali prostor, kjer se opojna pijača prodaja; ali oddaja na prvi dan v tednu, navadno; imenovan nedelja, se ima kazi!iti z globo ne čez $200." Po zakonu obsega odredba salune, kavypfc, restavrante, hotele in klube. Policijski načelnik je rekel danes, da klubom ne bo dovoljeno ogniti ise zakonu z "oddajo'' opojne pijače, ker je to posebej prepovedano v zakonu. Posledice odredbe. I' fsledki županove odredbe, po kateri c- imajo chicaški saluni zapirati čez nedelje, se kažejo približno v sledečih številkah: ' ievilo prizadetih salunov, 7,152. £ aipni dohodki za eno leto, prece-nj>tj^r,a SljJO.OUi.lXXl. Wla pi-.jsti-eajdau-f .tednu namesto en dan v mesecu aTi"no-ben dan, precenjeni na 10,000. Strežniki in porterji prizadeti, precenjeni na 2,500,- Precenjena povprečna izguba za vsakega salunarja, $80 vsako nedeljo. Precenjena 'skupna izguba za vse salune, $565,000 vsako nedeljo. Izguba na leto, $28,000,000. Verjetna izguba za bartenderje, por-terje in strežnike vsled zmanjšanja v plačah in izgube na napitninah na leto, $1,750,000. Poletni pivski vrti, pikniki, klubi in vsi prostori, kjer >e prodaja opojna pijača, bodo morali ostati "suhi" ob nedeljah. usmrčencih, ranjencih in ujetnikih v zadnjih bojih najmanj 130,000 in britanske izgube 60,000, dočim so bile nemške izgube komaj petino tega števila. Nemci pridobivajo. London, 5. okt. — Bojevanje na zapadnem bojišču se je povrnilo k obliki, ki jo je imelo pred zavezniško ofenzivo. Velikanski topniški boji se vrše, z ostrimi pehotnimi spopadi na raznih točkah. Nemci sp nekoliko pridobili v Gi-venchyskem okrožju, kakor poroča Berlin, ko so zopet vzeli važen grič se-verozapadno od mesta. - Odbili so tudi nadaljnji angleški napad blizu Loosa. Francosko topništvo je ' povzročilo silno eksplozijo na nemškem železniškem vlaku nekje severno od Verduna. Francoski zrakoploVci so spustili kakih petdeset bomb na železniško postajo pri Blache.su blizu Peronna in angleške vojne ladje so zopet bombardirale nemške postojanke pri VVesten-du in Middlekirku danes. Francozi naskočili vaš. Pariz, 6. okt. — Francoska pehota je po močnem topniškem bombardiranju danes z naskokom vzela vas Tahure in dospela na vrh griča istega imena, ki je tvoril opirališče v drugi nemški liniji, kakor poro.ča nocoj francoski vojni urad. Bolgarski odgovor ni zadovoljil Rusije. Po pretrgu diplomatske zveze med Bolgarijo in Rusijo je pričakovati vojne napovedi. GRŠKA VLADA ODSTOPILA. Kralj Konstantin baje za zvezo Nemčijo in Avstrijo. London, 5. okt. — Čas za ultimatum, ki ga je poslala Rusija bolgarski vladi, je potekel danes popoldne ob štirih. Kolikor je tukaj znano, ni bilo nobenega odgovora in se tudi ne pričakuje nobenega. Berlin, 5. okt. (Čez London.) — "Zeitung am Mittag" objavlja sledečo brzojavko iz Sofije: "Pred odposlanstvom zastopnikov vladnih strank je prvi minister Rado-slavov danes izjavil med drugim: "Pred vojno stojimo, ki moramo v nji braniti naše narodne koristi. Za vsako prizadeto nam -žalitev moramo zahtevati in dobiti zadoščenje. In našim sovražnikom moramo iztrgati vse, kar so nam pred dvema letoma odvzeli, ker je naše." Ruski poslanec odpoklican. Petrograd, 5. okt. — Rusija je pretrgala diplomatsko zvezo z Bolgarijo danes. G. Sazonov, minister zunanjih stvari, je naznanil danes, da je bil g. Savinskij, ruski poslanec v Sofiji, odpoklica n. Avstrijske patrole v Srbiji. Dunaj, 5. okt. (Čez London.) — Iz vojnega glavnega urada so nocoj objavili sledeče poročilo: "Na /runi i* ib Drini s„ podjek tflo-ču.e. -ixttrole vpadi« v srbsko ozemlje. Po\rSife so kč z ^5ekaj ujetniki. Sicer se ni pripetilo nič? važnega." Francoske čete v Solunu. Atene, 3. okt., čez Pariz, 6. okt., 12:40 zj. (Zamujeno.) — Francoske čete, ki so se izkrcale iz peterih prevoznih parnikov v Solunu na Grškem, štejejo 70,000 mož. Razpostavljene bodo ob železnici Guevgheli-Uskup v njeno zaščito. V grški zbornici. Atene, 5. okt. — Vlada je dobila danes v zbornici zaupnico, ko je prvi minister Venizelos pojasnil podrobne o-kolnosti v zvezi z izkrcanjem zavezniških čet v Solunu. Za vlado je glasovalo 142 poslancev, proti vladi 102. Z nenavadno srditostjo je bil ministrski predsednik napaden od voditeljev opozicije, ki mu je med drugim očitala, da vleče deželo ob strani zaveznikov v vojno, ki bi se ji morali in mogli ogniti. Zbornica je zasedala celo noč. Od-godena je bila šele ob polpetih zjutraj. Venizelos odstopil. Pariz, 6. okt., 1 zj. — Atenska brzojavka Ha.vasovi agenciji pravi: "Prvi minister Venizelos je odstopil, ker ga je kralj obvestil, da ne more podpirati politike njegovega ministrstva." Grška ima novo vlado. London, 6, okt. — Koalicijska vlada brez g. Venizelosa bo sestavljena pod prvim ministrom Zaimisom. Tako je bilo sklenjeno danes na posvetovanju med kraljem Konstantinom ter bivšim prvim ministrom Rhallisom in Zaimisom. Sestava nove vlade bo morda nocoj popolnjena in jutri sprejeta. Demonstracije v Atenah. Po naznanilu o odstopu Venizelosa je zavladal divji nered v zbornici. Mesto je zelo razburjeno. Velika množica ljudi je korakala nocoj pred dom g. Venizelosa, pojoč grško narodno himno in marzeljezo. G. Venizelos je bil tedaj na posvetu z diplomatskimi zastopniki četvernega sporazuma. Množica se je gnetla po ozki cesti, ki loči ameriški poslanski dom od doma g. Venizelosa, kričeč: "Živio Venizelos! Živela Francija!" Novica osupnila Pariz. Pariz, 6. okt. — Naznanjeni prelom med grškim kraljem Konstantinom in prvim ministrom Venizelosom, ki mu je sledil odstop prvega ministra, je bil popolnoma nepričakovan v Parizu in je močno razočaral. Francoski uredniki hudo prijemajo kralja, čegar nemške zveze so vedno vzbujale sum na ■strpni tistih, ki »o iifrailmfi napo-ti. 7^rško, da pomore zavezniški stvari.' Krai; menda ne namerava iti v boj pr.Vti, BoFgsrriji, znveznTč'1 Nemčije. Pretrgana zveza. London, 7. okt., 1:20 zj. — Čez Petrograd je Reuterjeva agentura prejela iz Sofije sledečo brzojavko: "Bolgarski odgovor na ruski ultimatum ni zadovoljiv. Ruski poslanec je obvestil prvega ministra Radoslavova, da so diplomatski odnošaji med Bolgarijo in Rusijo smatrati za pretrgane. "Holandskemu opravilniku je bila poverjena zaščita ruskih koristi v Bolgariji. "Bolgarija je odgovorila na rusko noto popoldne 5. oktobra." Že prodirajo proti Srbiji. London, 6. okt. — Po doslej nepotrjenih poročilih je iz nemških in av-stro-ogrskih čet sestavljena armada, ki jo cenijo na 100,000 do 500,000 mož in okrog 2,000 topov, že začela prodirati iz južnega Ogrskega na srbsko ozem-'je. Dumba odjadral. New York, 5. okt. — Dr. Konstantin Theodor 'Dumba, avstro-ogr-ki poslanik, odpoklican po svoji vladi na zahtevo Združenih Držav zaradi po-skttšanegft vtikanja v njihove stvari, je zapustil to deželo danes na krovu-par-nika "Nieuw Amsterdam" hofandsko-ameriške linije, v spremstvu svoj^ soproge, svojega -luge ill služkinje. Izjavil je, da prav zelo obžaluje svoj odhod- iz Združenih Držav, kjer ima mnogo dobrih prijateljev, je rekel. ■^3206^^========^_ ____I_________ VAOOOO o O SERV/M FIELDGU.15 .Kakor ,,,. TE01ČNI M0ST v EELGRADU IN TOPOVI, BRANEČI MESTO PRED AVSTRO-NEMCI. Pot'a* na 100J000J('i'o°<;m^i?Vke'.je avstr°-nemška armada, sestavljena iz nemških in avstro-ogrskih čet ter pre-Sjo v ' 'Srl,sk<' ozemN » in 2,(KK1 t0p0V' " ZaŽda l)rodirati j"ž,,cKa "grškega proti Srbiji, da si izsili "eni n, razP°tožne lil V- 8anjo '" ka,eri »amerava donesti pomoč. Srbi so dobro pripravljeni in est"> in topove k, • * °l> °K''ski meji; S,ika kaže važen H«tegični most v Belgradu, srbskem glav-^ ' Dr»ncce mesto pred Avstro-Nemci. "Mokrači" zmagali v Minneapolisu. Minneapolis, Minn., 4. okt,—Okrajna opcijska volitev tukaj danes je bila skrajno vroča, ker so "mokrači" in "suhaei" napenjali vse svoje moči, da zmagajo na voliščih, ki so bila odprta do 9 .ure. Ob 10. uri nocoj je •rank E. Aid iz Cincinnatija, manager "mokraške" organizacije, naznanil, da je njegova stranka zmagala z večino 8,000 do 10,000 glasov. Rev. G. B. Safford, načelnik "suhaške" stranke, je rekel: "Najnesramnejše kršenje zakona je pripomoglo 'mokračem' do zmage, sicer bi bili mi zmagali z vepi-no do 5,000 glasov." Minneapolis, ki šteje nad 325,000 prebivavcev in ima okoli 400 salunov, je baje največje niesto v deželi, ki je porazilo prohibicijo na volišču. Avstrijski cesar baje bolan. Rim, 6. okt. — Iz dobrega vira poročajo semkaj, da je avstrijski cesar Franc Jožef nevarno bolan in da je bil avstrijski prestolonaslednik poklican na Dunaj. Poklicana sta bila tudi baron Burian, avstro-ogrski minister zunanjih stvari, in grof Tisza, ogrski prvi minister. Prvi sneg. St. Paul, Minn., 4. okt. — Prvi sneg jesenski je šel tukaj danes, a snežilo j s le nekaj minut. Deadwood, S. D., 4. okt. — Od treh do šest palcev snega je zapadlo po Črnem gričevju (Black hills) snoči. prvo splošno sneženje v tej Jetnj dobi. Predsednik Wilson zaročen. Washington, D. C., 6. okt. — Predsednik Wilson je nocoj naznanil svojo zaroko z gospo Norman Gait, bogato vdovo, ki je preživela skoro vse svoje dni v VVashingtonu. Poroka bo pred koncem leta. Zaročenca sta se spzna-nila pred letom dni. Gospa Gait je stara kakih 40 let. MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino« V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO. 1 5 10 tt tt ......... 1.75 15 ti ......... 2.60 20 i. >i ......... 3.40 25 30 tt a ......... 5.05 35 a tt ......... 5.90 40 tt a ......... 6.70 45 U It ......... 7.55 50 II tt .....:... 8.25 Pozor, jolietski lovci! Prihodnji ponedeljek, dne 11. oktobra, ob 8. uri zvečer se zberejo vsi zavedni slovenski lovci jolietski v lunch-roomu A. Nemanichevega saluna, 1000 N. Chicago St., da ustanovijo davno zaželeni Slovenski lovski klub. Pridite na ustanovni shod vsi slovenski lovci.! Kajti lovska sezona je tu, najlepši letni čas za prave lovce, a pravi lovci nastopajo združeni! Zatorej na shod za ustanovitev SI. lovskega kluba! S pozdravom — lovski blagor! Pripravljalni odbor. lOO KRON -ZA- $16.50 500 kron za.................. 8175 1000 " " .................. 162.00 Pri teh cenah je poštnina že vračunana. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. ŠTEVILKA 90. ' hov,," ' ?' okt- (Čez London.) — Vr-s]eci„-. vojno vodstvo je danes objavilo ^ Poročilo: Porazy!aLpre<'1 svitom so se Italijani na scv^ ' V skllP'ne za velik naskok soke ^r°zaPadni del Doberdobske vi-Planoto \t - Presenetil e toPn,stvo Pa >e streljan-l° naslcočne kolone in jih s lio„ je]e!n razgnalo. Samo en bata-toartin i °b cesti Zdravščina-Sv. J PolV n £apadu in je bil odbit. O-Vil. p0s?"r1 dru§i napad se je izjalo-Ija, So ,-j?8'. Prodreti mimo Redipo- "Kreta Ul-di bre2»spešni. P6ninože"-a CCt Za sovražno fronto in ci smo 111 Promet na beneški železni-P'počasno opazili." t>una: - aj Spremenjen. Jž v°iia ;,Hkt- (Cez London ) -c°i obia, i- ^ avncga stana je bilo no- Položaj ost i m b°j'lem torišCu Je n'k "i PonoviinCI^remenjen- Sovraž-Planoti vSTJega naPada "a vi" itr k bil - V,el^n,ht in Lafraun, 8ubami. ' VCCraj °t(b't s krvavimi iz- » . . Vi javilo sledeče poročilo: "Sovražnik je včeraj zapustil zapad-i ni breg dolenjega Kormina, popolno-• ma izpehan po mnogih napadih, ki jih je podjemal v petek in ki je v njih , , utrpel zelo težke izgube. Sicer se ni , pripetilo nič važnega. Položaj je o- . sta! neizpremenjen," Nemško uradno naznanilo. Berlin. 4. okt. — Rusi krepko napa- 1 dajo ob celi fronti od Vilejke do točke 1 jugovzhodno od Rige, kakor je bilo j danes uradno priznano, in so prejkone I prejeli velikih zalog streliva. Nemško ' uradno naznanilo se glasi: "Vojna skupina von Hindenburgo- ! va: Po obširnih pripravah s svojim topništvom so šli Rusi včeraj k napadu v gostih mnoštvih ob skoro celi j fronti med Postavy in Smorgonom. i Napad se je izjalovil z nenavadno tež- 1 kimi izgubami. Posamni napadi ponoči so bili tudi brez uspeha. Jugq- , zapadno vdi Lcmieve«)« ^.Dvini jc|, sovražnik' odbit. "Pri vseli drugih vojnih skupinah je ) položaj ostal neizpremenjen." Rusko uradno naznanilo. 1 Petrograd, 4. okt. — Sledeče uradno naznanilo iz vojnega glavnega stana je bilo izdano nocoj: I "Blizu Dvinska so Nemci včeraj o-poldne začeli strašno streljati proti i enemu naših polkov v soseščini Čic- t kora, med železnico in Sventenskim ( jezerom. Nemci so rabili topove ve- 1 likega kalibra, vštevši nekaj osem palcev debelih. c "Po pripravi s silnim streljanjem so r hiteli naprej in osvojili del naših za e kopov. Potem je začelo naše topni- ( štvo hudo streljati na zakope in so j vražnika, in Siaše čete so podjele protinapad. Ker se niso mogli upirati z našemu streljanju, so se Nemci umek- p nili s težkimi izgubami. Zakope sili" zopet osvojili. Vzem^jo vasi z bajonetom. Ob mnogih pregazih čez reko Mad-žoki in njen pritok Disenki je bilo trdovratno bojevanje. Vas Borovja v okrožju Kobjanov so naše čete vzele z naskokom. V naše roke je prišlo mnogo ujetnikov in brzostrelnih pušk. Nemci so bili z bajonetom izgnani iz. vasi Teljoki in Kozli ter med vasema Kozjani in Postavi. V nekaterih odsekih reke Splaglici južno od Višnevskega, so naše čete prešle na zapadni breg. Ob zavzetju nekaterih vasi v okrožju Čeremehici in Stakovci smo ujeli 300 neranjenih Nemcev, vštevši 19 topničarjev in 5. častnikov. Štiri brzostreine puške in | druge vojne potrebščine so tudi prišle y naše roke. Rusi zopet v ofenzivi. London, 5. okt. — Ruske armade, ki so se umikale pet mesecev, so začele odločno ofenzivo ob dojgi fronti od ' Rige do jugovzhoda od Vilne. Po neuradnih poročilih iz Petrogra-da so Rusi že pridobili znatnih ttspe-I hov. To pa zanikajo v Berlinu, kjer pravijo, da so bili ruski napadi odbiti. Zadnja poročila. Berlin, 6. okt. — Nemški vojni urad je danes izdal naznanilo, da Hinden-burg uspešno odbija ruske napade o-, krog Krevna. Brzojavka iz Črmivic v Bukovim pojoča, da so ruijfc;-.-Mf .ydisle Mjen.M, I )>«*! na Avstrijce l.-^o&t ./r^S,- • severno od Crnovic. Napad jc bil odbit in mnogo Rusov je utonilo v Prutu. V Bukovini hi bilo. bojev že več tednov. Sedaj napadajo sveže ruske čete, doposlane iz notranje Rusije. Z zapadnega bojišča. London, 4. okt. — V Parizu nocoj | izdano uradno naznanilo priznava, da so Nemci nekoliko pridobili južno od Givenchyja in se zopet ustanovili na križišču peterih cest. Naznanilo berlinskega vojnega urada pravi, da so se francoske čete trdno ustanovile na nemškem zakopu na enem izmed gričev severozapadno od Givenchyja. Vsi drugi zavezniški napadi so bili baje odbiti. Dodatek k nemškemu uradnemu na- ' znanilu, brezžično brzojavljen semkaj : poroča, da so bile francoske izgube na '1 IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 6. okt. — Deseta obletnica blagoslovljenja nove slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu bode v petek prihodnjega tedna, dne IS. oktobra. Tedaj preteče deset let izza dne, to so jolietski Slovenci obhajali praznik, kakršnega ni doživela slovenska naselbina v Jolietu nikdar poprej in ga ne bode tudi nikdar več poznej Nepozabni Rev. F. S. Šusteršič je žup-nikoval tisti čas pri našem sv. Jožefu, in on je bil, ki je sprožil misel, da je treba za čimdalje večjo faro tudi večje cerkve, kajti stara cerkev, blagoslovljena dne 18. okt. 1891, je postajala mnogo premajhna, kar se je opažalo ob vsaki večji slovesnosti. In Rev. Šusteršič je znal svoje dobrp farane brzo pridobiti k složnemu sodelovanju v svrho, da se njegova lepa misel tudi uresniči. Dne 21. avg. 1904 je bil vogelni kamen nove cerkve že blagoslovljen, in to tako slovesno, da je ves Joliet strmel; mil. g. škof J. N. Sta-riha je blagoslovil vogelni kamen ob asistenci mnogobrojnih čč. gospodov. In čez dobro leto dni je bila gradnja nove cerkve dovršena, in prišel je dolgo zaželeni dan blagoslovljenja iste. Slavnost blagoslovljenja nove cerkve dne 15. oktobra 1905 je bila tako lepa in veličastna, da so se jolietski drugo-rodci kar čudili. Velikanska je bila slavnostna parada domačih in tujih društev pod izbornim vodstvom glavnega maršala g. Antona Nemanicha in podmaršalov g. Josipa Sitarja in g. Blaža Chulika. Ob 10. uri dopoludne se je pripeljal Most Rev. Edward Quigley, nadškof chicaški, ki je bil sijajno sprejet na kolodvoru in potem spreveden do nove cerkve v paradi, ki je bila ena najlepših in najimpozant-nejših, kar jih je doživelo mesto Joliet, po soglasnem zatrdilu jolietskih angleških novin. Četvere godbe so svirale in 37 društvenih zastav je bilo v paradi. Uniformirano društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. je delalo špalir, in posebno pozornost so vzbujali tudi češki kadeti dr. sv. Vacla-va iz Chicage; sicer so bila v paradj vsa slovenska in slovanska društva jolietska. Med veselim pritrkavanjem zvonov se je parada pomikala po North Chicago streetu proti slovenski cerkvi, kjer je bit si z inar>?:;on\ •"Dobrodošli!" Kmalu ,> '1. uri se \ je pričelo blagoslovljenje ,, ;n i. g. nadškofu Qtv^leyu ob asistenci mil. g. škofa Jakoba Trobec in p- A of a Carrolla :z jfelene, Mont, ter 2? 'drugih čč gospodov, ki ^o došli k tej slovesnosti. Izmed slovenskih duhovnikov so bili dospeli k blagoslovljenju še sledeči čč. gg.: Rev. F. X. Bajec (St. Payl, Minn.), Rev. John Kranjec (South Chicago, 111.), Rev. A. M. Kra-Isehovvitz (Chicago, 111.), Rev. Ant. Ogulin ^St. Paul, Minn.), Rev. John Plevnik (Waukegan, 111.), Rev. J. M. Solnce (St. Paul, Minn.) in Rev. John Trobec (Brockway, Minn.), l'o blagoslovljenju nove cerkve je bila ponti-fikalna sv. maša, ki jo je daroval mil. g. škof Jakob Trobec (ki je letos obhajal svojo zlato mašo). Med sv. mašo je imel slavnostno pridigo v krasni slovenščini slavijo znani cerkveni govornik Rev. J. M. Solnce. Po sv. maši je g. nadškof chicaški čestital slovenski župniji sv. Jožefa, da si ie postavila eno najlepših cerkva v celi škofiji, in izpodbujal farane k izpolnjevanju cerkvene zapovedi: Pomagaj vzdrževati cerkev in duhovnike. Cerkveni pevski zbor pod vodstvom orga-nista g. Antona Grizolda se je tako odlikoval, da je Rev. Tonello, tedanji župnik italijanske cerkve v Jolietu in znan tudi kot skladatelj, rekel: "Kaj tako lepega nisem pričakoval. Petje in godba, oboje je bilo dovršeno." Popoldne ob 3. uri je bila sv. birma za 80 birmancev in birmank, katerim sta ktimovala g. Anton Nemanich in gospa Marija Schwab. Birnioval je mil. g. škof Trobec. Veliko pohvalo za svoj trud je žel tedanji cerkveni odbor. Zvečer so čč. gospodje-gostje v župnišču počastili Rev. F. S. Šuster-šiča in slavili njegovo energijo. K sklepu še navajamo, da je vse slavno-sti tistega dne lepo opisal v Am. SI. tedanji izvrstni pomočnik župnikov, ki je daroval svojo prvo sv. mašo v naši stari cerkvi dne 26. junija 1904 in je potem kaplanoval pri nas, namreč Rev. Anton Sojar. Svoj opis je bil zaključil z besedami: "K sklepu še ena resna beseda. Citalec, ki morda dvomiš nad resničnostjo trditve, da tako lepe cerkve, kakor je slovenska cerkev sv. Jožefa v Jolietu, ni daleč naokoli, čitalec moj, vabim te, pridi v Joliet, in ko boš z lastnimi očmi videl, iz česa jc zidana cerkev in kako je zidana — potem, uverjen sem, boš tudi priznal: Res je tako! In kdo je zidal tako cerkev? Ali je to zasluga Rev. F. S. Su steršiča ali njegovih vernikov? Trdim — in s tem končam — to jt zasluga sloge in edinosti in ljubezni med ljudstvom in njega dušnim pastirje 111. 111 to slogo med nami, ki ustvarja tako čudovita dela — Bog živi in ohrani!" —Petindvajsetletnica slovenske župnije sv. Jožefa v Jolietu bo drugo leto. Pn prizadovi č. g. Johna M. Solnce iz St. Paula, Minn., so dne 12. maja 1891 dobili jolietski Slovenci svojega župnika, č. g. F. S. Šusteršiča, ki je pričel takoj z zidanjem slovenske cerkve. Vogelni kamen stare cerkve, podrte predlanskim, je bil vložen in blagoslovljen dne 19. julija 1891, a dogo-tovljena in blagoslovljena pa je bila cerkev dne 18. oktobra istega leta; blagoslovil jo je opat svetoivanski preč. g. dr. Bernard Ločnikar, prvi in doslej edini Slovenski opat v Ameriki. — G. Anton Nemanich, predsednik Slovensko-Ameriške Tiskovne Družbe itd. itd., obhaja danes svoj 51. rojstni dan čil, čvrst in zdrav ter še poln podjetnega duha. Na mnoga leta! — Za fair ali cerkveni bazar v prid novi slovenski cerkvi pred desetimi leti, ki se je vršil od dne 1. do 8. oktobra, je bilo darovanih okrog 70, reci: sedemdeset dobitkov. Koliko dobitkov bo darovanih za naš letošnji fair? — Slovenski livarji, ki so darovali krasno peč za naš fair, prav pridno prodajajo tikete za njeno žrebanje. Javne pohvale sta vredni društvi sv. Jožefa št. 2 in sv. Frančiška št. 29 K. S. K. J., ki sta kupili prvo 40 in drugo 20 tiketov. Ravno tako salunarja gg. Anton Xemanich ml. in John Horwat, ki sta vzela vsak 20 tiketov za prodajo, a če jih ne prodata, jih plačata sama. Next? — Smrtna kosa. Včeraj zjutraj ob polsedmih je umrl za davico v stanovanju svojih staršev Louis Torkar, 7 let stari sinček g. in ge. Louis Torkar. Pogreb se je vršil danes na slovenskem pokopališču. Staršem naše so-žaljt, nedolžnemu pokojniku nebeški raj! Jim Falls, Wis., 4. okt. — Slavno uredništvo A. S.! Tukaj vam pošiljam 1 dolar za naročnino; zdaj drugega lista nimamo, nego A. S. in Glasilo K. S K. J. Tukaj v Wis. se imamo dobro, lepo starokrajsko podnebje, samo letos je večkrat dež in hladno; stari farmarji pravijo, da ni bilo več kot 25 let takovo; tudi mraz je prišel po nekaterih krajih, vendar ni v tem kraju dosti škodil. Ovsa imajo farmarji dosti; krompir je lep, da ga je lepo za gledati; koruza je malo slabša kot druga leta in to ker premalo solnca vidi. Jabolka so jako obrodila, ni niti eno črvivo; farmarji j+i procfavajo 1 dolar bušelj. Tudi kbmarji so biji sitni kake 3 mesece, pa vdaj so n? , zapustili do spomladi. Koj,!..r <•': [.uma, naj pride sem pogledit, 11 če o v. le kupi, bo zadovoljen. Zemlja je takšna, da človek boljše ne more dobiti. Res je težko prvo leto, pa vendar je lepše, nego v mestu. To je najbolj težko, ker k maši ne moremo hoditi, 14 milj je daleč katoliška cerkev. Pa človek se vsemu privadi. Vas vse skupaj lepo pozdravlja Jennie Planine, R. 1, Box 52, Jim Falls, Wis. zdaj ruske, zdaj avstrijske vojake ter posluša pokanje topov in pušk. Kakor sem videl, so ljudje še dovolj vztrajni. Mirno svojo pot obdelujejo lepo polje. Kadar ravno boj okrog divja, se stisnejo v kočo. Avstrijskim vojakom so prijazni. Prineso jim vode, ker drugega tako nimajo veliko. Ako jih kdo kaj poprosi, mu brž odgovore: "Nema; bili so Moskali in so šecko zabrali." To je povsod stalen odgovor. Koče po Galiciji so jako" slabe in raztresene. Malokje se dobi zidana hiša, ali da bi bila vsaj vas skupaj. Ljudje so še bolj starega kroja. Po njivah pa je lepo, koder je obdelano. Po nekaterih krajih je jako močvirno; zato dobre pitne vode ni dobiti. Vojaki morajo včasih hudo žejo trpeti; a kaj se če! Zvest vojak mora tudi kaj hujšega prestati za blagor svoje domovine. Po nekaterih krajih se ljudje močno bojijo bolezni; a upam, da ne bo hudega, ker oblasti strogo skr be za red in snago okrog bojišč. Kar je mrtvih, tako po končanem boju pokopljejo in jim postavijo primeren spominek (križ) z malim napisom. Zadnje dni smo imeli dober lov; nalovili smo mnogo Moskalov. Bilo jih je veliko več kot nas, a niso imeli "ko-rajže". Ko je bil naval, so se kar podal;. Seveda tudi mi nismo vsi zdravi ostali; mrtvih je bilo pa prav malo. Nas ranjencev je bilo pač precejšnje števivlo. Sedaj se zdravimo tukaj v Korneuburgu pri Dunaju. V bolnišnici je nam Slovencem dolgočasno, ker so naši tovariši večinoma drugih-narodnosti. Slovenskih knjig in časopisov ni dobiti. Prebirali bi jih bili radi kot črešnje. Bog daj, da bi bilo kaj kmalu konec tega bojnega viharja in potem bo zopet zasijalo solnce miru, sreče in veselja. Upam, da bo končno Avstrija imela venec zmage in bo zopet kot poprej vladal svojo rnirtl-željno državo naš presvetli cesar Franc Jožef I. Granate pobirajo. Albin Planinec piše od italijanske meje: Slavno uredništvo 'Domoljuba'1 Iskreno se zahvaljujem za poslani časopis. Citati sem ga moral na glas vsemu oddelku strojnih pušk. Z veseljem pošljem naročnino za pol leta; če pa padem, ga bojo brali pa drugi pri oddelku. Naznanim, da smd od 17. junija tukaj, a v bojno črto nas še niso poslali. Tuintam nas pozdravi kak italijanski šrapnel. pa, hvala Bogu, brez uspeha. Dva imamo za spomin; če bo mogoče, prinesem enega ženi domov, da bo sladkor drobila v njem. Cel dan ležim -voji pfiri i z. vej in srobotja; lipam pa. da bomi!a. Potem so prišli k spovedi v stotnikov zakop. Do pol devetih sem spovedoval med tem, ko so ruske granate frčale čez glavo. Drugo jutro sem imel sv. mašo. Dež je lil. Altar smo naredili pod zemljo. Ob nogah mi\ je pljuskala voda. K sv. obhajilu so prišli vsi, tudi častniki, ker sem dal splošno odvezo. Moštvo je prihajalo in čakalo, da je prišlo na vrsto k sv. obhajilu. Zares, sem si mislil, taka pobožnost in hrepenenje po sv. obhajilu, tako spoštovanje do Najsvetejšega je možno le pri Slovencih — pri Kranjcih..." Naši vse preneso. l ranc Jeretina iz Rafolč je pisal svoji ženi sledeče pismo: Ljuba moja žena! Najprej Te prav prisrčno pozdravim. Draga žena, truden sem; sinoči sem bil na straži, danes marši ramo, včeraj snio pa streljali. Zdaj imamo nekaj odmora; drugi počivajo, jaz pa hočem ta čas porabiti, da Ti sporočim, kako se mi godi na teh bojnih poljanah. Za vse veselo znamenje je to, da zdaj ujamemo vsak dan mnogo Rusov. Neprestano vidim večje trume, ki .lili tira naša infanterija 11a varno. Tudi govorim večkrat z Rusi; sami pripovedujejo, da jim gre slabo. S Poljaki (ru-kimi) -c prav lahko zgo voriin. — Rusa sedaj tako pridno podimo, da marširamo in pokamo /a njim noč in dan. Spanja imamo malo. Reči smem. da sem že veliko poskusil in prestal v lej vojni. Koliko noči sem stal na straži, ko so žvižgale sovražne krogle mimo mene! Koliko noči -1110 marširali, kolikokrat sem bi! lačen in truden, da v >vojem življenju poprej nikdar tako. Bolan sem bil tudi štirinajst dni in nisem drugega vži-val, ko malo juhe na dan. En dan se mi je še celo mešalo, da sem vse zmedeno govoril. Kolikokrat sem bil skoraj v ruskih rokah! Krogle so se vsi-pale na nas ko toča. Veliko tovarišev, s katerimi smo bili skupaj, sem izgubil. Pa, hvala Bogu, vse sem prestal z Njegovo pomočjo. Zahvalo izrekam tudi Mariji, da me je obvarovala smrti in bolečin. Zdaj se čutim še zadosti zdravega in Bog me ohrani še naprej, da srečno prestanem to vojsko. Saj po mojem mnenju bo moral Rus kmalu odnehati in zmaga bo naša. Potem gremo pa še 11a Italijana, da obračunamo še z njim za njegovo nezvestobo. Potem pa želim, draga žena, da se povrnem k Tebi v domovino, kjer bi rad srečno s Teboj živel, če je volja božja. Upam, da tudi Ti tako želiš in me še ljubiš kot prej. Če mi je pa usojeno, da padem na bojišču za domovino zdaj, ko sem že 11 mesecev tukaj, naj se zgodi volja Vsemogočnega, saj častno je umreti za domovino. Potem se pa vidiva v boljšem življenju SLIKE IN ČRTICE Z BOJIŠČ. (Iz "Domoljuba".) Takih pa ni kakor so Tirolci. V Liencti v Puster-ski dolini se je oglasilo 40 fantičev za prostovoljsko službo v vojski. Ti čvrsti drenovci plezajo v višave kakor divje koze ter donašajo potrebna povelja in oznanila do najvišjih čeri. "Al-penlaender Bote" popisuj eenega, ki je dobre tri pedi dolg. a prebrisan kot lisica; pogled 11111 je orlovski. Nekega dne zapazi 11a nevarni pečini moža, ki je urno nekaj risal. Mladi junak se ga neustrašeno loti, mu vzame risbo ter ga odpelje do bližnjega vojaškega poveljnika, kjer se je izkazalp, da je bil tujec "špijon". General 151etnega mladeniča pred vsem moštvom pohvali ter ga poviša za desetnika. Zdaj pa hodi mladi strelec z dvema zvezdama ponosno po ulicah svojega rojstnega mesteca. V Pusterski dolini (Assling) je doma neki cesarski lovec, ki se je bil v vseh bitkah v Galiciji. Nič manj kot devetkrat je bil prestreljen. Prevrtan je takorekoč kot sito: Dobil je strel v glavo, v prsa, meča, dva v stegno, v koleno in drugam. Odslovili so ga, češ, da je za boj nesposoben. Niso bile še rane docela zarastle, ko je napočil glas, da so se Taljani izneverili in nam napovedali vojsko. Junaka ni obdržalo več 11a mirnem domu. "Zoper Taljana pa moram tudi jaz" — je rekel. Kljub devetim ranam je šel iz-nova na vojsko in se že nahaja v strelskem jarku — zoper starega sovražnika. — V isti vasi je mož, ki ima 18 sinov. Ko je slišal, kaj so storili Italijani, 11111 je zavrela kri, pa jc zaklical: "da muss i mit! — zdaj grem pa tudi jaz." In šel je, četudi je že iz vojaških let. Ko je ženo domači gospod vprašal: "Zakaj ga nisi zadrževala?"— je rekla: "Saj bi ne bilo nič pomagalo." Ruski vojaki nimajo korajže. Ranjenec Alojzij Sercelj piše (24. jun.) iz bolnišnice v Korneuburgu pri Dunaju: Dragi "Domoljub"! Sprejmi iskren pozdrav s prošnjo, da odkažeš malce prostora za te-le vrstice: Vojaško življenje po Galiciji je sedaj res težavno. Razbito in opustošeno je vsepovsod. Tupatam se še skriva kaka družina v svoji borni koči, in s strahom gleda kot je tukaj, tam nad zvezdami, kjer ne bo trpljenja in ne bolečin, ampak veselje in sreča brez konca. Iz srca rad bi še nekaj časa živel s Teboj v lepi zakonski ljubezni, in svoje otroke po krščansko vzgojil Bogu v čast in sebi v veselje, kar je tudi moja sveta dolžnost. Če nam bo šlo tako po sreči, kakor gre zdaj, bo kmalu konec z Rusom. Z Italijanom se pa tudi ne bomo dolgo .mudili; mu bomo kmalu pokazali pot nazaj, odkoder je prišel. Bog daj, da bi bil kmalu konec te nesrečne vojske, in da bi zmagoslavna zastava vihrala nad našo domovino: milo Avstrijo. Zdaj je pa počitek pretekel; moramo iti naprej. Bodi pozdravljena Ti, hčerka in sinček in drugi sorodniki in sosedje. Tvoj zvesti mož Franc. Hribi se tresejo.. . A. Opara, vojak pri gorski artiljeriji št. 3, vojna pošta 53, naznanja, da je prejel "Domoljuba" in da ga je močno razveselil. "Tudi moji tovariši," pravi, "so bili radovedni in bi ga bili vsi radi naenkrat brali. Tu pri nas je danes (15. avgusta) tako pokalo, da so se kar hribi tresli. Človek bi mislil, da je sodni dan. Toda. hvala Bogu in Materi božji, granate in šrapneli niso prav nič hudega naredili. Bog nas ohrani zdrave še naprej! Spomin na vojsko. Vojak Janez Germek pp. 27., 5. kp., piše staršem: Dragi oče 111 sestre! Srčne pozdrave pošiljam vsem skupaj. Jaz sem do danes še živ in zdrav, hvavla Bogu! Da bi me Bog še naprej tako ohranil! Obljubil sem, da postavim v znak hvaležnosti križ ob poti na vrtu za Poz-nikovo hišo, ako še pridem živ in zdrav domov. Ako pa padem v naslednjih bojih, pa prosim Vas, dragi oče, postavite Vi namesto mene en lep križ. Če bi padel, ne žalujte, saj bom umrl častne smrti za domovino. Zaupam pa v Boga in v Marijo, da bom ohranjen. Na veselo svidenje. Odpišite kmalu, ker me vedno skrbi, kako je kaj doma. Srčno pozdravljam... Od Bukovine. Ivan Šile, misijonski brat pri Sv. Jožefu nad Celjem, je poslal nedavno iz Galicije zanimivo in poučno pismo. Glasi se: Dragi! Danes sem prejel Tvojo dopisnico. Sedaj smo se vozili že skoro 14 dni, zato je tudi pošta zaostala. Mislili smo splošno, da pridemo Vas branit pred deveto lintverjevo glavo; pa usoda je drugače zahtevala. Sedaj smo blizu Bukovine. Ljo*' siromašni, a drugače dobri, po grško katoliški. Priložnost im»®' krat prisostvovati njihovi služI" ume se precej, ker je slovenske"1" dobno. Po cerkvah se vidi, soko Marijo časte; skoraj neprt* je Marijinih podob. Drugo senf* ujema s katakombami prvih kn ; nov. Ljudstvo opravlja molitvi, hovnikom vred glasno pevaj"0- S to obhajilo prejemajo pod pl>c® ^ dobama stoje. To je žalostno, toliko Židov tukaj. Če je kje te'j; govina, je gotovo judovska; se mora priznati, da so poveci"|W z nami. Saj bodo ali v saj hoW1. stati bogati in naši denarji i"5' dišijo. Kar se tiče vernosti, P! marsikaterega kristijana osra1"0 se drži sobote bolj, kakor Pri na. J nedelje. V soboto nič ne profej narja v roke ne prime in se i'e J je vpričo drugih moliti. Seda) j posvečevanja sobot tudi že »e J popustili, ker vojaki tudi ob >° 1 zahtevajo, da se prodaja. \ Pred par dnevi sem bil v Prn\3 pri judu. Prodajalka je b>'a J stara kakih 12 let; na nemško^ nje, ali je judinja ali kristjan:'- I vori, da je judinja. Hotel >I spraviti v zadrego in sem J° zakaj danes prodaja, ko je "sat' ,1 tro in korajžno mi je odgoy0 ■ nemško: "Nedeljski počitek ie 1 jake tudi odpravljen." — življenje po navadi. Pritok, ravno nimam; drugi še več tfP)-^ jaz. Naše življenje je, skoro > kakor cigansko. Stanujemo prostem. Veliko sem že Prs;ta.: sebno od začetka je bilo J že vse pozabil. Samo da bize j minilo. Sedaj pa papirja znl3tJ vse lepo pozdravim in se Pn')0 I v molitev!—Ivavn Šile, c. JH E. H. STEPANOVIC*1^ edini hrvatsko-slovenski P°*r . 9251 E. 92 St., S. Chicago. Tel. S. Chicago 142* Rent. tel. S. Chicago Ambulanci in kočije, ter aVt" za vsako prigodo in vf{ I FIRE INSUKA.tfC'J Kadar zavarujete svoja posl®?'' ogenj pojdite k ANTONU SCRAG® North Chicagi Stre«1 1 Bs" v novi hiši Joliet Nationa' in v straneh se hitro prežene z rabo e. Štefan Plačko, i'Kj \ rietta, N. Y., mun ie p fc bledeče: , . ,.Jio g "Trpel sem vsled bol« g v hrbtu in struneb m Z eo pet let ter sem m*" jU» M časom poiskusal j zdravila toda brez usi*" 8 Čital sem v Vafern 8 nahu o Severovein oo'"" B skem Olju ter st!«1-'^,« £ iskusil in so mi V kmalu izeinile. Lan> di rečem, da je i zborno^, g per bolečine v nogan- y0 e poročam ga vsim, K ' f ' K vsled krajovnih bole«^ m Severa's Gothard Oil EBEaEaftiaEi!^^ I BOL V HRBTU »3 S s s a s a a a a a a a i i g a a 1 i (Severovega Gothardskeea Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost V sklepih, krče, bok-čiite in poškodbe. Je mazilo preiskušene vrednosti. Cena 25 ir^ 50 centov. RANE, otiske, ureze, cdp& rane, tvori, bule, pekline in ož£anl" se hitro zacelijo.» se nadene SEVERA'5 Healing Ointmem (Severovo Zdraff Mazilo). Cena „„ tmr Severovo Pripravi so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Soverovi. nlte nadomestitve. Ako vas ne more lekarnar založiti, naročite jih od "" • ,. .v'i W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, j I Iz malega raste velik0' . Jjjj z' Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite 1 j starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po j 3%—tri od sto—3% ^ I na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali °sct,n°.e pod j pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša bank® I nadzorstvom zvezne vlade. > Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet , Nation01 Bank JOUET.ItUj5. "-jMsi '""■clS&^^i/ nen j IZ STARE DOMOVINE. J KRANJSKO, — aOIetnico redovne obljube je praznoval dne 31. avgusta preč. g. P. Placid v Fabiani, bivši frančiškanski provincijal ' 'n Priljubljeni spoved nik v Ljubljani, -lomnega, neutrudnega delavca v vinogradu Gospodovem, pozna vsa Ljub-rna.' z'asti pa mladina, bolniki in duševni bolestniki, ki v obilnem številu lscejo pri njem notranje tolažbe in miru, — Umrl je 25. avgusta vbohiišnici Omiljenih bratov v Kandiji vpokojeni ^anski župnik č. g.' Jožef Omers. $ ok°j"i je bil rojen v Lahovčah. — Razglas c. kr. deželne vlade za 229^Sk0 2 dne 26. avgusta 1915, štev. • -J. o cenah, ki se jih je držati pri Rajanju slame. V sporazumu s c. st T arma vojska. Ukazi, ki so 'udi na \-°b'ast' z°Per navijanje cen smc pr]. kranjskem, odrejajo, da se dobičcj..prodaii zahtevati le primeren Cen ose K'Vsako odiranj* in navijanje So pr(,J Uo Pr' živilih, je seveda stro-n!a8ati')OVe(lano' S te ni se hoče po-' Seniintja r-e<'VSem revnejšim slojem, ki tiieim iJ(.?e res str:idajo v pravem pose seved^etle' lsekateri lastniki živil "Hi, ki ?0 morejo 'sprijazniti s cena- ^aj bisve"t injimne Srev Sejali draž syojih pridelkov ne proda- kjer ie' tn'jih lahk°' V Ljubljane p0 vi-J.. I01lko tujcev, bi šlo vse in Postav "ag,° izP°d rok" To" ' ie tudi'. 3 SClt' tudi rev"e in hoče, da t<:l5a »e i .!"0rej° prehraniti. Ako bi "Vnosna ' bi bi,a draginja še bolj ft&Vaie Mm lakota neizogibna. Pp-!e dni že rt,Sa' z=to jc pa bilo prete-v3tiih) oseb občutno kazno- lili. r se niso ravnale po navodi- vatske,^°lka in slive so letos na Hr-Sicer ni .Pl"av dobro obrodile. Tudi alaba letina, v (DoLn- , f>° krat^ ' aVas pri Rit»lici- Umrla je r * ' dob'"1 Ze'° mučni bolezni v naj-Pl ic' član' Vda mladc»ka Frančiška S Vasi t Marij^e družbe v Dole-1 t° io v 'obirar'Žice iz Ma"jine družbe I ,pPališčc -em številu spremile na po-i. *r ji s J J'. Zape!e lel)0 nagrobnico g ^ v lzkazale zadnjo čast. t Cvika dolil,a P" Divači. Češ-| P0dT'-Se tUdi let°s Šibi v naši fij ^ l; e2° b°satega sadja. V^fcil Vil>avi' P'*v v k°tu l?11* fronte ,-in "r"»"oma blizu £no naša w R Se Zanašain SVoju Po'jska dela, smo l"3 Hinaštvo naših čet. gri So tu prav , rusi»ske begunce; ziasti Yf t,... Poslovili 15 solznimi očmi ^ so jim pa M Sv r lnia«io v goce Postregli. V iari ;0re'- Mend?Ct bl'«"I,kc ^ ^ Jo i aranami iz -si j«-" u- , na Rllske Ranjenih je več, I „r Letim a ' ' Pogrešajo se pa »Mv, kovali z z"no, kakor lansko 'etina ^Po l K ko™ *daj . obeta Vel!L. 8 v- Tudi vinska I iT" J dolini- i al'i zaa S'lirt n« u »URlon, 21- av* j« od t kS^nS^"^1 82 let stari Je Sv. Kri ' V Moravski go- ' d! ^ovTVILitij'' vlien' bi'. Se , V°- "elaven kot ^ Si^^' r-1- Med seka- ^ W Z lzdihne t v r"ki držeč % >njak. doh ,J'" Jc bil celi Sv^ski 0tertKOsPoda^ po-Se -Bl1 ie 2,; • " vedno vesele Nik iJe bit vel L TSke,u ,cta 1R66. II ^ 2a JUCar-I* r»fa ..I v°Jake. V( . Ij^trai- l^stvo kinemato- I* 5 - *,rad i S , 1>ri v,,jnooskr-» '"I So Za cig-ar,., 18' avgusta l 'I** Soški^ vojakon,, »o- 0 Ji ljub'janskaVCSp Mestna hra-' roinet meseca avgusta 1915: 1344 strank je vložilo 1,-212.461 K 1 vin.; 899 je dvignilo 444,-874 K 78 v. Torej je več vložilo 767,-586 K 23 v. Stanje vlog 47,640,127 K 61 v. Število vložnili knjižic 30,212. — V Ljubljanski kreditni banki se je vložilo v mesecu avgustu na knjižice in tekoči račun 2.435,462 K 71 v, dvignilo 2,238,440 K 78 v. Stanje vlog 17,439,-437 -K 99 v. — V ruskem ujetništvu. J. Ancelj, J. Košir, J. Klembas in Fran Lakota pišejo na Jesenice na Gorenjskem, da se že dalj časa nahajajo v ujetništvu, da so zdravi in da jim gre dobro. "Vse je tukaj jako lepo, samo dan je dolg..." V Novem Spasku, Barskij Dvor, sim-birska gubernija, dne 1. avgusta 1915. Cenzor je nekaj črtal, da ni moči brati. — Jo?ip Stary pošilja iz Rusije pozdrave svoji ženki Angeli, ki biva v Krškem na Savi. Njegov naslov se glasi: J. Stary pri g. F. J. Ivančenku. Lochvice, poltavska gubernija, selo Okop, Rusija. Lohvice štejejo do 9000 prebivalcev. V mestu so oljnate tvor-nice, v njegovi okolici so pa prostrani tobačni nasadi. — Fran Repnik je prišel tudi v rusko ujetništvo. Sedaj se nahaja v Novem selu v kurski guber-niji v evropski Rusiji. Njegova mati, ki biva v Zalogu, pošta Komenda pri Kamniku, je odgovorila na Francetovo pisanje, da se je jako razveselila njegovega glasu, sploh pa je žalostna, ker je tako sama ostala. '"Andrej je že od meseca decembra m. 1. ujet na Ruskem, Jaka se tepe z Rusi, Tone gre pa zdaj na Italijana, od Jožeta pa ni nobenega glasu. Ne moreni verjeti, da bi bil mrtev. Upam, da se bo še oglasil. Pozdravljamo te prav srčno: Janez, sosedje, posebno pa jaz tvoja ljubeča mati Ana Repnik." — Alojzij Pangerc se je oglasil svoji ženi Jožef', ki biva v Vidmu, pošta Št. Vid pri Za-tični. Žena je ravno ležala težko bolna za pljučnico, ko je prišlo preveselo pisanje iz daljne ruske dežele, da je nje mož še med živimi. Alojzij Pangerc je nastanjen v manjšem mesta Čeljabinsku na reki Mijasu in veliki" cesti, ki drži iz Ufe skozi mesto Zlatoust v uralskem pogorju v Čeljabinsk in dalje čez evropsko-azijsko mejo v Sibirijo. — Ivan Lužar se je oglasil iz vojnega ujetništva v simbirski guber-niji ob mogočni reki Volgi. Njegova žena živi v Irči vasi pri Novem mestu na Dolenjskem. Ivan Grošelj se je o-glasil iz Obojema v kurski guberniji svojcem, ki bivajo v Ljubljani. — Janko Vidic, vojni ujetnik, pošilja s poti v notranjost Rusije srčne pozdrave ?>vojim dragim domačim, ki bivajo v Selu št. 6. pošta Žirovnica na Gorenjskem. — Fr. Petrič je sporočil svojcem v Sodražici, da je na Ruskem ujet. Piše: ...Zdaj smo na mestu, delamo na kmetih... — Vojaki so umrli. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli sledeči vojaki: Fngelbert Stadler, topničar domobranske havbične divizije. — Rudoif Svoboda, korporal. — Radivoj Radin, pešec. — Janez Štefko, pešec. — Pavel Čihon, pešec. — Nikolaj Stralja, pešec. — Umrli so v Ljubljani: Margareta Venier, mestna uboga, 72 let. — Berta Marenzeller, zasebnica, 58 let. — Edvard Spreitzer, sin trgovca in posestnika, 7 dni. — Anton Pitako, sin šivilje, 6 let. — Ivana Košir, občinska u-boga, 47 let. — Friderik Doxie, fotografov sin, 14 dni. — Ljudmila Bizjak, krojačeva hči, 9 let. — Uršula Jelov-čan, služkinja, 50 let. — Ivan Pregelj^, kaj žar, 67 let. — Imenovanje v armadi. Za majorja je imenovan stotnik artilerijskega depota v Ljubljani Karol Greben. — Za stotnika je imenovan nadporočnik 10. artilerijske divizije A. Petrič. — Za nadporočnikc so imenovani poročniki E. Vračko 37. topničarskega polka, Pavel Ločnikar 13. havbičnega polka, Fran Vrečko 24. topničarskega polka, Albert Ravniliar 37. topničarskega polka, Valter lie 13. gorskega topničarskega polka, Marko Pogačnik, 1. trdnjavskega artilerijskega polka in Rudolf Perko 1. trdnjavskega topničarskega bataljona. — Za poročnike so imenovani: dr. Fran Zupan 4 havbičnega polka, Friderik Kopič, 2. težke havbične divizije, Adolf Orač 3. težke havbične divizije, Anton Konečnik 5. trdnjavskega topničarskega polka, A-lojzij Arzenšek 5. trdnjavskega topničarskega polka. — Za nadporočnika poročnik Otokar PlaVec 8. trenske divizije. — Za poročnika Friderik Deti-ček 3. trenske divizije. — Pri saniteti je imenovan poročnik Josip Pavlin za nadporočnika. — Za stotnika-provi-jantnika 81. pešpolka je imenovan nadporočnik 1?. Nosar. — Nadporočnika-provijantnika sta postala poročnika Ernest Pakiž pri 47. pešpolku in Ivan Mašek pri 8. lovskem bataljonu. — Za fortifikacijskega nadporočnika v Pulju je imenovan poročnik Josip Košir. — Za asistenčnega zdravnika pri garni-zijski bolnišnici št. 26 je imenovan Mavlticlj Matjašič. ■— Za vojaškega plačilnika 1. razreda je imenovan nad-oficijal R. Kokošiuek. — Imenovanja v domobranstvu. Za podpolkovnika v generalnem štabu je imenovan major Karol Plahota. — Za podpolkovnika ita imenovana majorja Karol Martinec 1. polka deželnih strelcev in Peter Franičevič 5. domobranskega polka. — Za majorja je imeno-an major po naslovu in značaju Ivan Kramaršič v Ljubljani. — Za poročnike so imenovani praporščaki Julij Gu-stin 26. domobranskega pešpolka, Iva p 'ibernik, Teodor Pibernik in Robert Majerič 27. domobranskega pešpolka. Za nadporočnika je imenovan poročnik 4. domobranskega ulanskega polka Karol I.avrič plemeniti Zaplaz. ŠTAJARSKO — Junaštvo štajerskih in primorskih polkov. Pn Cernelicali na južnem bregu Dnjestra blizu izliva Seretha so se štajerski in primorski polki 9. avgusta z naskokom polastili sovražne ob-mostju podobne postojanke, ki so jo Rusi do zadnjega trdovratno branili. Sovražnik je bežal čez reko; pri tem je bilo ujetih 22 ruskih častnikov, 2800 mož ter mnogo vozovja. — Naši junaki 87. pešpolka so za to bili pohvaljeni od zbornega in divizijskega poveljnika. Polkovnik jim je rekel: "Vaš napad se po pravici prišteva med najlepše čine naše slavne armade in bo časten v njeni zgodovini. Kot junaki ste se borili; ponosen in srečen sem, da sem vaš poveljnik." — Nesreča. Nedavno se je peljal na dopust dragonec Janez Selič iz Vodic na Štajerskem. Fonoči se je pripeljal do postaje Št. Jurij ob juž. žel. Vlak je ostal nekoliko pred postajo, zato je skočil z voza, misleč, da je že na postaji. V tem trenutku pridrvi mimo naglič in ga popolnoma razmo sari. Na severnem bojišču mu je granata raztrgala konja, on pa je ostal nepoškodovan in je hotel po enem letu vojne službe iti na obisk k svoji ženi, a srečno svidenje mu je pokvarila in onemogočila nesreča. — Imenovanje. Naš rojak, učitelj slovenščine na Franc-Jožefovi akademiji in ravnatelj pomožnih uradov v domobranskem ministrstvu, Fran Fras, je imenovan za nadravnatelja. — Kuhanje davka prostega žganja za domače potrebe. Te dni morajo lastniki žganjarskih kotlov iste odpo-slati v Gradec vojaški upravi. Le malo število kmečkih kotlov je vlada pustila za kuhanje domačega žganja. Radi tega je izdalo sedaj finančno ministrstvo tudi nov odlok, po katerem se urejuje davka prosto kuhanje domačega žganja v dobi 1915—16. Glavne točke te odredbe so: Prošnje za dav-kaprosto kuhanje žganja se odslej ne bodo več vlagale pri občinskih uradih; ampak naravnost pri pristojnih oddelkih finančne straže. Te prošnje ali naznanila se morajo odslej vlagati pri finančni straži najpozneje do tvrede nov/mbra t. 1. Dosedaj so se pri do ločitvi davka prostega domačega žganja vračunale vse osebe, tudi mladoletne, odslej pa se osebe,-stare pod 16 let, ne smejo več vračunati. Županstva morajo potrditi, da so osebe katere pridejo pri določitvi količine davka prosfega žganja pri posameznih gospodarstvih v poštev, stare res že nad 16 let. Finančni pazniki morajo v tej zadevi natančno poizvedovati. Odslej se davka prostega žganja ne bo kuhalo samo podnevu, ampak se bo ■mielo kuhanje neprekinjeno vršiti noč in dan. Izvzete so samo nedelje in prazniki. Ako pa posestnik izrecno prosi za dovoljenje, da sme kuhanje davka prostega žganja nadaljevati tudi ob praznikih in nedeljah, se mu lahko ugodi. Doslej je bilo kuhanje davka prostega žganja dovoljeno le v poslopjih, ki spadajo posestniku, ki ima dovoljenje za to. Odslej pa bodo smeli tisti posestniki, katerim je oblast re-kvirirala njih žganjarske kotle, kuhati davka prosto žganje tudi v tujih hišah in kotlih, ki se ne dajo prenesti, a to le tedaj, ako v bližini ni nobenega ne-rekviriranega kotla, ki bi se dal prenesti. — Cena vinu bo letos izredno visoka. Ker so že skoro vse zaloge vina pokupljene, so kleti večinoma prazne. Radi tega ne bodo letos vina nakupovali samo vinski veletržci, ampak tudi gostilničarji in zasebniki se bodo preskrbeli z vinom. Vinskim veletržcem letos kartel ne bo mnogo izdal. Radi tega bodo cene novemu vinu, ki ga itak ne bo posebno mnogo, sigurno mnogo višje kot zadnja leta. Kakor vinogradniki poročajo, se grozdje sedaj zelo lepo razvija. Tudi bolezni na grozdju so precej ponehale. — Negova. Z južnega bojišča smo prejeli žalostno vest, da je Jakob Ge-ratič, priden mladenič iz Izmene, dne 10. julija našel smrt v hladnih valovih reke Vipave. — Celje. Nedavno je izgubila Ana Bandek, vdova slikarja, hfanilno knjižico s 622 K 17 v, v kateri je imela še tudi pet bankovcev po 20 kron shranjenih. Knjižico je našel ogrski kroš-njar Geci, ki je v kratkem času zapil ves najdeni denar. Nepoštenega kroš-njarja so izročili sodišču. — Maribor. Dne 30. avgusta dopoldne >ta dva vojaka iz Nemčije, ki se nahajata v Mariboru, hotela svoje konje kopati v Dravi. Eden jezdecev je svojega konja izpodbodel z ostrogami. Ta je skočil korak naprej, a v tem hipu je v vodi zabredel V globino. Vrtinec ga je kmalu pokopal pod seboj. Konj se je pod vodo prekucnil in vojaka, ki se jc držal konju za vrat, so valovi odnesli. Vojak se je potopil, konj pa se je srečno rešil iz valov. — Na tezenski postaji za premikanje železniških vozov se bo ustanovilo začasno razkuže-vališče za vojaške svrlie. — Št. Ilj v Slov. goricah. Vojna je v naši župniji zahtevala že obilo žrtev. Padla sta med drugimi Janez Polak, gostilničarjev sin v Cirknici, in Peter Niderl, mlad posestnik v šentiljski občini. Od obeh je že prišlo uradno poročilo, da sta med padlimi. Oba, sta bila splošno spoštovana. Tudi med pogrešanimi je .več Šentiljanov, tako naprimer posestnik Matija Kren s Stare gore in Simon Ploč iz Selnice. Prvi je še bil v bojih za Przemysl. Težko ranjenih je kakih 10 tukajšnjih župljanov. Ujeti pa so: Fran Lorber, Janez Reisman, Karol Reisman, Ferdinand Breznik, Fran Ferk, Fran Sulcer, J. Reich, Ignacij Masera, Anton Jarc, Andrej Safošnik, Karol Kraner, Jožef Kraner, Fr. Samec, F. Fišereder in R. Pettinger. Odlikovani so: narednik F. Rotman z zlato kolajno, s srebrnimi _pa \lojžij Baumberger, Fr. Masera in še nekateri drugi. KOROŠKO^^^^ navajeni na čist zrak z burjo, ne morejo prenašati. Otroci umirajo. Mleka na nekaterih krajih ni mogoče dobiti, mesa malo, pa tukaj je bilo še dobro pravi Stihovič, v drugih krajih skrajno slabo, no, sedaj jih premeščajo v Avstrijo, kjer bo zanje v vsakem oziru bolje. — Bel kruli po 6 K 42 vin. je prodajala v Trstu Ivana Sancin. Pri kazenski razpravi se je izgovarjala na jestvinarja Maksimilijana Robba, ki ji je prodajal moko po 5 K 60 vivn. kilogram. Sancinka je.prodajala kruh 6 gramov za 42 vin., zaslužila je pri kilogramu 1 K 74 vin. Obsojena je bila na 5 dni zapora. Robba pride še enkrat pred okrajno sodišče. V svojem zagovoru se je skliceval na veletržca R. Gambela in mešetarja Benpbrata. •VELIKA PONUDBAH Spred«i del Nebo ikatljice vreden Ac. T lotariu Celi kapoB vreden J cest« "» fstorioi i HRVATSKO. C L*.*??1" ^ ia»j« islo »r«w. Se jii UUo umeeja u tolorilo .1, TreJne predmele. JTa pogodba ugrasne 31. decembra 1915.) P. Lorillard Co.. Inc.. New York Est. 1760 — Toča je pobila po več krajih na Koroškem: v Gospa Sveti, Št. Tomažu pri Celovcu, Kazazah, Št. Jakobu v Rožu itd. Sicer dobra letina bo marsikje okrhana. — Žrtev vojne. Z Jezerskega poročajo: Dne 20. Avgusta je umrl v najlepši možki dobi Ignac Černilc ml. Pozimi je bil poklican v vojaško službo. Pred dvema mesecema se je vrnil domov bolan na smrt. Sprva smo še u-pali, da ozdravi pri svežem našem zraku ob toplih solnčnih dneh. A zastonj je bila vsa zdravniška pomoč, za hudo bolezen na dihalih in pljučih ni bilo več uspešnih zdravil. Bil je izvrsten krojač in prijazen družabnik. Povsod je bil na svojem mestu. Pogrešali ga bomo zelo. — Župniku Stresu, ki se zdravi v zdravilišču Emona v Ljubljani, se zdravje uspešno obrača. — "Malora che freddo." S koroškega bojišča piše rojak: Pri nas kričijo Italijani, da jih zebe. "Malora che freddo" se ppnoči prav dobro sliši. Naši ljudje so navajeni mraza in utrjeni so, zato pa zbijajo šale, kakor se čuje sem čez tako ponočno stokanje Italijanov o mrazu. Italijani se jezijo. Kadar poči, pa je nekaj časa mir. Naši vojaki prenesejo vse, tudi zimo in mraz, ki nas že obdaja. Vi nosite še slamnike. ... — S Krka poročajo, da se na otoku Krku in v drugih čistih hrvatskih krajih objavljajo brzojavke o položaju na bojiščih, ki se pribijajo na poštne urade, v italijanskem jeziku. — Planike z italijanskega bojišča. Pred nekaj dnevi je dobil zagrebški župan Janko Holjac z italijanskega bojišča 1000 planik. Poslal mu jih je neki častnik domačega hrvatskega pešpolka. Planike so nabrali hrvatski vojaki na pobočjih Krna. Častnik je naprosil župana, naj pranike proda, sku-piček pa naj izroči fondu za podporo vdov in sirot po padlih vojakih domačega polka. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiinmiHiiiiiiHiiiiiiiiniiiiuniiiniiinn Chi. Tel.: Office 658, Res. 1441R Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Ob nedeljah od 10. do 12. Dr. S.Gasparovich Dentist :: Zobozdravnik Joliet National Bank Building 4th Floor, Eoom 405. JOLIET, :-: ILLINOIS. ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUIIUIIIIUIIIIIIIIIIIIUI PRIMORSKO. J — Hrabri Tolminci. O prebivalstvu tolminskega okraja piše neki vojni poročevalec: "Junaško se obnaša prebivalstvo. Večina še vedno vztraja in nam povsod najbolje služi; neustrašeno je in razborito. Tolminci zaslužijo v tej vojni poseben, list slave." — Na Solkanski most, ki tvori nad vodo lok 85 m (kakršnega nima noben kameniten most na svetu) so Italijani parkrat že streljali, a brez posebne škode. Ko so gradili most, ki njega celotna dolžina znaša 200 m, je bilo pri delu polno Italijanov, med njimi tudi italijanski inženirji, kar je splošno znano. — Vsi hkrati. Na goriški bojni črti so avstrijski topničarji na poseben način proslavili 85. rojstni dan presvitle-ga cesarja. Točno ob 1. uri popoldne so vse topove, ki se nahajajo na bojni črti od izliva Soče do .sinje Adrije, sprožili na italijanske postojanke. Ta mogočen strel iz tisočero topov je veljal proslavi cesarjeve 851etnice. Ko se je ogromen glas topov polegel, so pa zaigrale vojaške godbe ob celi bojni črti veličastno ce.-arsko pesem. — 42krat. Italijani so od 26. junija do 26. avgusta ravno 42krat napadli z večjimi ali manjšimi silami Dobrdob-sH'0 planoto. Njih izgube v tem kratkem času pa presegajo vse izgube dolgotrajne vojne v Tripolitaniji. Italijanski ujetniki imenujejo Dobrdobske strmine "lačne stene", ker so požrle že cele njihove polke. Naše izgube seveda tudi niso bile neznatne; največ jih je povzročilo topniško bombardiranje, nekoliko pehotni napadi; toda postojanke so ostale v avstrijskih rokah. — Italijanski "odrešitelji". Teta bivšega dekana v Tržiču (Monfalcone) potrjuje, da so Italijani umorili dne 8. avgusta dekana Janeza Krena iz Tržiča. Dva dni nato je počilo njegovi materi srce vsled žalosti nad strašno nesrečo. Dekan Kren je bil zelo izobražen duhovnik, izboren cerkveni govornik ter socialno delaven prijatelj svojih faranov. Po rodu je bil Furlan. Kaj se je pregrešil zoper "odrešitelje", ni znano. Najbrž jim je bil preveč avstrijskega mišljenja. — Goriški nadškof dr. Sedaj se je nastanil v svojem rojstnem kraju v Cerknem. — Kako se godi primorskim beguncem na Ogrskem. Istrski hrvatski deželni poslanec Stihovič je bil na Ogr-skem pri istrskih evakuirancih, in sicer v krajih ob črti Budimpešta—Reka: Batto, Baracka, Erca, Erd, I.oskut in Tarniok. Dalje ni hotel iti, ker so mu v ministrstvu rekli, da se proti koncu meseca preselijo vsi begunci v Avstrijo. Ti kraji niso zdravi, pitne vode ni, megla, močvirje. Tega naši ljudje ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT & GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Ta banka plača 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank Barber Building, Joliet, 111. Mca $100,000.00 Jamstra Mil $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, PrwL ERVIN T. GEIST, katir. THOS. F. DONOVAN, Podprt* TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZOR8TVOM. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,0» KRON. Vložen denar obrostuje po 41 % brez vsakega odbitka. Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOJfc' TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA » vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAK*' IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA. Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANIL NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj vam-šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banlci doh Vaš denar. i -STRANI OBSEGA-- 4j(jvelm Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov sirom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pn: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. - AMERIKANSKI SLOVENEC. 8. OKTOBRA 1915. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na lete.....$2.00 Za Združene države za pol \eta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1-00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 10. okt. Nedelja Frančišek Borg. 11. Pondeljek Nikazij, škof. 12. " Torek Maksimilijan, šk. 13. Sreda Edvard, kralj. 14. Četrtek Kalist. papež. 15. Petek Posvečenje cerkev 16. Sobota Gal. opat. CERKVENI GOVOR ZA DVAJSETO NEDELJO PO BINKOŠTIH. Spisal škof Anton Martin Slomšek. Družina: hlapci in dekle. Hlapci so kraljiču nasproti pri-.. šli; in mu povedali, da njegov sin živi. Joan. 4, 51. 1. Kdo izmed vas je bral, kako strašno ^e je avoje dni sužnikom godilo, kateri so bili malikovalcem lastnina, kakor živina pri nas? Kdo izmed vas je slišal, kako se sužnjim po Turškem godi, kjer imajo uboge sužnje na prodaj, kakor živino pri nas? Strašno kupčijo sužnjev v Ameriki brati, kako jih natlačene barke iz Afrike pripelja-jo, kako jih seljani pokupijo in v deli upregajo, kdo bi to slišal, in se milo ne razjokal? 2. Kdo pa tudi pri nas čuje, kako družina črez gospodarje, gospodarji nad družino tožujejo, in ga srce ne zaboli? Kako veselo se torej čita v današnjem sv. evangeliju od dobrih hlapcev, ki so svojemu gospodarju naproti tekli, mu veselo novico povedat, da njegov hlapec spet zdrav živi. Pač bi bilo veselo naše življenje, naj bi imeli dosti takih hlapcev in dekel; angeli so hiši, pri koji služijo. 3. Ker je pa tnalo prida družina, je tudi malo sreče po svetu; namestu Bogu, služi hudiču; kajti: I. Družina nevarnostij ne pozna, katerih se ima varovati: II. Družina svojih dolžnostij ne mara, ki jih ima izpolnjevati, naj si bo iz nevednosti, ali iz hudobnosti. Naj vam jih, hlapci in dekle, k vaši časni in večni sreči povem. I. Kdo je postavil služevni stan? Ne cesar, ne kraj, temveč sam Bog; angeli in ljudi, kakor vse stvari, so k njegovi službi; tudi vi. Kolika inienitnost! Kdo je prvi in najimenitnejši hlapec? Jezus( božji Sin, ki je podobo hlapca na-se \ zel 0'il- 2, 6—7), in prišel služit, ne j pa postre/.en biti (Mat. 20. 28). Prva dekla je Marija, nebes in zemlje kraljica (Luk. 1, 28). Oh, kako častitljiv, pa tudi lehko srečen družine stan, dokler se treh nevarnost varuje. 1. Prva nevarnost za drtižino so slabe službe, ne zastran posvetne marveč zavolj pomanjkanja krščanske pravice pri hiši. Mnogoteri hlapec ima lepo plačilo, dobro kosilo, in misli, da je v nebesih; pa mora hoditi v tujo goščo po drva, steljo, mora mejnike premikati, tujo zemljo priorjati, po nedeljah na cesti biti itd. Oh, taka služba je nevarna! Dekli se v službi dobro godi; vrh svojega plačila še po-nošene obleke dobi itd. Ali gospodar je morebiti prešestnik, gospodinja nezvesta, sin razuzdan, hlapec malopri den. Ni strahu božjega pri hiši, molitve ne poznajo; še v cerkev hoditi ne dajo, kakor se pri gospodi in po mestih godi. Taka služba je nevarna, beži iz nje, kakor iz Sodome! llolje doma pošteno coklje nositi, kakor po mestih v mehkih solnih hoditi, pa brez poštenja. Veste, kaj je storil egiptovski Jožef? Ste pa. pošteno hišo našli, ostanite, kakor sv. Cita. Goste službe, redke suknje. 2. Druga nevarnost so pregrešne dobre volje in slabe tovaršije. Ples je pes; kdor se ga ne varuje, njega bo ugriznil. Hlapec zaraja svoj denar, dekla svojo čistost, poštenje pa oba-dva. Cerkovanje ali taki božji poti, na kojili se Kristus vnovič križa in hudiču bolj služi, kakor Bogu. 3. Tretja nevarnost je grešno znanje, zapeljiva prijaznost in pregrešna ljubezen, najhujša zanjka hudičeva. Družina se prerada ima, ali pa črti, ker prave krščanske ljubezni med njo ni. Dolgo znanje, in pa grehov brez števila, vrsta zapuščenih otrok, beraška palica. vice na tem, pekel na unem svetu je takih hlapcev in dekel usoda. Oh, družina! lahko se je varovati, ali težko ustati, ako v jedno teh nesrečnih jam pade. "Služite svojim gospodarjem, kakor Kristusu samemu" (Efez. 6, 5). II. Hočete biti srečni časno in večno, dopolnujte zvesto dolžnosti služabnikov božjih, ne hudičevih. Zvestob'a v svojem stanu je mati časne in večne sreče (Mat. 24, 45). Družinče zvesto najde zlato mesto, na zemlji in v nebesih. 1. Prva dolžnost družine je sveta pokorščina v vseh pravičnih rečeh (Kol. 3, 22). Gospodarji in gospodinje bodo odgovor dajali, kakor so ukazovali, hlapci in dekle pa, kako so ubogali. Je pa kaj grešnega ukazano, se ima več Boga bati, kakor ljudij (Djanj. ap. 5, 29). 2. Zvestoba in pridnost na delu. Bogu služiš, JJogu kradeš zlati čas, ako delo mudiš ali slabo opraviš (Mat. 25, 18). Zvest bodi in ne jemlji, kar tvojega ni; nikdar si sam ne plačuj; Bog bo tvoj plačnik. Ne kradi poštenja hiši s hudobnim jezikom; in kadar od hiše greš, naj dobro ime pri hiši ostane. Storjeno škodo si dolžen povrniti, kakor Jakob Labanu (I. Mojz. 31, 39), ali pa poprositi, da se ti odpusti. Kakor pa svojemu gospodarju, še bolj zvesto služi svojemu Bogu: vsako jutro, vsak večer, vsako nedeljo. Prejemaj pogosto in vredno sv. zakramente, in delaj si za nebesa zakladov. Ako časno službo zmeniš, Bogu le služi, in vari se hudiču v službo iti. Ako te vse zapusti, Bog ti dober oče ostane. Oh, ostani mu tudi ti zvest! 3. Zadovoljnost s tem. kar ti Bog da, in potrpljenje v tem, kar ti Bog pošlje. Grdo je družini, ako ji ni zadosti dobra jed, nikdar dovolj plačila. "Imamo živeža in oblačila" itd. (I. Tim. 6, 8). Veste, kako se je izbirlji-vemu hlapcu godilo? Prevzetija mladih let na starost rada kruha prosi. Kdor malega ne časti, boljšega vreden ni. Zadovoljnost je polovica življenja. Le kdor z Jezusom potrpi, se bo ž njim veselil. Samo s trpljenjem se pride v večno življenje. Konec. Ljuba družina! sem vam pokazal nevarnosti, povedal dolžnosti, naj vam še grehe vaše povem. 1. Nezadovoljnost se stanom. "Bolje Ije, da bi me ne bilo, kakor da sem ubogo družinče," marsikdo zoper Boga godrnja. Kaj govoriš, o črvič zemlje? Se sme glina tožiti zoper lončarja? (Rim. 9, 20). Ogledaj se na Jezusa, Marijo, sv. Jožefa, in zalivali Boga, da si jim bolj podoben, kakor je storil sv. Armogast, sv. Bendeliri itd. "Nebeško kraljestvo silo trpi" itd. (Mat. 11. 12). 2. I.enoba in zanikarnost, koša'a mati vsega hudega. Pravijo, da se v službi zadosti ne naspi. in se rajši po osebenstvu valjajo in beračijo. Mlad berač, star tat; take hudič najpoprej v svojo službo dobi. Poglej mravljo, lenuh, in se uči priden biti itd. (Prip 6, 6). 3. Razuzdanost, hlapcev in dekel navadna tovarišica. Mladi hlapci so ka-kakor divjaki brez strahu božjega, cele nedelje po krčmah, cele noči za voglom v hudičevi službi. Dekle v nespodobnih mislih, kakor v rnravljinja-ku, pa tudi v grehih; od zunaj Ie)>e za greh, od znotraj lepe in zrele za pekel. | Tako življenje Sodome, kakoršno je ! sedanje družine; bo pa tudi jednak pogin. "Ne motite se; Bog se vsramo- j titi ne da" (l. Kor. 6, 9—10). 4. Nezvestoba pri delu, kadar ga gospodar ne vidi; velika škoda iz ma-j lega. pa tudi velik greh. Kako hočeš škodo povrniti? Nezvestoba v blagu. I Dekle si posebej jemljejo, kuhajo; hlaci zrnje in druge stvari prodajajo rekoč: "Saj se ne pozna, saj zaslužimo itd." Drugo pa sv. Duh govori: Kdor očetu ali materi jemlje itd. (Prip. 28, _'4). 5. Zanikarnost v službi božji. O moji hlapci in dekle! Bogu služiti, ne pozabite. Sv. Izidor je molil, iu angel je za njega oral. Skrbite, da v milosti božji živite, in lahko porečete: "Revno družinče sem, pa velikemu Gospodu služim." Nimam svoje strehe, kakor Jezus, na tem svetu prostora; so pa nebesa moj dom. "Pobožnost je za vse dobra" itd. (I. Tini. 4, 8). Se 'teli grehov skrbno varujete in svoje dolžnosti zvesto spolnujete, vse vas bo rado imelo, Bog pa najrajši. Veselo bote živeli, in srečno umrli • Simeonom rekoč: "Sedaj spusti svojega hlapca, deklo, o Gospod, v miru" itd. (Luk. 2, 29). Veselo pa tudi Oče nebeški tebi poreče: "Blagor tebi, dobri in zvesti hlapec, pojdi v veselje svojega Gospoda" (Mat. 25,21). Amen. SOCIJALISTOVSKA ZAROTA. Zarota proti državi. Priobčuje Rev. J. Plaznik. nika socijalizma. Zadnje ravno tako lahko, kakor prvo.. . Lovi mladino! Tako je. Toda kako"' Na različne načine. Pridobi jih na svojo stran. Glej. da se nas ne boje. Naj pridejo na ples in spoznajo, da smo človeški. Včasih jih preseneči, ko spoznajo, da so pridobljeni. Vzgoja mladine v socijaliste je bolj posredno, kakor neposredno delovanje. Bil bi višek neumnosti, če bi tlačili Karl Marxa v mlada grla. Vse bo prišlo sčasoma. Daj jim kaj ložjega, prebavljivejšega. Povaljaj krogljice najprej v sladkorju." Umevno je toraj, kar je pisal "The Call" na "Majnikov dan", da so dobili soeijalistovski otroci po paradi sladoleda, slaščic in da so jim kazali celo vrsto slik iz bojev med policijo in stav-karji v Lawrence in Little Falls. Vrnimo se zopet k članku v "The Call", dne 30. marca 1913: "Mladino je treba počasi naučiti ustaje in revolucije. Pesmi pomagajo. Igre pomagajo. Prilični govori so tudi dobri. Tega se morajo nalezti. Ne moreš jim vsega vtepsti v glavo v dveh dneh. V dveh dneh narejeni uporniki morda še v eni krizi ne bodo ostali." "I.esson 24" v "Socialist Primer", mala knjižica, katero je spisal neki Klein za otroke, kateri obiskujejo nedeljsko šolo, je gotovo zanimiva: "Tukaj je mož s puško; spada v armado. Vidiš, da ima lepo obleko. Ali dela? Ne, mož s puško ne dela nič. Njegovo opravilo je, da strelja ljudi, kateri delajo. Ali je lepo streljati ljudi, kateri delajo? Ali bi rad vstrelif človeka? Ta mož je, pije. se oblači, toda ne dela. Ali misliš, da je to lepo? Da. to je lepo za debelega človeka, toda slabo za drobnega; ta lastuje onega s puško. Kadar bo droben mož imel postavo na svoji strani, tedaj ne bo več ljudij s puško. Kdo naredi puško? Mož, kateri dela. Kdo naredi lepo obleko? Mož. kateri dela. Kdo bo vstreljen s puško? Mož, kateri dela. Kdo dobi slabo obleko? Mož. kateri dela. Ali je to prav? Ne, to je krivično." Zopet beremo v "Proceedings of the 1910 National Convention of the Socialist Party", na strani 69: "Socija-lizem naj se razširja po naših višjih šolah in kolegijih. Niso vsi otroci, niti večina ne, v teh zavodih, otroci premožnejših. Večkrat izhajajo od revnih starišev, kar večkrat sami sebi kaj pritrgajo. ker upajo, da bo boljša izobrazba pomagala otrokom v boju za obstoj. Večino teh dijakov pričakuje, da bodo plačani uslužbenci. Ti bodo samo pomnožili razred učenega proletarijata. Vsi so idealni in mlade-niško navdušeni in lažje razširjajo socijalizem med lastnimi ljudmi, kakor ti, katere je boj za obstanek naredil skeptične in cinične. (Skeptičen človek je oni, ki dvomi o vsem, kar mu kdo pove — ciničen je tisti, kateri se ali ne briga ali ne verjame stvari, katera se mu pripoveduje, opomba moja.) Socijalist iz višje šole ima lep vspeh med njimi in stranka bi morala stvar podpirati." Četudi so socijalisti veliko dosegli pri učenju mladine, vendar vse kaže. da bodo v bodočnosti dobili veliko Več naše mladine zase. vče se Amerikanci ne zbude o pravem času. Da se ameriški socijalizem vedno bolj približuje narodnim šolani, se hvali "Social Democratic Herald" v Milwaukee. 29. marca 1913. Pr^vi tudi. da je to edini zakluček, do katerega pridejo cilji, načrti, delo in cilj narodnega vzgojevalnega odbora socijali-stvske stranke. (Nadaljevanje sledi.) Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0, Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet, II Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Av«< Brooklyn, N. Y. Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I" Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe. Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slove Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. ncev". * Zai SAMOUMOR. (Leopold Kušlan, Cleveland. O.) dela. Toliko časa traja ta pravica,^ kler nam Bog pusti moči, da svoje lente udejstvujemo. Kakor mor* jak ostati na svojem mestu toliko c sa, dokler ga poveljnik ne odpoM drugam, tako tudi vsak človek. Z»JS svoje dolžnosti pa se samoumorilec' zmeni. In ko misli, da se bo s sni' rešil nesreč, v katere je zašel, PoK s tem novih nesreč in novega S01^ tiste,, ki jih je zapustil v sramot" pomanjkanju. V kakšno sramoto SP vi tak človek sorodnike, otroke, t družino... Poslednje besede in P°*jJ nja dejanja naših dragih ranjkih ® , ostanejo vselej kot sladka tola , spominu. Tolažba nam je, da mo«"1 poklekniti na njihove grobove i« liti za nje. Tolažba zlasti trdno^r pričanje, da se bodemo zopet e v ideli v srečni večnosti. In te to oropa samoumorilec svoje ziia1,ce' sorodnike, ki jih je zapustil v živIJ Ali je mogoča večja brezsrčno^- našnji svet se rad hvali s svojo hreZ vekoljubnostjo", a se obenem u' ^ no mori in strelja. Ali je to c'° ljubje? Krivičnež in brez srca Je ^ ki dvigne roko proti samemu sebi-junak, ampak slabič, ki si ne "P3^:-nesti teže življenja in zato tem ^ J nejšo težo zvali na rame svoj'^ ,J(j| j njih! Naj tudi maloverni s.v. samoumorilca kot junaka, on n1' ^ ni mož, ni velikan! Slabejši )e ženica, ki svojo bolezen preiias^ j, in leta vdano in potrpežljivo. ^^ ■/ junakinja, ki svoje breme nosiijr y B je slabotnež,. ki je pod bremejr^, magal in ga strahopetno vrgel 0 ^ ^ Toda kje je iskati vzrokov, m , tranjih glavnih vzrokov samo»nl f; Zdi se mi, da je vzrok dvoje'1^ ^ je brezvernost današnjega čaSa gjif popolnoma zgrešena vzgoja mladine. (Konec sledi.) 50 odtotkov. . I t ■■ da 1 Z gotovostjo smemo reci. ^ približno petdeset odstotkov a'' ^ ;r vica vseh glavobolov svoj izv°r. peki in slabosti. Pri zdravi)1'11 ^ peke je najvažneje, izbrati 3 vila, ki ne olajšajo samo zaia f(;-j ki jih je treba rabiti v vedn0 .-j meri. Dobro zdravilo ima ' naravno, ne da povzroča ''"'^y;1' druge neprijetno-ti, ne da <|SJ lo, in popitek mora vedno o rj.r Tako zdravilo je Trinerjevo »j^ zdravilno grenko vino. 1° c ^e^ ločno, a prijetno, krepi telo. P ju t slast, lajša bolečine v Žel0^^ ^ črevesju, preganja zapeko i" u K sledice. Cena $1.00. V j. A-"1' Triner, izdelovatelj, 1333-1-»* j land ave., Chicago. * * * ni t'' ' — na drfrJ Ce nastane potreba za u 9li telesa, zlasti pri revniatizj111 » vralgiji, bolečinah v Prf 'Lin'111^ hrbtu, poskusite Triner s (fic-^J Cena 25 in 50c, po pošti 35 -rssS^T^ DEKLE, KI RAZUME 111 lo in je dobra kuharica, < . „eK službo. Razumeti mora ^o- ko angleško ali vsaj 3'% pojasnila se oglasite na • C"1' St., ali pokličite štev. J go telefon. 'JjfiKi : r.f.kompaJ; A V ™ SLOVENSKI PRA advokaJ v So. Chicago. l^A* Soba 218-9206 Com*e tf Telefon: South Ch^^ —r | ADVOKAT^AW^y f ujft \ Govorimo slove««* 8 Kol.ktuj.«. iu ti'*""'' „,|W >'r Lrii^gy (Nadaljevanje.) Leta 1913 so socijalisti jasno dokazali, da niso zavrnili I. W. \Y., ampak i da so dobri prijatelji in dejanski pod-piralci tistih, kateri so strašili več mesecev mesto Paterson s svojimi govori in grožnjami in z zbiranjem druhali. | Znamenitejši voditeljev v I. W. W. pri stavki svilnih tkalcev so bili William D. Haywood, Patrick L. Quinlan, Carlo Tressa, Adolph Lessig, Joseph J. Ettor and Arthur Giovannitti, vsi socijalisti. Pomoč jim je dohajala od "The Is-. sue", iz Passaic. N. J., katere urednik, Alexander Scott je imel večkrat sitnosti z oblastjo. Ta je trdil, kakor poroča "The Call", dne 18. majnika 1913, , da je imel za seboj narodno organizacijo socijalistovske stranke, katere denarni polom bi ne bil mogoč, dokler bi se kaj takega ne pripetilo v okraju Passaic. I. W. W. ni pomagala pri tej stavki samo v malem lističu "The Issue", ampak tudi večji socijalistični listi so pomagali. "The Call" pravi v uredniškem oddelku 21. aprila 1913: "Samo na ta način bomo zmagali, da pomagamo z denarjem... Njihova zmaga ne koristi toliko njim samim, kakor drugim. Bitka v Pattersonu je ena izmed onih, katera stresa družabnost. To ni boj samo enega oddelka, ampak vseh delavcev. Tu ni samo eno mesto zapopadeno, ampak vsa mesta, kjer so delavci." Wilson B. Killingbeck, tajnik socijalistovske stranke v New Jerseyu je sprejemal darove za olajšavo stavkar-jev, spadajočih k I. W. W.; župan William Brueckman pri socijalistični vladi v Haledon pa je vabil na deset-tisočev svilnih stavkarjev na ta neznaten kraj, kjer so ognjevito govorili in brez kazni grozili. Veliko socijalistov nasprotuje I. W. \\., pa ne zato. ker revolucionarna stranka zagovarja nasilje, ampak ker j je nasprotna političnemu delovanju, po katerem "rumeni socijalisti" Hillquito-vega kalibra skušajo doseči socijali-stovsko revolucijo. To nam priča sam John Spargo, najbolj znan socialističen pisatelj. Da je ta nasproten I. W. W. in rudečim socijalistom, je bilo vsem znano, še predno je izdal knjigo: "Syndicalism, Industrial Unionism and Socialism". Na strani 172 piše: "Če bi se razred, h kateremu jaz spadam, mogel oprostiti zlorabe pre-' lomljenja postav, katere je napravil gospodovalni razred, in upora, pri katerem bi vzeli bogatinom posestva, požgali nekaj poslopij, vsnirtili nekaj lastnikov, potem bi bil seveda zraven." Mladino uče upora. V tej državi so tudi socialistične nedeljske šole. Revolucionarji pravijo sami, da je namen teh šol, da vničijo domoljubje. Pravijo, da bi morale povsod biti take šole, da klubujejo vplivu cerkve, sinagoge in javnih šol. Iz strani 68, "Proceedings of the 1910 National Congress of the Socialist Party" jasno vidimo, kako važno se zdi Marsu, da se vzgoji mladina: "Izmed različnih polj socijalistov-skega razširjanja socialističnega mo-droslovja, je najvažnejša vzgoja deč-j kov in deklic v tem duhu. Zadnje socijalistovske hitke bo izvojeval do sedaj še nedorasel rod; zato jih moramo zgodaj začeti učiti. Evropski socijalisti se tega že davno zavedajo in imajo že skoro v vsakem kraju močno organizacijo med mladino. Ameriški so-' cijalisti so -e ravnokar začeli zavedati. Kdor hoče vzgojiti mladino, mora imeti precej vaje in nikaka socialistična nedeljska šola bi se ne smela ustanoviti, kjer ni dobrih učiteljev. Vse drugače je z otroci, kateri so že nekoliko odrasli, od štirinajstega leta naprej. Ti otroci so že dovolj razumni, da zapopadejo glavno modro-slovje in namen našega gibanja. koli ni dovolj gorečnosti pri njihovi vzgoji v socijaliste. Klube za mladino in društva za vzgojo v socijalizem ot j morali ustanovljati po vsi deželi- I i i klubi naj bi služili najprej za pouk m I praktično politično, delovanje naj 1)1 j izostalo, kar le malo koristi našemu | razvoju in omejuje mlado navdušenost. Ko odrastejo bodo boljši in sposobnejši delavci, ker bodo boljše proučili nauke in način socijalizma. "The Call" v New Yorku doda 30. marca 1913 še tole k pouku za mladino, o socijalizmu: "Do sedaj samo možje volijo v največ državah, kateri pa ne morejo voliti, dokler niso ena-, indvajset let stari. Razume se, da ni mogoče pravilno in razumno voltu i ! brez priprave in vzgoje. Ne moremo ■ pričakovati, da bodo ljudje prav violdi, I če niso prav poučeni... i Če hočeš, da bodo možje in zenc i prav in pametno volili, ko so enain i dvajset let stari, potem se mora kaj z • njimi ukreniti, predno dosežejo to i starost. Od petega do enaindvajse-i tega leta je dolga pot. Tu se da vse storiti. Med tem časom se človeka i napravi dobrega socialista aH sovraz- Ne mine skoro dan. da ne bi bral v tem ali onem časopisu o kaketn samo-umoru. Tu se je eden ustrelil, tam je drugi skočil v vodo, tretji se je pa obesil in tako naprej. Množina samo-urnorov dosega že itak visoke številke; toda sanioumori se še vedno mno-že. Iu vpričo dejstva, da se je ta grda hiba modernega časa zanesla tudi med slovenski narod, vidim potrebo, pisati o tem konkretneje. So znamenja, iz katerih se da sklepati, da je človeška družba bolna. Pa najbolj očito znamenje tega je dejstvo, da so prišli samoti mori že kar v navado in da se je to čudno nagn.enjc, ta kuga razlezla po vsem svetu. V prejšnjem stoletju je bilo to nekaj redkega, da si je kdo sani sebi zadal smrt, bodisi na ta ali oni način. In če se je kje dogodilo kaj takega, so ljudje dolgo časa v okolici govorili o tem, kot o nečem nenavadnem. Dandanes pa, kosi sledijo sanioumori tako na gosto, so , se ljudje temu že privadili tako,, da jim I kaj takega ne velja več za posebno no- i vico. Kvečjemu okoliščine, ki so privedle do samoutnora, ali pa kak nov način saniouinora, to je tisto, kar zanima današnje ljudi. Ni pa mogoče, da bi plulo zdravo življenje v ljudski, duši tam, kjer se tako pogosto javlja žalostno dejstva samoumora, iu kjer je ljudski čut postal kar hladen za kaj , takega. I'a, to še ni vse. Prišli smo že tako daleč, da se sauiouinor poveličuje kot neko hrabro dejanje, ki ga je . treba občudovali, kakor posredno uči svobodomiselno socialistični nauk. In . to naziranje — se mi zdi — je tisti toplomer, ki nam daje spoznati, kako vi soko, oziroma kako nizko stoji živo . srebro v cevi življenjskega termoine-, tra. Človeku se zdi, da se vračajo nazaj časi poganstva, ko so bili samo- ! umori v cvetju in ožarjeni s svitom i slave in hrabrosti. Kristus in Belial si 'stojita zopet v hudem boju nasproti; , ' malik se je dvignil zoper krščanstvo; I pogansko nazicanje hoče dobiti zmago ' nad križem. — Mi pa, katoličani, da i rečeni katoličani v pravem pomenu . besede, smo poklicani kot četa v bojnih vrstah sv. Cerkve, da tudi v tem . oziru ponašamo v svet veliko misel kr-i ščanstva, ki samoumor obsoja iz stališča naravnih zakonov in iz stališča določno začrtane krščanske resnice. . I Poslušajmo, kaj nam že zdrava pamet pove glede samoumora. Vse. kar živi na svetu, se veseli svojega življenja in se brani zoper vse, kar preti, da uniči to življenje. Vsaka žival ima svoje primerno, orožje, ki se ž njim 'brani zoper vsakovrstne napade. No-bena žival ne gre v smrt hote; vsaka se brani smrti in uničenja. Ali ne grize mravlja s kleščami? Ali vas ne bo pičila osa, ako jo dražite? Ali ne sika gad, ko mu gre za življenje? In človek z zdravo pametjo in z zdravim mišljenjem, ali ne visi na življenju z vsemi silami? Življenje se mu zdi dragoceno, tako da rajši prenaša dolgotrajno bolezen, revščino, bolečine, samo da si reši in ohrani življenje. Splošno rečeno: nikdo rad ne umrje. Ba-i sen nam pripoveduje ® možičku. ki je > star in betežen nesel butaro drv na ( hrbtu in vsled slabosti vrgel butaro po tleh, da se odpočije. Ko je bilo treba zopet zadeti breme na ramo, je klical smrt na pomoč, lioteč rajši umreti, kot da bi se tako trudil in mučil na svoja -tara leta. In smrt je prišla. Pa kaj je storil možiček? "Ej, draga smrt," tako je rekel, "ne potrebujem te za drugo, kot da mi pomagaš zadeti tole breme." Res. Stvarnih sam je položil v človeško naravo neki čut, ki nas sili, da se ohranimo pri življenju čim dalje mogoče. In ta čut. ta nagon je najmočnejši izmed vseh nagonov človekovih. Po pravici, zakaj ako ne pridejo višji nameni, moramo ta nagon spoštovati in ubogati. Za,to pa je vsak samoumor nekaj nenaravnega, kar nasprotuje čutu. ki ga je položil Stvarnik v človeško naravo. Zato ni nobene ga slučaja, da bi mogli samoumor odobravati, ako se je zgodil vedoma in pri popolni pameti. Morda bo kdo rekel: Kako pa to, da so še stari modrijani samoumor odobravali? Na katera načela se je opiral nauk starih mož, da so mogli zagovarjati kaj tako protinaravnega? Da. če se prav spominjam, so bili tisti modrijani, ki so samoumor odo-, bravali, takozvani "stojiki". Toda nji- j hov nauk se je bil preživel že ob nji-hovem času; zakaj že pri starih poganih so bili vstali posamezni možje, ki so se nauku stojikov odločno uprli. Popolno luč v tem oziru je prineslo človeštvu šele krščanstvo. In med ko-1 ličkaj znamenitimi učenjaki krščanske dobe ne dobimo niti enega, ki bi samo-umor zagovarjal. Se predno je začrtal prst božji v kanienito tablo odločno zapoved: Ne ubijaj, — še poprej je bil isti prst božji zapisal v srce vsake ■ ga posameznega človeka zavest: Ne stori zalega, ne sebi ne drugemu. In od Boga na ta način ustvarjeno srce človeško je tista gora Sinaj, ki se strese vselej, kadar se'prikradc v dušo želja po samoumoru. človekova vest, pa naj je kristjan ali pa ne, vest vsakega človeka se vzdigne in pridiguje med gromom in bliskom: Ne ubijaj. Le duša, ki je zapadla viharju strasti, more preslišali tak glas ali ga za nekaj časa oglnšiti. In potem: ali ne prekrši človek - sa-niouniororn svoje najvažnejše dolžnosti? S samomorilno svojo roko posega v pravice Boga samega, ki mu je življenje dal. iu ki edini ima pravico življenje vzeti. Bog je tisti, ki je go-j spodar čez življenje in smrt. Samo-, umorilcc je torej puntar zoper Boga in njegove pravice. Samoumorilec pa greši tudi proti samemu sebi. Vsa narava človekova kliče po sreči, po stalni in nevcnljivi I sreči. Tako hrepenenje po sreči je II Stvarnik sam vsadil v našo naravo. In i- to hrepenenje hoče on tudi utešiti. j i Pripravil je za človeka onstran groba , srečo, ki bo stalna in neminljiva. To . srečo pa vrže samoumoHlec lahkomi-. j selno od sebe. Hrepenenje njegovega i I srca po neminljivi sreči ne bo nikdar , utečeno. Kakšno hudodelstvo zoper . samega sebe! Samoumorilec je krivičen tudi na > prani človeški družbi. Človek ne živi - le zase, ampak tudi za druge. Družba, - v kateri smo rojeni in kjer delujemo, "jima pravico, da uživa plodove našega AMERIKANSKI SLOVENEC. 8. OKTOBRA 1915. Družba id, 0. :t, m Av«i t. I« sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) državah werne amekike. Sedež: JOLIET, ILL. Vst:i uovljena 29. novembra 1914 Iakor. v drž. IU., 14. maja 1915 ^ NADZORNI ODBOR: Anton Kastello, La Salle, 111. 2. John Stua, Bradley, 111. 3. Nicholas J. Vranichar, Joliet, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: Stephen Kukar, Joliet, 111. 2. Anion Trgovčič, Mount Olive, 111. 3. Josip Težak,. Joliet, 111. I v Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, 111. t! u- •-- ne sa Pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe jo aaJ Pošljejo na 1. porotnika. ft [': p —- II bod e'en° ^->ru®tvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-i« ^ mestu države Illinois s 8. udi obojega spola. Ig sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od 0 55. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad. JUCUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega 'člana v fistiti ° Vsoto takoj po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevne „ l2pV redu in sprejete v gl. uradu. Za ODŠKODNINE, katere je deležen vsak član(ica), in sicer: PoPolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; za P°P°lno izgubo vida na obeh očesih vsoto $250.00; 2a !Zgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00; i ^ «gubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00; 'zgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00; 2a |zgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00; Ja !2gubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; *a zi'2211!10 naimanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $50.00; ko delo hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen za vsa- s« ^^^UJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer enkrat ^ vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za ^ n° °Peracijo na kili ali vtrganje m. i v«č 'n operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem- < Plačat; SC tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba iz-izni,., P°škodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in I, a za operacije. ' )il1 ^»k ^*anC'ca) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki '3 S. D takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico in Čl e tega plačujejo Društva bolniško podporo. Plačajo sledeči asessnent z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine: 0|WŽBIN3 GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA.IEDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: »./dscd,—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred,—John N. Pasdertz, Joliet, IU Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. kpiv-A. Nemanich, Jr., Joliet, 111. Blagajnik—John Petrio, Joliet, IU. Ra2red Za $250.00: 1 Starost. Asesment. 2......... 1&-20 ....................18c 3 ......... 20—25 ....................20c 4 ........ 25—30 .......... 23c 5 ......... 30-35 ....................25c 6 ........ 35-40 ..........28c 1 '....... 40—45 ....................32c 8 , ....... 45—50 ....................38c •-••.. 50-55 ....................45c te ^^^J^ž^plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške. Za $500.00: Razred. Starost. Asesment. 1 ......... 16—20 .......... 35c 2 ......... 20—25 .......... 40c 3 ......... 25—30 .......... 45c 4 ......... 30—35 .......... 50c 5 ......... 35-40 .......... 55c 6 ......... 40—45 .......... 63c 7 ......... 45—50 .......... 75c J. dr"štvu št. 1, Joliet, IU.: John Hreberšek. ^ '"štvu št. 3, La Salle, 111.: Josephine Kastello. K(irni.ŠtVU št' 4' Bradley> in-: Michael Jakofčič, Ana Starešinič. ^ranlv 7Ustvu št. 8, Rockdale, III.: Mary I.esli, Miro Saršon, Paulina Krulac, "Panik, Martin Bukovec. PRISTOPILI ČLANI(ICE). M'ch- *30. sept. 1915. -društva ' Cenjeni sobrat in tajnik "es denar i, žine! sPrejel isem da-Podnn ' atere8a ste mi poslali— V'am naj°ro svoto $33.00, za katero se °h'tro n ^hvalim, ki ste mi ta-dit bi rolVl ''1 Želim iz "lega srca, ',stneniu • ,1>rist0Pa'i k temu prekope. Tor • emu Društvu sv. Dru-tainik j CJ.Prosim, dragi »obrat in v n epec' bi priobčili te 0venec I?"1. pri,iubljenem listu Am. r'ke znaU odo rojaki širom Ame-! Jolietu ' a» Je Društvo sv. Družine ?tvo. Rojak" "ajboljše podporno dru-Mvu dokler • 1>ristOpajte k temu dru-Ure cas' ker človek nežna ! enkfat Sri*4 kje 8« nesreča doleti, n av vsem U:i hvala za denar! Pohištva !SV nSob5.atom in sosestram UUani sobrat UŽine in ostanem Vaš Jos. Rom. » , . 2ahvala. i, opisani p. , Sv- Druži,, fomac, član dru- > uhvST v Joliet"-Be naiiskrc- M8a društva l ™ 'n.iškemu odboru •stvlsk°vali. t;k';.° 111 e v moji bolezni « VU *a nakaz* ,0ru i" celemu član-PodPoro v »Plačano mi bol- -m d, - znS$24,K)'k<" -1- V avno ., " tega priporočam ^ močno društvo " klancem m prijateljem (C^VOORICL 110 P^f^Slovencu».) . Sedaj l Gorici' 6- «vgusta 1915. Ket,rt«V, 29 "„!'°nci Precej ,uirno. V Uk;> za g T Se končala velika >.\ Uhov "g 8 1)<,pol""» neuspe-če Ja' 80 Poslan" P°tcm- v Petek 30. IT na S tak Zjutlaj °b tri. h. meri s preu CSta pote„, pa je v ot,Ve" ^ d"evi nastopiI re-LVSak ,lan L '"Z. Prihaja- v rnate šrau,, r °n° Stl!l" "'"ta u, "081 °c v'ada 't .ta «'•' Popolna ' tako z'epa n n, >e pojavljajo v zraku aeroplani. naši in sovražni. Tedaj jih zasledujejo s šrapnelskimi streli, naši seveda sovražne, sovražnik pa naše. Navadno pa so aeroplani tako visoko, da pokajo šrapneli pod njimi. Sicer pa se vidi, da je silno težko zadeti aeroplan visoko v zraku. Zrak je čist in prozoren; meglica na meglico ■se pojavlja, aeroplan pa mirno natl njimi. Kakor da bi se človek tam gori čutil popolnoma varnega. Sovražnik meče sempatja tudi bombe, toda ne zadene. Niti strahu ne vzbuja več. ampak le radovednost. m ■--, s iS | RAZNOTEROSTI. Časopisje v Avstriji. Leta 1911. je izhajalo v Avstriji vsega skupaj 4261 listov in revij. Od teh je bilo 1282 političnih in 81 ženskih listov. Pet- do sedemkrat na teden je izhajalo 178 listov. Nemških listov je bilo 2327. čeških 1141, poljskih 369, italijanskih 131, slovenskih 91, rusin-skih 71, hrvaških in srbskih 35, hebrejskih 19, rumunskih 14 in več drugoje-zičnih. V esperantskem jeziku sta izhajala 2 lista. Koliko je Poljakov. Kakor je te dni prinesla "Germa-nia" poročilo, so po uradnih izkazih leta 1900 našteli 24,500,(XX) Poljakov. V Rusiji jih živi 12 mil., v Avstriji 5,-000,(KK), v Prusiji 4,000,000, v Združenih državah v Ameriki 3,000,000 in po drugih delih sveta okrog pol milijona. Največje poljsko mesto je Varšavav, ki šteje 872,478 prebivalcev, Lodž 408,-330, Lvov 206,113, Vilno 183,482, Poznanj 156.681, Krakov krog 151,000. V Chicagu živi nad 300.000, v Berolinu pa 60 tisoč Poljakov. O debelih ljudeh. Debeli ljudje z obširno svojo vna-njostjo so zelo pogosto predmet za-smehljivih opomb iu mnogokrat se dvomi o njih energiji. Kakor poroča "London Answer", se to dogaja po krivici, zakaj zgodovina omenja mnogo genijev, ki so bili znani po svoji obsežnosti in spoštovanj avredni teži svojega telesa. Slavni Napoleon je imel sicer prav prijazen trebuh in vendar je kljub temu imel velikansko por-cijo energije. Bil je nenavadno telesno in duševno čil in krepak. Balzac, francoski pisatelj, je bil prav "obširen" in nekoč je v šali rekel, da bi bila zanj prav telovadba, če bi mogel teči okrog samega sebe. In Balzac je bil vendar veleum, ker njegova dela danes s ponosom lahko uvrstimo med najboljša dela svetovne literature. Drugi francoski pisatelj, Kugene Sue, je bil nenavadno debel iii se je le težko obrnil na stolu, kamor je -edel. In vendar je napisal mojstersko delo: "Večni Žid" poleg drugih, visoko cenjenih literarnih del. Operni pevci, umetniki, so bili vedno debeli. Caruse se lahko prišteva k njim in ravno tako cela vrsta drugih. Skladatelj Rossini je bil tako debel, da ni videl svojih kolen 6 let. Radij — sredstvo proti nevihti. Dva francoska učenjaka, profesor Voile in profesor IUard, sta, kakor se poroča, napravila znamenit izum. Prof. Volle se je skupno z fizikom Illardom že dalje časa bavil s konstrukcijo novega strelovoda in je svoj izum že večkrat popravil. V akademiji znanosti je sedaj poročal o svojem izumu ter povedal, da je do-egel že več uspt-hov. Na koncu strelovoda so prav majhne množine, kaki trije miligrami, radija. Radij tako zelo učinkuje na atmosfero, nasičeno z elektriko, da se strela razdeli na neizmerno majhne in posamezne dele, všled česar se grozna moč strele skoraj popolnoma uniči. Ženska nečimernost. Na Dunaju je v hotelu Bristol umrla grofica Osten-Platen. Pri zapisovanju zapuščine so našli to-le: 60 oblek, 110 klobukov in vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 2 milijona kron. Najcenejša obleka je stala 5000 K, posamezne klobuke so cenili od 1000 do 12,000 K. Pokojnica je izdala za svojo obleko na leto 400,000 K in je na ta način že večino svojega premoženja zapravila. Grofica Osten-Platen je v zadnjih letih 8krat napravila oporoko; tudi malo pred smrtjo, ko že ni mogla več govoriti, je kazala z znamenji, da bi rada še enkrat izpremenila oporoko, a je kmalu nato umrla. Najstarejši človek v Avstriji jes bržkone v Nemškem Brodu na Češkem živeči Jan Navratil. Rojen je bil 1. 179, živi torej že v tretjem stoletju. V razmerju s to visoko starostjo je mož še nenavadno čvrst na duhu in na telesu. Le vid in sluh mu pojemata nekoliko. Koliko knjig izide na leto. Na leto izide v Nemčiji 33.000, v Rusiji 29,000, na Japonskem 24,000, v Združenih severo-ameriških državah 11.200, v Angliji 11.000, v Italiji 10,900, na Francoskem 10,400. v Švici 10,000, v Avatro-Ogrski 7,000, v severnih državah 6,500, na Balkanu 4,000, na Ho-landskem 3,700, na Španskem in Portugalskem pa 2,700 knjig. Potres. San Francisco, Cal., 3. okt. — Več potresov, ki so imeli svoj izvor prej-kone v VVasatch-gorovju. je bilo včeraj občutiti v državah Utah, Nevada, Oregon, Idaho in severnem delu Cali-fornije. V posamnih slučajih, kakor n. pr. v Nevadi, je bil potres tako močan, da so se vodne shrambe ob tiru Southern Pacific-železnice prekucnile in je bila napravljena tudi drugačna škoda. V mestih Baker, Ore.. Sacramento in Fresno, Cal., so se zamajale cele hiše, tako da so prebivavci rajši prenočili pod milim nebom. V San Fran-ciseu samem je bil potres komaj občutiti". Električarji zastavkali. Schenectady, N. Y., 4. okt. — Pet-tisoč od kakih 10,000 delavcev General Elečtric-družbe je danes zastavkalo v dosego osemurnega delovnega časa. Do izgredov ni prišlo. Drugi organizirani delavci nameravajo slediti zgled. Najvišji jez na svetu. Boise, Idaho,- 4. okt. — "Arrowrock dam", 348.5 čevlja visoki jez čez reko lioise, dvaindvajset milj navzgor od mesta Boise, je bil posvečen danes vpričo tisočerih oseb. Jez, najvišji na svetu, je ključ do največjega načrta za dovajanje vode, ki ga je podjela vlada Združenih Držav — 234,000 akrov v soseščini krajev Boise, Nampa, Caldwell in številnih manjših občin. Podjetje je stalo vlado $12,000,000. in to svoto imajo naselniki po pogodbi povrniti v dvajsetih letih potoni letnih plačil za vodo. Revolucija v Perziji. Berlin, 6. okt. — "Lokal-Anzeiger" prinaša brzojavko iz Carigrada, ki je v nji rečeno, da sta bila britanski konzul in njegov sin v Ispahanu umorjena po Perzijeih. Drugo poročilo iz Teherana v London z dne 14. sept. pravi, da vlada v Perziji anarhija. SKišis ^ fo ^ II §a ii^ii^ij; ,--1 ial ZA KRATEK ČAS. | i^j j__| »SiSiSSSSISSSSiliS Humor obsojenca. Ko se domači od njega poslavljajo, jim reče: "Saj se vidimo še jutri, predno me obesijo!" — Ko se peljeta z rabljem na morišče: "Zlomka vendar, kako je grdo vreme!" — Rabelj: "Kaj ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU. Društvo Sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse." ODBOR ZA LETO 1915. Predsednik..................George Stonich. Podpredsednik...............Stephen Kukar. Tajnik..........................Jos. Klepec. Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr. Blagajnik.......................John Petric. Reditelj.......................Frank Kocjan. NADZORNIKI: Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill. To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, .k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride. Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste laliko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino lahko plačate za eden ali več mesecev vnaprej. To Društvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak delavni dan za 50c na mesec. Izplačuje zavarovalnino, poškodnino in za operacije, za plačila, kakor kaže oglas gl. urada D. S. D. Pri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnpsti ni nobenih v tem društvu. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo. Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisanem. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na: JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL. porajtate vi, saj je to vaša zadnja pot!' — Na morišču: "Rabelj: "Oprostite, če vas bo malo zabolelo, jaz to delo šele vprvič izvršujem!" — Obsojenec: "Jaz tudi!" V tistem trenotku pride pomiloščenje. Obsojenec: "Je bil pa res že zadnji čas!" Pri vojakih. Častnik: "Kaj si morete misliti, če ste na straži in slišite pse lajati?" Vojak: "Da luna sije!" V smrtni nevarnosti na morju. Kapitan: "Če se vihar ne poleže, smo v desetih minutah v nebesih!" Potnik: "Bog nas varuj!" Gliha z gliho. Gospa: "Zakaj te je gospodar proč dal?" — Dekla: "Ne bodite vendar tako radovedni, gospa! Ali sem Vas jaz že vprašala, zakaj ni mogla prejšnja dekla pri Vas ostati?" Zoper navado. Grofinja: "Janez, zakaj se pa danes tako kislo držiš?" Strežaj: "Milostiva gospa me še niste danes kregali, pa je ura že sedem!" jutro advokat s strahom zapazi, da je njegova hči z onim moški mna imenovani način pobegnila. "Mi." 1 . . i Sodnik: "No, Jozelj, ali smo spet kradli?" Jozelj: "Ja, ja, pridemo spet v luknjo, kajne, gospod sodnik!" Sramežljivo. Tujec: "Smem li vprašati: Kdo so te sedmere gospice?" Oče: "Ona na desni je moja hči — druge so pa njene sestre!" Duhovito. voz gnoja: "Kajne, oče, da imam prav, če trdim, da je gnoj duša vsvake-ga kmetovalca?" Nevaren svet. V New Yorku pride lep, mlad mož k advokatu vprašat za svet, kako bi mogel bogato žensko odpeljati, ne da bi grešil zoper postavo. Advokat: "Tu je le eno mogoče. Vi morate s tisto žensko le na konju pobegniti in reči, da je konj z vama pobegnil!" — Mož odvetnika lepo zahvali in gre. Drugo Kaj je pošteno. Mali judek vpraša očeta: "Kaj pa je to: 'pošteno'?" . Stari jud: "To je kmalu povedano. Če najdeš kako malenkost, ni treba nasiti na policijo; se ne izplača. Če pa najdeš kapital, ti pa ni treba poštenega imena!" V naglici. Učitelj: "Žane, ti si zopet jabolka kradel. Kaj bo s taboj?" "Jaz se zmeraj bojim, da se še enkrat v zaporu vidiva!" Spoznal ga je. A: "Ali bi mogel s taboj eno besedo izpregovoriti?" B: "Lahko, če ni ta beseda denar!" tm pmm^m llMini ilipil—Mfif Mfcai a'" ^ Photo 9 1912, by American Press Association. WOODROW WILSON. THOMAS RtLEY MARSHALL. ' predsednik Združ. Držav. podpredsednik Z. I). Brzojavka iz Washingtona, D. C., obljavljena na prvi strani, je naznanila včeraj zaroko predsednika Wilsona z gospo Norman Bait, bogato vdovo, ki se je ž njo seznanil lani v Washingtonu. AMERIKANSKI SLOVENEC. 8. OKTOBRA 1915. Ponižani [in razžaljeni. ROMAN V ŠTIRIH DELIH IN Z EPILOGOM. Ruski spisal f. M. Dostojevskij. Poslovenil Vladimir Levstik. (Dalje.) Zamislil me je. Naenkrat pa je dvignil glavo pogledal je nekako pomenljivo in nadaljeval: "Vidite, prijatelj moj mladi, razo-deti vam hočem neko skrivnost priro-de, ki vam je menda popolnoma neznana. Prepričan sem, da me imenujete v tem trenotku grešnika, morda celo podleža in čudež razuzdanosti in pregrehe. A poslušajte, kaj vam pravim! Ako bi bilo le mogoče, kar pa po človeški naravi nikdar ne more biti, ako bi bilo mogoče, da bi kdo izmed nas opisal vse svoje malenkosti, toda tako, da se ne bi bal povedati ne samo to, ker se boji povedati in česar za nobeno ceno ne zaupa ljudem, ne samo to, kar se boji povedati svojim najboljšim prijateljem, temveč tudi tL., kar se včasih boji priznati samemu sebi, — potem bi se dvignil na svetu pač tolik smrad, da bi se morali vsi zadušiti. To je tisto, zaradi česar so naše forme tako koristne. V njih tiči globoka misel, — ne rečem, da nravna, temveč zavarovalna in udobna misel, kar je seveda še bolje, kajti nravnost je v bistvu tudi komfort, to je izumljena edinole v svrho udobnosti. Toda o formah kasneja, spomnite me nanje; zdaj sem zašel s pota. Vi me dolžite, napak, razuzdanosti in nravnosti, do-čim je moja krivda v tem trenotku morda samo ta, da sem odkritosrčnejši od drugih, in ničesar drugega; to, da ne tajin^Kar sem vam rekel že prej. To je zlo početje, toda. Za ta treno-tek hočem tako. Sicer pa se ne vznemirjajte," je dodal s porogljivim nasmehom, "in ne mislite, da se opravičujem. Zapomnite si tudi to, da vas ne maram motiti in izpraševati o tem, če nimate vi sami takšnih skrivnosti, da bi mogel z vašimi skrivnostmi o-pravičiti tudi sebe. Spodobno in plemenito ravnam. Sploh je moje ravnanje vselej spodobno in plemenito..." "Izpozabljate >e," sem dejal in ga pogledal z zaničevanjem. "Izpozabljam se, hahahal Toda povejte o čem sedaj mislite? Vi si mislite: čemu sem vas pripeljal semkaj in nenadoma, brez vsakega vzroka, postal pred vami tako odkritosrčen? Ali je tako, ali ni?" "Je" "Kasneje boste videli, zakaj." "Najpriprostejša razlaga je ta, da ste izpili skoro dve steklenici in postali — pijani." "Da sem pijan! Tudi to je mogoče. A zdi se mi, da sva se spet začela prepirati, dasiravno sva govorila prej o tako zanimivem predmetu. Da, moj poet, ako je še kaj dobrega in sladkega na svetu, potem so to ženske." "Ali veste, knez, da mi nikakor ne gre v glavo kako vam je prišlo na um, da ste si ravno mene izbrali za zaupnika svojih skrivnosti in ljubezenskih stremljenj." "Hml Saj sem vam rekel, da izveste pozneje. Ne bojte >e; a tudi ko bi bilo re> tako, brez vsakega vzroka, saj ste vendar pesnik in me razumete; sicer pa sem vam že itak govoril o tem. Posebno sladostrastje je v tem nenadnem siietjti krinke, v tem cinizmu, s katerim se človek naenkrat pokaže pred drugim takšnega, da se niti ;ii vredno sramovati pred njim. Takšno veselje nudi človeku tudi trenotek. ko nenadoma osupne kakšnega Schillerja in mu pokaže jezik, kadar je najmanj pripravljen na to." Knez .-.e je zasmejal. "Knez," sem izpregovoril jaz. razkačen nad njegovo baliatosijo, "vi nas sovražite in mene z drugimi vred, in se /daj nad menoj maščujete za vse. Vse t;- delate iz samega nizkega samoljub ja Zli ste in sicer malenkostno zli. Razsrdili smo vas in nemara je oni ve-•čer glavni vzrok, da se jezite. Gotovo jc, da se z ničemer niste mogli tako silno zticsti nad menoj, kakor s tem popolnim zaničevanjem; odvezujete se celo najnavadnejše vljudnosti, ki jo vsakteri drugim dolguje. Jasno mi hočete pokazati, da se vam niti ne zdi vredno, sramovati se pred menoj, ker si tako odkritosrčno in nepričakovano trgate svojo gnusno krinko z obličja in se kažete tako v vsej svoji nravni brez-ramnosti. "Zakaj mi pripovedujete vse to." je vprašal 011 in me surovo in zlobno po gledal. "Da pokažete svoje bistro-umje?" "I)a vam pokažem, kako dobro vas razumem, in vam to v obraz povem. "Quelle idee, moucher," je nadaljeval on, in njegov pogled je postal naenkrat spet vesel in dobrodušen, kakor prej. "Samo, da ste me zapeljali od predmeta. Buvotis, niyn ami, dovolile, da vam nalijem. Jaz pa sem vam hotel ravnokar povedati mikaven in >*i!iio zanimiv dogodek. Naj vain ga začrtam v glavnih potezah I Nekoč sem bit znan z neko gospo, ki ni bila več v prvi mladosti, temveč je imela ie kakšnih sedem ali osemindvajset let. Hila je krasotica prve vrste. Njen pogled je bil presunljiv, kakor pogled oslice, a vedno resen in strog. Držah se je veličastno in nedostopno Slo vela je za hladno, kakor led in je bila Strah v-akogar v »voji nedosežni, da naravnost grozni kreposti. Grozni! V vsem njenem okrožju ni bilo nestrp-nejšega sodnika od nje. Na drugih ženskah ni sodila samo napake, temveč vsako najmanjšo slabost, sodila neizprosno in neprizivno. V svojem krogu je imela ogromen vpliv. Naj-ošabnejše starke, sloveče vsled svoje kreposti, so jo spoštovale. Na vse je zrla s brezstrastno strogim pogledom opatice srednjeveškega samostana. Mlade ženske so trepetale pred njenim pogledom in njeno sodbo. Ena sama njena opazka, le en namigljaj iz njenih ust je že mogel uničiti dobro ime; celo moški so se je bali. Naposled se je vrgla v naročje nekega istotako mirnega veličastnega misticizma... In kaj? Ni bilo hujše razuzdanke od te žen-ke in mene je doletela čast, da sem si zaslužil njeno popolno zaupanje. Bil sem, z eno besedo, njen tajni in tajnostni ljubimec. Najini odno-šaji so bili urejeni tako spretno in mojstrski, da niti nihče izmed njenih domačih ni mogel gojiti niti najmanjšega suma, samo njena presrčkana ko-mornica, rodom francozinja, je vedela za vse njene skrivnosti; na njo edino se je mogla popolnoma zanesti. Naj-silnejše, najpreumljivejše in najbolj pretresujoče v njeni ljubezni je bila njena skrivnost in predrznost prevare. Ta posmeh nad vsem, kar je grofinja oznanjala v družbi kot visoko, ni — dostopno in nekršljivo, in naposled ta znotranji, peklenski smeh in prostovoljna težnja za vsem, kar je prepovedano, — in vse to brez mej, pritirano do najskrajnejše stopinje, do stopinje, ki bi se ji niti najognjevitejša domišljija ne upala naslikati, — to je bila glavna lastnost in najznačilnejša poteza te ljubezni. Čez leto dni me jc zamenjala z drugim. Nji bi ne mogel škodovati, ko bi tudi hotel. No, kdo mi more verjeti? Kakšen značaj je to kaj pravite, mladi prijatelj?" "Fej, kolika gnusoba," sem mu odgovoril; le s studom sem poslušal njegovo priznanje. "Ne bili bi moj mladi prijatelj, ako bi 1111 odgovorili drugače. Vedel sem, da rečete to. Haliaha! Počakajte, 111011 ami, živite še nekaj časa, in zjasnilo se vam bo; a zdaj, — zdaj vam je treba še potičic. Ne, potem niste pesnik: ta ženska je razumela življenje in se je vedela okoristiti z njim." "A zakaj naj bi se človek podajal v takšno živinstvo?" "V kakšno živinstvo?" "V takšno, kakor ta ženska in vi." "Ah, vi imenujete to živinstvo: to je znak, da tičite še vedno v plenicah i.i povojih. Priznati moram, da se samostojnost pojavi lahko tudi ravno v nasprotni smeri, toda — govoriva bolj podomače mon ami, sami priznajte, da je to neumnost!" "Kaj pa ni neumnost?" "Kar ni neumnost, to je osebnost, to sem jaz sam. Vse je zame in ves ivet je zame ustvarjen. Veste, prijatelj, jaz še vedno verujem v to, da se la na svetu dobro živeti. To pa ie najboljša vera, zakaj brez nje ni slabo ni mogoče živeti; človek bi se moral za-trupiti. Pravijo, da je neki bedak zares napravil tako. Zamodroval se ie tako, da je ovrgel vse, vse, celo zakonitost najnornialnejših in najnaravnej-ših človeških dolžnosti, in prišel je tako daleč, da 11111 nič več ni ostalo; dobil jc za svoto ničlo, in je sel in razglasil. da je najboljše v življenju modra kislina. Vi porečete: to je Hamlet, to je strašen obup, z eno besedo tako nekaj vznesenega, kar bi se nam niti sanjalo ne. Toda, vi ste pesnik, jaz pa navaden človek; in zato pravim, d« jc treba gledati na to stvar z najbolj navadnega in praktičnega stališča. Jaz naprimer sem se že davno rešil vseh vezi in dolžnosti. Dolžnost mi je takrat dolžnost, kadifr mi obeta kak-Mio korist. Vi seveda ne morete tako gledati 11a stvari, ker imate zvezane noge in bolan okus. Vi gledate le na ideale in kreposti. Toda, dragi moj. rad sem sicer pripravljen, storiti vse, kar mi zapoveste, toda kaj naj počnem ako nedvomno vem. da jc kal vsakate-rk človeške čednosti najglobja sebičnost? In čim več je kje kreposti, tem več je egoizma. Ljubi samega sebe. to jc pravilo, ki ga priznavam. Življenje je kupčija; ne tratite denarja, temveč kupite si ugodnosti, iti vse vaše dolžnosti do bližnjega bodo izpolnjene, to je moja nravno.it, ako je že na v-.ak način hočete poznati, da^i 1110 ram reči, da je mnogo bolje, ne plačali svojem® bližnjemu, temveč storiti tako, da vam dela zastonj... Idealov nisem imel in jih nočem imeti; hrepenenja po njih nisem nikdar občutil. Tako veselo, tako krasno se da tudi brez dealov živeti na svetu, — in, en ^online, meni je zelo povšeči, da morem izhajati brez modre kisline. Da sem nekoliko krepostnejši, bi morda Jtdaj začutil potrebo po nji, kakor tisti bedasti modrijan, ki je bil brez vsakega dvoma Nemec. Ne. toliko lepega je še v življenju! Jaz ljubim vpliv, odlično službo, hotel, visoko igro na karte, strastno ljubim karte. A pred vsem in v prvi vrsti — ženske, — in sicer v vsakoršni obliki... Ljubim celo pritajeno, temno razuzdanost, čimbolj jc čudna in izvirna, čeprav neko- liko umazano, zaradi raznoličnosti! Če takole opazujem vaš obraz: s kakšnim zaničevanjem gledate sedaj name!" "Prav imate," se m odgovoril. "Reciva, da imate prav. toda na vsak način je umazanost še boljša od modre kisline." "Ne; boljša je modra kislina." "Nalašč sem vas vprašal, če ni res. da bi se mogel naslajati nad vašim odgovorom, ki sem ga vedel že naprej. Ne, prijatelj, ako ste pravi človekoljub, potem morate želeti vsem ljudem takšnega okusa, kakoršnega imam jaz, nakar z blatom vred, sicer pametni kmalu ne bodo imeli ničesar več opraviti 11a svetu in ostali bodo le bedaki. To bodo srečni! Saj pravi pregovor že zdaj: bedakov je sreča! Ali veste, da ni prijetnejšega, nego živeti med bedaki in jim pritrjevati: to ni zaman! Ne glejte name, ki cenim predsodke. :e držim gotovih form in stremim za vplivom: saj vidim, da živim v prazni družbi, ki me za zdaj še greje, ža kar ji pritrjujem in se delani, kakor bi dal zanjo vse, (lasi bi jo v ugodnem slučaju prvi zapustil. Vse Vaše ideje so mi znane, dasi si nikdar nisem delal preglavice z njimi; nisem imel vzroka. Vest me ni pekla še nikoli in za nobeno stvar. K vsemu sem pripravljen, ako je dobro zame; ljudij moje vrste je legion in godi se nam v resnici imenitno. Vse 11a svetu lahko pogine, le mi ne poginemo nikoli. Mi smo, odkar svet stoji; ves svet se lahko zruši in propade, toda nas ne bo konec, mi vselej splavamo na vrh. In glejte, o-zrite se samo na to, kako živijo takšni ljudje, kakoršni smo mi, kako krepko, kako dolgo živijo! Ali ste se že kdaj čudili temu? Mi živimo osemdeset do devetdeset let! Torej nam je priroda sama zaščitnica. Hehelie! Jaz hočem 11a vsak način dočakati osemdesetega leta, ker ne ljubim smrti 111 se je bojim. Sam vrag vedi, kako bom še moral umirati! A čemu bi govoril o tem! Zmotil me je tisti filozof, ki se je zastrupil; zlodej naj vzame filozofijo! Buvous, mori clier. Govoriti sva začela o lepili dekletih... Kam pa?" "Odhajam, saj bo čas tudi za vas..." "Bežite, bežite! Razkril sem vam takorekoč vse svoje srce. vi pa niti ne čutite tako živega dokaza prijateljstva. Hehelie! Malo je v vas ljubezni, pesnik moj. A stojte, jaz bom še eno steklenico ..." "Tretjo?" "Tretjo. O kreposti, mladi moj varovanec, — saj ddvolite, da vas nazi-vara s tem sladkim imenom, o kreposti torej, varovanec moj, sem vam že rekel, da čim več je kje kreposti, tem več je egoizma. O tem vam hočem povedati ljubeznivo dogodbico: bila je deklica, ki sem jo ljubil malodane resnično. Celo žrtvovala je mnogokaj za mene..." "Ali je bila tista, ki ste jo okradli?" sem vprašal odurno. Nič več se nisem hotel premagovati. Knez je strepetal, lice se 11111 je iz-premenilo in njegove oči so se plame-neče vprle vame; njih pogled je bil začuden in besen. "Čakajte," je izpregovoril, kakor sam pri sebi, "čakajte, naj premislim. V resnici sem pijan in težko že premišljam—" Umolknil je in. motreč me še vedno z istim zlobno prežečim pogledom, je držar mojo roko v svoji, kakor bi se bal, da mu ne uidem. Bil sem prepričan, da v tem trenotku misli in vgiba, odkod bi jaz utegnil vedeti to skoro nobeni živi duši znano zadevo; in, če ne tiči v vsem tem kakšna nevarnost. To je trajalo nekaj hipov; naenkrat pa se 11111 je spet izpremenil obraz in prejšnji porogljivi, pijatiovcseli izraz se je zopet pokazal v njegovih očeh. Zakro-hotal se je. "Haliaha! Cel Talleyrand* Kaj pa. v resnici sem stal pred njo, kakor o-pljuvan, ko mi je krikuila v obraz, da sem jo »kradel t Kako je cvilita in zmerjala! Ta ženska -e v svoji bes-nosti ni znala več premagovati. Toda presodite sami; prvič je sploh nisem okradel, kakor ste se ravnokar izrazili Njen denar je bil moj. ker mi ga je podarila sama. No, reciva, da mi vi podarite svoj najboljši frank." Pri teh besedah se je ozrl po mojem starem in že precej obnošenem fraku, ki mi ga j* bil sešit krojač Ivan Skrpjagin pred tremi teti. "Jaz -em vam hvaležen in ga nosim; čez leto dni pa se nenadoma spreva, in zahtevate frak od mene nazaj, a jaz sem ga že ponosi I... To je neplemeutto: čemu pa ste mi ga d 1-li? Drugič bi ji bil na vsak način |>o-vrnil denar, dasiravno je bil moj; tod« pomislite sami: kje sem si mogel naenkrat preskrbeti tako veliko/ vsotoF Glavno pa jc to, da ne morem trpeti pa-toralov iu sehillerstva; to je bilo vzrok tega vsega. Ne morete si misliti, kakšno komedijo je igrala pred menoj, ko jc kričala, da mi podari denar, ki je bil že itak moj. Srd me je pograbil in nenadoma — kajti pamet nie nikdar ne zapušča — sem prišel do zaključka, da jo storim morebiti celo nesrečno, ako ji vrnem denar. Od vzel hi ji bit naslado, biti popolnoma nesrečna zaradi mene in me proklinja-zato vse moje življenje. Verujte mi prijatelj, v nesreči takšne vrste je vča sili še nekako tolažilno, ako se nesrečnik zaveda svoja popolne pravice in velikodušnosti in sme krivca po vsej pravici imenovati podleža. Takšna to lažba jeze jc navadna seveda pri schil lerskili naravah; — morda kasneje ni imela ccsa jesti, a da je bila srečna, < tem sem prepričan. Zato ji tudi ni ("Nadaljevanje na 7. strani.) POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR in prejeli boste po ekspre^u eno steklenieo HAMILTON CLUB PURE WHISKEY (one full quart) iu euonuarl finega. SOMA PORT WINK. Obe1 steklenici oSljemo v lepem zaboju—le za en sam papirnat dolar. Pišite C. F. ŽARU HA & CO., 818 Third Av, Pittsburg, Pa. The Will County National Bank of Joliet, Illinoia. Prejema raznovrstne denarne ulo> te«- pošilja denar na vse dele *ret« Kapital in preostanek J300,000.0 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsedno HENRY WEBER, kašir Frank Lopartz 400 Ohio Street JOLIET STARA GOSTILNA -9- NAJBOLJŠA !T POSTREŽBA. W. J BRADY ADVOKAT. Posojuje denar in prodaja posestva. Orpheum Theatre Building JOLIET, ILL. IlMf®l®MMMMIMMM!ll JOHN N. W. Phone 348 SlEFANlCH :.:Slovenska Gostilna::: [p]j; vino domače in importirano, g fino žganje in dišeče smodke. 3 915 N. Scott St., Joliet, 111. mliiiiifliioii Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apno, Si Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG. Chicago Phone 225. i Oscar J. Stephen i Sobo 801 in 202 Barber Kldg. u; Mi hočemo tvoj denai ti hočeš naš les Če boš kupoval od nas, ti bomov* lej postregli z najnižjimi tržnimict nami. Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki' trdi les, lath, cederne stebre, desk Šj šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines w blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglas'" pri nas in oglej si našo zalogo! bomo zadovoljili in ti prihranili d«"1 W. J. LYONS Naš office in Lumber Yard na vof' DES PLAINES I NCLINTON JOLIET, ILLINOIS. JAVNI \OTAH r* S Kupuje in prodaja zemljišča gj v mestu in na deželi, jjj Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Geo. Svetlecich S^MfaESKfoMaf* gH PRVI SALUN S Ba ONKRAJ MOSTA £ »S!« »»Sili »SMS*1 § Chicago Telephone 3868. 107 RUBY STREET, JOLIET, & DOBRODOŠLI! Garmey, Wood & LeB»flI l ADVOKATI. Joliet National Bank Bldfr Oba tel. 891. JOLIET, £ Govori nemško in angleško. ^ TR0ST & KRET7 — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na: 108 Jefferson Street, JOLIET, ILL. Metropolitan Drug P N. Chicago 9c Jacksoa Stt- Slovanska lekarf + JOHNSONOVl f "BELLADONNA" OBL® REVMATESU SLABOSTIH t &£NHH' ^ HROMOSn PLJUČNIH IN F1BNM BOLESTI r KOLKU MRAZENJU . ŽIVOTU BOLESTIH t ČLENKIH VNETJU OPRSNB US9* fCVRALOJl PR0TTNU PREHLAJENJl) OTRPLOSTI HiX: BOLESTIH » LEDPt SLABOTNEM KW2U BOLEST« . KHŠf HUDEM KA&JO YRNIMO SE! Prav radi se .spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od .srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne organe. da preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo, na BITTER-W1HE m f/ A trinerovo horke vino ■WKWJ b/ JOSEPH TR»NER Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo jc jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE. ODSTRANI NERVOZNOST. Urejuje, okrepčuje, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da jc pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh drugih enakih boleznih. CENA $1.00. V LEKARNAH. Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi revmatično ali nevralgično. Cena 25 in 5l)c, po poiti 35 in 60e. joseph triner, IZDELOVATELJ. 1333-1339 South Ashland Ave. CHICAGO, ILL. Učite svojo deco slovensko moliti in citati PONIŽANI IN RAZZALJENI. (Nadaljevanje s 6. strani.) »z povsod priljubljene knjige, katera se imenuje katekizem Stane s poštnino vred samo 25c ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST. Pišite ponj na gj Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje •oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249. Pogrebni Zavod in Konjušnica. W C°**MERCIAL AVE. SOUTH CHICAGO, ILLS. —EUD *>OttACA NARAVNA OHISKA VINA Kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Coukord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th St., LORAIN, OHIO. Conkord rudeče vino 6Qc galona Catawba belo vino 8Qc galona Ig <*en$ veljajo od 25 galoiiov naprej, pri manj i h naročilih cena po dogovoru. P vseh teh cenah je Vojni Davek že uračunan. Vina so poboma naravna, kar jamčim. Naročilu je pride jati denar ali Order. Bfe —[B 1 Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadwaj ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje ponteeieni. I Fino pivo, najboljša vina in smodke. Wm. Metzger I Ruby and Broadway JOLIBT sem hotel uropati te sreče in ji nisem poslal denarja. Xa ta način je opravičeno tudi moje pravilo, da čim glasnejša in čim večja je človeška velikodušnost, tem več je v nji najzoprnejše sebičnosti... Ali vam to ni jasno? Vi pa ste me hoteli ponižati? Hahaha! kaj ne da!... O Talleyrand!'' "Zbogom!" sem dejal in vstal, "liipec še! Samo par besed v zaključek, je vzkliknil 011, in njegov zoprni ton je postal naenkrat resnoben. Iz vsega, kar sem vam povedal, sledi o-stro in jasno, — kar upam, da ste zapazili sami, — da nikoli in nikomur na ljubo ne zanemarjam svoje koristi. Ljubim denar in potrebujem ga. Katarina Feodorovna ga ima mnogo; njen oče je deset let vzdrževal odkup žganih pijač. Tri milijone ima, ki se mi bodo zelo prilegli. Aljoša in Katja sta vzoren par; obadva sta neumna do skrajne meje, in tega mi je treba. In zato na vsak način želim in hočem, da se vzameta, in to čimprej. Čez dva' ali tri tedne gresta grofinja in Katja na deželo, Aljoša pa ju mora spremljati. Poveljte to Nataliji Nikolajevni naprej, da ne bo pastoralov, schiller-stva in nepokorščine proti meni. Mal ščevaven sem in hudoben, ter stojim za svojo besedo. Nje se ne bojim; niti najmanjšega dvoma ni, da bo vse po mojem, in ako ji sporočam vnaprej je to v prvi vrsti zaradi nje same. Glejte da ne bo nobenih neumnosti, in da se bo vedla pametno; če ne, bo hudo,, zelo hudo za njo. Že zato mi je lahko hvaležna, da nisem rabil proti nji pravic, ki mi jih daje zakon. Vedite, pesnik moj, da zakoni čuvajo rodbinski mir; oni so porok očetu za sinovo pokorščino in ne prizanašajo tistim, ki I motijo otroke v svetih dolžnostih do njihovih roditeljev. Pomislite naposled, da imam jaz zveze, dočim ona nima nobenih, in — ali si ne mislite, kaj lahko napravim z njo? Dosehdob tega še nisem storil, ker se je vedla pametno. Ne bojte ;e; vsako minuto, I na vsako njuno kretnjo so pazile bistre oči vseh teh šest mesecev, in znano I mi je bilo vse do zadnje drobtine. In zato sem mirno čakal da jo Aljoša sam pusti, kar že začenja; dotlej pa naj mu bo v prijetno zabavo. V njegovih očeh sem ostal ljubeč oče in želim, da bi. si to mnenje o meni ohranil. Hahaha! Ako se spominjam, da sem ji tisti večer malodane delal poklone, kako je bila velikodušna in nesebična, da ga ni vzela za moža; rad bi vedel, kako bi bila to storila! Kar pa se tiče mojega takratnega prihoda k nji. ga j je pripisovati edinole temu, -ker je bil I že čas, da se njuna zveza konča. To-I da prepričati sem se moral o vsem na lastne oči in s svojo lastno izkušnjo... I No, ali imate zdaj dovolj? Ali hočete morebiti izvedeti še to, zakaj sem vas pripeljal semkaj, zakaj sem uganjal takšno reč in bil nasproti vam tako od-I kritosrčen, ako ravno bi bil vse tc j lahko povedal brez vsake odkritosrč-! nosti, — kaj?" [ "Da.1' ! Zbral sem ?voje misli in ga željno 5 poslušal. Odgovoriti mu nisem imel ! ničesar več. J "Samo zato, ker sem zapazil v vas ! nekoliko več jasnega pogleda na stva-5 ri, in več razuma, nego ga imatta ona j I dva bedaka. Tudi prej ste nemara vc-5 deli, kdo da sem, ugibali in si tvorili J kombinacije o meni, toda jaz sem vas S hotel rešiti vsega tega truda in sem J vam sklenil pokazati, s kom imate o-S pravka. Dejanski vtiski so mnogo 5 vredni. Dobro me unicjte, h ion ami. i I Vi veste, s kom imate opraviti, vi jo J ljubite, in zato se sedaj nadejam, da J vporabite ves svoj vpliv, ki ga imate 5 nanjo, ter jo rešite nekaterih neprijet-J nosti. Sicer pridejo te neprijetnosti 5 nad njo, in zatrjujem vam, da ne bo S šala. In tretji vzrok moje odkritosrč-J nosti do vas je bil ta, — gotovo ste ga J že uganili, mili moj, da sem v resnici 5 zaželel majčkeno opljuvati vso tole 5 zadevo, opljuvati jo ravno v vaših o-g čeh..." 5 "lil dosegli ste svoj cilj," sem dejal * tresoč se od razburjenosti. "Priina-„ vam, da bi mi v. ničemer ne bili mogli tako pokazati vse >voje zlobnosti in vsega svojega zaničevanja do mene in do nas vseh, kakor s temi razodetji. I Ne samo, da se niste bali, da vas utegne vaša odkritosrčnost kompromitirati pred menoj, ne, — niti sramovali se me niste... Niste me Miiatrali za človeka." "Uganili sle, mladi moj, prijatelj," je dejal in začel vstajati. "Vse ste uganili; vidi se, da niste zaman pisatelj. Upam, da se ločiva prijazno. Bratov-I ščine menda ne bova pila?" "Pijani ste, in samo zato vam ne odgovorim tako, kakvr vam pristoja..." ."Zopet figura zamolčanja: niste mi povedali, kakšen je Odgovor, ki mi pri-stoja, hahaha! Saj ne dovolite, da bi I plačal za vas?" "Ne bojte se, sam bom plača!.'' "O tem ne dvomim. Poti tiimava skupne?" "Z vami se ne peljem." "Srečno, pesnik moj. Upam, da ste Ime razumeli..." I Odšel je nekako negotovih korakov, ne da bi se obrnil k meni. Sluga ga I je posadil v kočijo. Jaz sem šel svojo pot. Bilo je okrog I tretje ure zjutraj. Dež je lil in noč je I bila temna ... ČETRTI DEL. PRVO POGLAVJE. Svojega srda ne bom popisoval. Bil jsetu presenečen, dasiravno je bilo pri-k - SLWN0ZNAN1 slovenski pop Proti žeji - najbolje sredstvo. ^im več ga pijefc tembolj se ti priljubi. tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. . _ t ^ELaO PIYO To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. 91 Joliet Slovenic Bottling Co. Tel f °n St' j0l!et'1,1 ^^■■■ i. !|.ChI't2" N* W> 4R0> ob ned<,,JHh Vr' Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257. KI GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ. w. ■W^.lkowi^.K: Ljudska banka Vložite svoj de-' nar m obresti v največjo in naj-i močnejšo banko j y Jolietu Vlade Zd. Držav, n ra.111 I ti t C a Po*tDe Hranilnice v^aiuiuwu. j,, Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Fod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI. Pirst National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 ________ čakovati vsega; bilo mi je, kakor bi se bil v vsi svoji podlosti nenadoma dvignil pred menoj. Toda spominjam se, da ni bilo jasnosti v mojih.čustvih: bil sem nekako potrt in potlačen in temna žalost mi je vedno bolj morila srce; bal sem se za Natašo. Slutil sem, da jo čaka še mnogo muk, in nejasna skrb me je navdajala, kako bi se jih dalo izogniti in olajšati te poslednje trenotke pred končnim razdorom cele stvari. O razdoru pač ni dvoma. Bližal se je in nič težko ni bilo uganiti, kakšen bo. Dasi me je pral dež celo pot vendar nisem zapazil, kako sem prišel domov. Bilo je že ob treh zjutraj. Nisem še potrkal na vrata svojega stanovanja, ko se je zaslišal stok in so se'vrata naglo začela odpirati, kakor da Neli ni šla spat, temveč me je čakala ves čas tik pri pragu. V sobi je gorela sveča. Pogledal ?em Neli v obraz in se preplašil; bil je ves izpremenjen: oči so se ji žarele, kakor v vročici in gledale tako plaho, kakor da me ne pozna. Trla jo je huda vročica. I "Neli, kaj je s teboj? Ali si bolna?" sem jo vprašal, sklonil se k nji in jo objel z roko. Trepetajoč se je stisnila k meni, kakor da se nečesa boji, ter naglo in br-zobe-edno nekaj izpregovorila, kakor bi me bila komaj pričakovala, da mi pove; toda njene besede so bile tako brez zveze in čudne, da nisem razumel i ničesar: bledlo se ji je. Naglo sem jo peljal k postelji, toda ona je venomer tiščala k meni in se me krčevito oklepala, kakor bi me v največji grozi prosila, naj jo varujem pred kom, in ko je že ležala v postelji, me je še vedno prijemala za roko, v strahu, da ne bi zopet odšpl. Bil sem tako pretresen in tako prizadetih živcev, da1 sem se razjokal ob pogledu nanjo. Jaz sam sem bil bolan. Ko je videla moje solze, me je dolgo časa nepremično motrila z napetim zanimanjem, kakor bi hotela nekaj premisliti in preudarni. Videti je bilo, da jo stane to veliko napora. Naposled se je zasvetilo na njenem obrazu nekaj, kar je bilo pode bno misli; po hudih napadih božja-sti navadno nekaj časa ni mogla zbrali svojih misli in jih jasno izražati. Tako je 'iilo tudi zdaj; ko je zaman napenjala vse moči, da bi mi nekaj izpregovo-rikt. in je uganila, da je ne razumem, je iztegnila svojo ročico in mi začela otirati solze; nato pa me je objela krog \ ratu, -klonila me k sebi in me poljubila. Očitno je bilo, da jo je v moji odsotnosti zalotil napad bolezni ravno v trenoiku, ko je stala pri vratih. Ko je jiapad minil, se. bržkone dolgo ni ni.i. ' -. zavedati. V takšnih hipih se resničnost meša z blodnjami; gotovo se ji je prikazalo kaj strašnega, kakšni i strahovi. Takrat se je menda zavedela, da se jaz vrnem in bom trkal na vrata, in zato je ležala tik pred pragom na tleh, čakala mojega prihoda in vstala, kakor hitro sem potrkal. "Toda zakaj se je kakor nalašč znašla pri vratih?" sem si mislil in naenkrat z začudenjem zapazil, da je v kožuščku, ki sem ji ga bil nedavno kupil od stare trgovke, ki je prišla k meni v stanovanje in mi je dajala včasih blago na dolg.- Torej se je pripravljala, da gre nekam od doma m je najbrž že odpirala vrata, ko jo je naenkrat bož-jast napadla. Kam je neki hotela iti? Ali se ji je morda že takrat bledlo? Vročica pa ji medtem ni minila in kmalu -e ji je zopet začelo blesti, da je zavest izgubila. Že dvakrat jo je bila napadla bolezen v mojem stanovanju. toda konec je bil obakrat dober; topot pa je bila videti resno bolna. Kakšne pol ure sem sedel pri nji, nato pa sem postavil par stolov k dnanu in legel poleg nje, oblečen, kakoršen sem bil, da bi -e tem prej zdramil, ako bi me poklicala. Sveče nisem ugasnil. Še mnogokrat sem se ozrl nanjo, predno sem sam zaspal. Bila je bleda ;tistnice so bile suhe od vročice in okrvavljene, bržkone od padca; izraz strahu in mučne žalosti ni izginil z njenega lica niti potem, ko je zaspala. Sklenil sem, da pojdem drugi dan prej-koprej .k zdravniku, ako se njeno stanje poslabša. Bal sem se, da ne bi dobila prave vročinske bolezni. "Knez jo je tako preplašil!" sem si mislil, in pretreslo me je, ko sem se spomnil zgodbe o ženski, ki 11111 je vrgla svoj denar v obraz. DRUGO POGLAVJE. Dva tedna sta minila. Neli se je obračalo zdravje na bolje, a bila je še silno slaba. S postelje je vstala konec aprila, nekega jasnega, svetlega dne. Revica! Nemogoče mi je nadaljevati, svojo povest v prejšnjem redu. Mnogo časa je že minilo do tega trenotka, ko zapisujem v>e te profile stvari, a še vedno se s težko, presunljivo žalostjo spominjam njenega bledega, suhega 0-brazka, presunljivih, dolgih pogledov njenih črnih oči, ko sva včasih zvečer sama ostala v sobi in je ona zrla name iz svoje postelje, zrla, dolgo zrla, kakor bi me izzivala, da naj uganem njene misli; ko pa je videla, da jih ne uganem in strmim nanjo, kakor prej, se | je nasmehnila, kakor sama zase in mi naenkrat ljubeče pomolila svojo vročo ročico s suhimi, shujšanimi prstki. Vse je zdaj minilo, vse mi je znano, a vse skrivnosti tega bolnega, izmučenega in ponižanega malega srca še vedno ne poznam. Čutim, da sem izgubil nit povesti, toda v tem trenotku bi najrajši mislil samo na Neli. Zdaj, ko ležim sam in od vseh zapuščen v bolnišnici, od vseh zapuščen, ki sem jih nekoč tako iskre- no ljubil, zdaj se včasih nenadoma spomnim kakšne drobne potezice iz tiste dobe, takrat pogostoma neopaže-ne in kmalu pozabljene, ki pa zdaj mahoma zadobi v mojem umu popolnoma drug pomen. In ta pomen je globokejši in mi zdaj pojasnjuje to, česar nekdaj nisem mogel razumeti. Prve štiri dni njene bolezni sva se z zdravnikom silno bala zanjo, peti dan pa me je doktor poklical v stran in mi dejal, da se ni ničesar bati, ker bo gotovo ozdravela. Ta zdravnik je bil tisti dobri in čudaški samec ter znanec moj, ki sem ga poklical že ob prvi Nelini bolezni, in kateri je njo samo tako presenetil z ogromnim redom sv. Stanislava, ki ga je nosil okrog vratu. "Torej se ni bati ničesar več!" sem dejal razveseljen. "Da, sedaj bo ozdravela, toda potem umre v kratkem času!" "Umre? Zakaj?" sem vzkliknil jaz, osupljen nad takšno obsodbo. "Da, na vsak način bo zelo kmalu umrla. Bolnica ima organsko srčno napako in vsaka najmanjša neprijetnost jo bo zopet položila. Morda o-zdravi tudi prihodnjič, a samo, da nato spet zboli in naposled umre." "Ali je nikakor ni mogoče rešiti? Ne, to ne more biti." "Pa vendar mora. Seveda je v slučaju, da se neugodne okoliščine od-11 strane, in v slučaju mirneg ain tihega ' življenja ,kadar bo več veselja zanjo, bolnica še lahko daleč do smrti; so tudi slučaji, — nepričakovani — nenormalni in čudni slučaji — z eno besedo tudi oteti se še utegne, ako bo sodelovalo mnogo ugodnih dejstev, toda popolna rešitev je zanjo nemogoča.' "A kaj, za Boga, je zdaj storiti?" "Uboga naj moje nasvete, naj mirno živi in pravilno jemlje praške. Opazil sem, da je dekle kapriciozno, nestalnega značaja in včasih porogljiva; praške jemlje jako nerada. Ravnokar ga ni hotela za nobeno ceno." Res je, gospod doktor. Jako čudna je, a jaz pripisujem vso krivdo njeni bolezni. Včeraj je bila zelo poslušna; ko pa sem ji danes prinesel zdravilo, je, kakor slučajno, pihnila v žlipo, da I se je vse razlilo. Ko sem hotel razviti nov prašek, mi je iztrgala celo škatlji-co iz rok in jo vrgla po tleh, nato pal "" se je razjokala... Zdi se^mi le, da ne — zato, ker bi bila morala jemati prašek, ' rj; sem dodal po kratkem pomisleku. "Hm! Razburjenost! Prejšnje velike jI nesreče" — bil sem namreč doktorju I natanko in odkrito povedal marsikaj iz || Xelinega življenja; moja povest ga je I navdala z velikim začudenjem — "vse I to je v zvezi, in odtod tudi bolezen. II Za sedaj je edino sredstvo, da jemlje I zdravila; jih mora jemati. Še enkrat I j pojdem k nji, ako se mi posreči, Pre-||| pričati jo o njeni dolžnosti, ubogati II zdravniške nasvete in — to je, vobče II rečeno, — jemati praške. Obadva sva stopila iz kuhinje, kjer (fc se je vršil najin pogovor, in zdravnik i >e je zopet približal bolničini postelji. ~~ Toda Neli naju je menda slišala, vsaj I k glavo je dvignila z blazin, obrnila uho | proti nama in ves čas pazno poslušala. Zapazil sem to skozi špranjo polodpr-| j tih vrat; ko pa sva prišla nazaj, je 1 | hudomušnica zopet smuknila pod ode- h jo in naju pogledala s porogljivim 11a j smehom. Revica je bila zelo shujšala 1 v teh štirih dneh svoje bolezni; oči 1 so ji vpadle in tudi vročica še ni bila popolnoma pri kraju. Tembolj čudno se pe podajala k njenemu licu hudo- t, 11 liiušnost in izzivajoči, svetli pogledi, ki J1 • so zelo presenečali zdravnika, najbolj- t šega izmed vseh Nemcev, kar jih je j, ; I bilo v Petrogradu. Resnobno, toda s kar najmehkejšim gla.som, v laskavem in nežnem tonu j' |: je razložil potrebnost in korist praškov in potemtakem tudi dolžnost vsa- j kega bolnika, da jih jemlje. Neli je I že dvignila glavo, toda naenkrat, -popolnoma nepričakovano kretnjo ro-l| ke je zadela ob žlico, in vse zdravilo se je razlilo po tleh. Prepričan sem, da je storila to nalašč. "To je zelo neprijetna neprevidnost.' je mirno rekel starec, "in zdi se mi, dal ste storili to nalašč; to nikakor ni le- 1 po. Toda — to se da vse popraviti, - ( saj lahko drug prašek pripravimo.'' Neli se mu je naravnost v oči za- j smejala. Zdravnik je zmajal z glavo. I < "To ni prav," je dejal razvijaje nov prašek, "to je zelo, zelo grdo." "Ne bodite hudi name," je odgovo-li rila Neli, trudeča se na vso moč, da ve I ne bi zopet zasmejala, "gotovo ga vza-l! [meni... Ali me imate kaj radi?" |< "Ako se boste lepo vedli, vas bom I I imel zelo rad." "Zelo?" "Zelo." I "Ali me zdaj nimate radi?" "Tudi zdaj vas imam rad." "Ali me poljubite, ako vas hočem jaz poljubiti?" "Da samo zaslužiti si morate." Neli si ni mogla česa, da se ne hi I spet zasmejala. "Bolnica je veselega značaja, toda zdaj — to so samo živci in kaprica," mi je šepetnil zdravnik z veleresnim obrazom. "Dobro, bom vzela prašek!" je naenkrat vzkliknila Neli s svojim slabim glaskom. "Toda, kadar zrastem in bom velika, ali me vzamete za ženo.'' I Ta nova šala ji je očividno jako uga-1 jala; oči_so ji kar gorele, ustca pa so drgetala od smeha, ko je čakala 11a odgovor nekoliko presenečenega zdrav-1 I nika. "Da," je odgovoril in se nehote nasmehnil tej novi kaprici, "da, da ako I boste dobra in lepo vzgojena deklica, lako boste poslušni in boste..." I "Jemali praške!" se je oglasila Neli. _7. "Oho! No seveda, jemali praške. Dobro dekle je," mi je šepetnil iznova, "mnogo dobrote in razuma ima v sebi, — toda vseeno, — za ženo!... kako čudna kaprica?" (Dalje prili.) ■ Urada telefon Chicago 100 g J Stanovanja telefon Chicago 3247 X | J OSI P KLEPEC I 7 JAVNINOTAK ¥ ^ 1006 N. Chicago St. JOLIET, ILL. O Joliet Sin Die House Profesional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Chicago Phone 4444, N. W. 483. W. C. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. JEDEN AKER ZADOSTUJE. Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte GEORGE WARNER YOUNG, a Woodruff Bldg. Joliet, III. AMERIKANSKI SLOVEMSC, 8. OKTOBRA 1915. Samo pri meni se dobe pate utira na in garan-I tirana sledeča zdravila: /a rast in proti spadan-JU ženskih in moških las, kakor tudi /a rast ino; I Skill brk in brade; /.a revinatizein kostiboi.i alt I trganje v nogah, rohali in križu, za rane, opekline. bule. ture iu kraste, itd. Kateri bi rabil I moja. zdravila bez uspeha, grrantiram $500. 1 1-čite takoj po cenik. "Koledan" ill žepna knjiga I od :» strani vredna 5 dolarjev' v» vsakega ki jo prebere Polljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico. JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio. {MICHAEL CONWAY! / 106 Loughran Rldg. , J Cam and Chicago St*. JOLIET ? Pcsojnjo denar na zemljišča. ( \ Insurance vseh vrst / Surety Bonds. j S Steam Ship Agent { Both Phones 500. ' Chicago Phone 788 N. W. Phone 25? James L. McCulloch MIROVNI SODNIK l IN JAVNI NOTAR. C M. D. POSTELANCZYK, X klerk in tolmač. ' I ______ 1 317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111. Klriž. Zgodba. — R. Bevk. Pozdravljen, Križ!. •Sredi polja stojiš osamel, mej rodovitnimi njivami in razoranimi in sredi valujočih žit.. . Ves črn je Tvoj les in teman in trhel je že od spodaj... Pa pride vihar in podre hrast: tam ob robu polja je stal in delal senco in je v vetru mogočno šumel in prepeval pesem o svoji moči in senčil popotnika — zdaj ga ni več, a Ti, Križ, Ti še stojiš trdno v zemlji, a še močnejše v srcu onih, ki so to videli in spoznali. In Kristus na Križu... Črna in temna je njegova bolest. Nagnil je -glavo in bolečine so mu zvile poteze obraza v grenek nasmev, poln blaže nosti. Roke in noge in desno stran ima prebodeno in iz ran — zdi se, — še vedno curlja kri, počasi in skoraj nevidno in čez čelo so kaplje razsejane od trnjeve krone. Tam sredi polja se zdijo te rane še vse globokejše in kri se pretaka iz žil v vse večji množini, tam sredi polja, kjer ra-te imetje tem, ki so ga razpeli, a On, On jih blagoslavlja in jim odpušča. .. Nakviijku so dvignjene roke in oči so vprte na njive: žarki gredo iz oči in iz teh rok in pobožajo vsak klas, sled-jijo, še tako neznatno travico in cvet ko in vsajeno rastlinico, da raste in obilo rodi... Križ in na Tebi Kristus razpet, kaj bi bili mi brez Tebe, kaj bi brez Tebe imeli! Ne morem si misliti: Jaz grem čez polje; obširno je polje in neskončno, a Križa nobenega... Pa naj si je polje še tako rodovitno, meni je pusto pri srcu, zame je polje pustinja, velika obširna pustinja... Zato: pozdravljen, Križ, sredi polja, ki blagoslavljaš in odpuščaš onemu, ki Te išče z žejnimi očmi, in hoče, da gleda on Tvoje obličje in hoče, da gledaš Ti njegovo dejanje in ga nadziraš in vodiš s svojim trpečim pogledom, polnim ljubezni in usmiljenja! Pozdravljen, Križ, ki odvrneš vsakogar, ki ne sočustvuje s Tvojimi ranami in išče Tvojega pogleda le v stiski in kadar mu solnce zašije, Te zataji! Pozdravljen, Križ!.. . * * * Sredi polja sta se srečala kmeta-soseda... Vsak svoje posestvo sta imela na samoti, kjer je vladala tihota in mir in enemu je bilo ime Joško, drugemu Pepko. Niso bila velika njuna posestva, a vendar obširna dovolj, da bi bila lahko oba živela zadovoljna in srečna, le pridnosti dovoljno mero in zaupanja in molitev. Toda srečen in zadovoljen je bil samo eden: ta je bil Joško in nikdar ga ni nihče videl otožnega lica, nikdar ga ni slišal nikdo, da bi se najmanje pritoževal. Delal je pridno, vstajal je ob zgodnji uri, počival ob pravi uri in zvečer se je spravil k počitku, ko je bilo vse v redu. Imel je ženo in otroke: oboje je ljubil. Imel je živino in polja: oboje je ljubil. Imel je molitev in delo: oboje je ljubil. Ljubezen pa je bila njegova ->reča. Ker vse mu je vračalo: žena s zvestobo in pokorščino, otroci z ljubeznijo in udanostjo, živali in polje - plodovistostjo in molitev in delo z blagoslovom. To je videl Pepko in je bil nezadovoljen v svojem srcu, a ni se povprašal po vzroku: zakaj pri Jošku vse to? — In kakor hitro je občutil nezadovoljnost, je bila obsojena tudi njegova sreča. Imel je mržnjo do vsega, a vse mu je vračalo tako, kakor je posojeval — kako drugače? Tako -ta se srečala sredi polja — prepirala se nista nikdar, le pogovarjala sta se — in Pepko je rekel Jošku: "Poglej tvoje njive ill poglej moje njive, pa primerjaj! Tvoje klasje: polno je, da se bilke lomijo in gosto in veliko, težko; tvoj krompir, trava, tvoje vse... Kje le jemlješ'toliko gnoja! Na mojem mi ne vzraste nič! Poglej: klasje je kot obrano, drugi pridelki so klaverni, zemlja je trda kakor rog... Saj je ista gruda kakor tvoja; skupaj se drži. Ali je na tvojem čudež, ali je na mojem prokletstvo?"... Šla sta tedaj mimo križa. Joško se je odkril, pokrižal se je in priklonil z glavo, Pepko se ni menil, ravno jc končal svoje besede in je pljunil na tla. Križ je stal ravno na meji obeh polj. Teman in trhel je bil in Kristus je gledal na Joškovo poj je, na Pepko-vo pa je padala križeva senca... Joško je pomi>lil in je odgovoril na sosedove besede s prevdarkom, kratko in jedrnato: to je bila njegova navada. "Ni ne čudeža na mojem, ne na tvojem prokletstva. Samo eno je: zamudil si mnogo. Ko si šel mimo, Ga nisi spoznal in zato te tudi On ne spozna, te noče spoznati. To je prvo. In drugo: hočeš, da bi se ti odprlo, pa ne trkaš..." V tem sta dospela do doma. Jošku prihiteli otroci nasproti in -nii plezali v naročje, zato je prekinil Oesede, vzel je najmlajšega in ga je poljubil na čelo. "Ata, še!,.." "Ata, mene!..." Klicali so in se spenjali nanj — Pepko pa je postal in pomislil... Ni razumel sosedovih besed, vsaj natanč- no ne. Toda nekaj se mu je posvetilo. — Nezadovoljen sam s seboj in z mržnjo v srcu se je poslovil in stopil v hišo... * * * Ponoči je imel Pepko nemirno spanje in čudne sanje — — — Tam med njivami stoji križ in gleda na Joškovo polje. Ko se stori noč in se zablesti rimska cesta preko neba in vstajajo sence, tedaj se tudi na križu nekaj nalahno zgane.. . Trhel les zapoka in se zamaje. — Glej! — Kristus se je osvobodil žreb-ljev... Ta trenutek stopi na mehko, rosno poljsko stezo: nalahko je odet v tančico in trnjeva krona 11111 je.š^ vedno okrog glave. Kam Ga bo peljala pot?... Stopil je s steze na Joškove njive, tako nalahno, da se skoraj ni dotaknil tal, kot duh... I11 šel je tja, med razore in je pogledal slednjo bilko, klas, travico in vse, vse... I11 kjer je manjkalo moči za rast, jo je dodal in kjer vode, jo je dolil, zlomljeno cvetko je poravnal in povsod je natresel blagoslova... Ko je bilo vse vrejeno, se.je zopet vračal med razori, med visokim žitom: sama trnjeva krona mu je plavala nad klasjem — in je stopil spet na križ in ondi visel z nagnjeno glavo. I11 iz oči in iz rok so mu še vedno sijali žarki in so se razlivali po njivah, samo po Joškovih, zakaj tja je bil obrnjen njegov obraz... To je sanjal Pepko in je zastokal v sanjah in vztrepetal, ter se zbudil... Skozi okno je sijal mesec — stopil je tja in pogledal skozi. — Tam doli je polje, oboje, obsežno in eno je bogato, cvetoče in rodovitno in drugo ni... I11 sredi polj stoji križ, z razpetim Kristusom: samo senca se vidi, ki pada na nasprotno stran... Ko je tako gledal, se mu je porodila misel in niti se je ni upal ponoviti — obul se je in odšel iz hiše in po travnati stezi, med njive. Tam pri križu je postal, pomislil je še enkrat in pogledal, če ga kdo ne vidi in na to... M / Prijel je križ z obema rokama in pritisnil k prsim, ter je napel moči, da je vse zapokalo v njem in mu je vdari-la kri v lica — skoraj je obupal, da ga izdere..Še enkrat je poskusil s pomnoženimi močmi in voljo — zapokalo je v zemlji in križ se je zamajal in >e dvignil — bil je na vrhu... Komaj ga je vzdržal, da ni padel na tla: težak je bil. — Tako! — I11 posadil ga je spet v zemljo — šlo je lažje — poravnal zemljo okrog njega in se je ozrl z zadovoljstvom nanj. Zdaj je bil obrnjen križ na njegovo polje, Kristusove oči so gledale njegove njive in roke so bile tja odprte. Prvič je bil zadovoljen in se je vrnil — pogledal še enkrat skozi mesečino ter se vlegel-- * * * Drugo jutro.. . Zgodaj je vzel Joško motiko, šel na polje, pokrižal se in stopil v razor. Se na Križanega je hotel pogledati, da bi 11111 izročil v varstvo vse in bi niii On z blaženim smehljajem odgovoril — a tu je obstrmel: Križ je gledal na nasprotno stran: videl se je samo gol les in malo trnjeve krone 11a desni in košček tablice 1. N. R. J. — dru tega nič. "Saj je to moje polje! Saj se nisem zmotil!" Pogledal je polje, na katerem je stal in 0110 ha nasprotni strani steze: to polje je lepo in je bilo vedno moje, a 0110 zanemarjeno tam sosedovo — včeraj mi je sam potožil in dajal sem mu nauke. Težko 11111 je bilo in je gledal polja in 11a Križanega, a ni vedel, ali je resnica ali sauja.. . "Kak dokaz imam, da je to polje moje? Xi 0110 polje moje, ki je lepše: koliko je lepših polj na svetu! Na moje polje je gledal križ in jaz sem gledal nanj in ne bilo bi mi ni trenutka brc. njega. Oči so se zmotile..." Ni pomišljal ni trenutka več; stopil je črez stezo v drugo polje in pogledal na Razpetega: isti nu,smehljaj kot preje — in zasadil je motiko v tla---- Trda je bila zemlja in zanemarjena, polna robidja in plevela: kedaj sem te tako zanemaril, uboga njiva? I11 kopal je, da mu je kapal znoj v brazde in ni jenjal.. . dnem in se je kopičilo in množilo... Če si videl to, si gotovo ob>trmel! . . . In predno se je Pepko zavedel, da bo čas žetve — kakšno 11111 je bilo polje! — in ko je stopil preko njiv soseda, se je razsrdil. "Ali je na njegovem .čudež, ali je na mojem prokletstvo!?" Križ pa je stal sredi polja in Kristusove oči in roke so blagoslavljale in dajale moči 111 življenja, roke in oči Kristusove.. . Joško pa je stal v razoru; naslonjen na motiko je počival in je mislil nanj... Pozdravljen, Križ! NAZNANILO. Vsem cenj. odjemalcem in drugim, ki imajo kak račun, ali kaj dolgujejo tvrdki J. & A. PASDERTZ v Jolietu, naj plačajo iste le v prodajalni ANTONA PASDERTZ ki je naslednik tvrdke J. & A. Pasde.rtz izza dne 26. avgusta 1915. Vsem cenj. odjemalcem se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in zaupanje ter se priporočam tudi v bodoče. , ANTON PASDERTZ, mesnica in grocerija, 1013 X. Broadway. Joliet. Adv. POZOR ROJAKI! Visoko na nebu je stalo solnce in ence so bile kratke, ko je prišel Pepko in je ppstal na robu polja ter se je začudil. "Kako, kako, prijatelj?" "E, tako, bo že... Ali njivo sem bil res že zanemaril — Bog mi greh oprosti! — toda zdaj bo šlo. Ti imaš vse bolj lepo, čedno —" Še je postal Pepko in je pomislil. Spoznal je položaj in vrnila se niti je -.tara nrav, še s toliko večjo silo. — Nasmehnil se je zadovoljno. "Bo šlo, bo šlo... Saj priden si, moči ti tudi še ne manjka." "Ne bom se hvalil. Ali če Bog hoče, še jo bo, da bom preskrbel svojce.1' "Dobro delaj!" "Z božjo pomočjo..." Pepko je stopil na polje, lepo in cvetoče in je šel mej razori nalahno se smehljaje in ko je prišel do konca, se je vlegel v senco in počival.. . Joško pa jc močil grudo s kapljami znoja in ustnice -o 11111 zdaj pa zdaj zašepetale prošnjo do Boga, srčno in udano. In glej! — si videl, človek, že kdaj čudež in veruješ vanj? Iz polja v polje se je pretakalo bogastvo in blagoslov, počasi dan za Kdor želi kupiti dobro farmo, ali pa zamenjat v katerem drugem kraju za mojih 160 akrov. Obdelane je že 110 akrov drugo je pa hosta. Letos sem imel 80 akrov pšenice in Se mpridela! 2022 bušljev zrnja. Imam hišo, 3 stale. žitnico, vse stroje, 4 konje, 11 goved, 20 svinj, mnogo kuretine in pur. Sola je tik farme. Do ene postaje je 7 in do druge 8 milj. Več pove lastnik: Jos. Sedlar, Skipton, Sask, Canada. 3t — Priporočajte in razširjajte Amer. Slovenca, ki je najboljši slov. list v Ameriki. K Sfi bfi iSIiSi CENIK MOLITVENIH NABOŽNIH, PODUČNIH IN ZABAVNIH KNJIG i katere se dobe KNJIGARNI AMER. SLO- g VENCA, JOLIET, ILLS. H 15 SSS1SSSS SSSS»S PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše ..................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa ...................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ..................20c Bahovi huzarji in Iliri............75c Bajke in povesti ................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali prokletstvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866.............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga .............20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika..20c Boj in zmaga. Povest.............25c Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti...........20c Burska vojska ...................25c Cvetke zelene in zvenele za mlade hi stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta .................25c Darovana. Povest ...............25c Emanek, lovčev sin. — Berač......20c Erazem Predjainski. Povest iz petnajstega stoletja ...............20r Evstahij. Povest .................25e Feldmaršal grof Radecki .........20c Ferdinand ____:..................25c Frank baron Trenk, vodja hrvatskih pandurov .................25c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... .20c Gozdarjev sin. Povest............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po...........75c Grizelda, kmetica in grofica.......20c Hedvika banditova nevesta, Povest 20c Hitri računar .........'...........40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba .............................25c tzdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25i Izgubljena sreča. Povest .........20i Izidor, pobožni kmet. Povest.....20< Izza mladih let, pesmi ...........30i Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica..20c Jozafat, kraljevi sin Indije........25; Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20« Kirdžali, podonav. povest ........50« Kmetijsko gospodarstvo .........75« Knez črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest ...........20« Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25i Koliščina in stepe. Povest........20< Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Krvna osveta. Povest ............20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Ludevit Hrastar.—Golobček......25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marija hči polkova, zgod. povest..25< Marijina otroka. Povest s kavka-Marjetica. Idila ..................50c Maron, krščanski deček...........25c Materina žrtev ...................20i Mati božja dobrega sveta, povest..SOc Mati božja na blejskem jezeru... .25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest ...............20c Mirko Poštenjakovič. Povest......20c Mlada mornarja. Povest .........25c Mladi samotar. Povest ...........20c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. .40c Močni baron Ravbar.............20c Na preriji. Povest ..............20c Na divjem zapadu................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ..........................20c Naseljenci. Povest ..............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom .......................20c Nedolžnost, preganjana in poveli- čana. Povest ..................25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine.........20c Nesrečnica. Povest ..............20c Nezgoda na Palavanu. Povest.....20c Od Leona do Pija ...............20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska...........50c Pesmi — Janko Žirovnik..........30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj .................25c Pisana mati..................... 50c Pisanice, pesmi za mladino...,.....50c Ponižani in razžaljeni ............50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest......20c Postojnska jama .................20c Povoden j ........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. ,75c Praški Judek ....................20c Pred nevihto, novela ............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..25c Pregovori, prilike in reki.........30c Prešeren in Slovanstvo...........50c Prešernove poezije ..............75c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest____20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest .................50c Princ Evgenij Savojski, slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest............20c Prisega huronskega glavarja......25c Prvič med Indijanci. Povest.......25c Prst božji .......................20c Rdeča in bela vrtnica.............25c Ribičev sin. Pravljica ...........20c Riemanje, cerkveno vprašanje.....25c Ročni slov.-angl. in angl.-slov. slovar ............................75c Rodbinska sreča .................30c Roparsko življenje. Povest........20c Roza Jelodvorska...............35c Rusko-Japonska vojna ...........50c S prestola na morišče ali nesrečna kraljeva rodbina. Zgod. povest, Sanjske bukve ...................40c Senilia, povest ...................20c Slovenski šaljivec. Zbirka najboljših kratkočasnic, I.—III.......25c Slovnica—slov.-angl. za učenje angleškega jezika, vez..........$1.00 Solnce in senca. Povest...........20c Spisje ...........................20c Srečolovec. Povest ..............20c Stanley v Afriki .................25c Sveta vojska ...................25c Sv. Notburga ....................20c Sveti večer ......................25c Svitoslav. Povest ................20e S! ovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878, zv. I. in II po.........75c 100 beril ........................20c Tiun-I.ing, kitajski pomorski razbojnik. Povest .................25c Trije indij, povesti ...............20c Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržet v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za........ ..............$10.5» Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za......... ...............$10.51 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............I®-®® Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................W® Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $M5® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.0» Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................ Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. —- Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. Joliet. ill, PIVO V STEKLENICAH. < Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET, ILLlN°lJ 2 DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA, EUROPE, in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijeku, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street. Chic. Phone 2768. N. \V. Phone 1113 Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E. Porter Brewing Company Ots telefona 405, S. Bluff St.. Joliet, ^ W. H. KEEGA' POGREBNIK. Slovenci v La Salle in okolij dar potrebujete pogrebnika se ® 0 : na to tvrdko in prepričani 00 z2V: boste najbolje postreženi, ker je najboljši ter mnogo cene's drugi. ^ V slučaju potrebe rešilneK^fr : (ambulance) pokličite nas nu, ker smo vedno pripravlje"' dnevi in ponoči. Vse delo jamčeno. ^ jj- POSTREŽBA TOČNA VSA^ i W. H. KEEGAN. Telefona št. 100 — vsak jj ! Cor. 2nd and Joliet St., La^«^ STENSKI PA?11 --- oiji Velika zaloga vsakovrstnih in firnežev. Izvršujejo se * jjrfj varska dela ter obešanje 5 papirja po nizkih Cenah. Ji 'J A lexander HiChi. Phone 376. I/ * J ; 120 Jefferson St. JOU®*' N. W. telefon' EAGLE 11X1» O K 'i