■r 3 nć. -^n 115. številka. (t Trata, ▼ Četrtek zjlltr.j itne septembra 1897.) Tečaj XXII. »£IXlI?aOlBTu Uhaja po trikrat na teden ▼ testih is-danjih ob toifhlh, 6««vtkih in *obot(»h jutranje iidanje ias> haja ob H. ari ziutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Ouojuo ladanje stane: »a Jaderc.e-.flc . f. 1.—, izven Avatrljs t. l.M la til nase . . . 3,_ . „ . 4 in ■ » VM let, . . „ J?.— . . 18.— Martini«« u plačevat? naprej sa asrsib« fcrti priložen« ax7onn:B« se sprava ss •Ura. PoaaieičDA feie'ilkn se dobivajo t pre* d*jalnic.".h tr>l>ui» v Ivttu po 9 nvč, laven Trata po 4 nvi. Oglasi ae račnne po tarifu t peititn; at naalove a debelini črkami 10 plačuje proator, ko'lkor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« ■nafti oglasi itd. ae računajo po pogodbi. T ti dopiai naj se poiiljajo uredništvu olioa Caserma it. 13. Vsako p;*=MO mcrt biti frankovano. ker nefraukovan« ae sprejemajo. Rokopisi ie ne vračajo, Naročnino, reklamacije in oglase spr«» jena upravnimtvo ulica Mulino plc-ooio hftt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama ovje ao prosta poStnine. 81 I i t a 6 k«. ,r edtnoatt Jm Roko proč! Menili bi, da smo Slovani že dosegli politično polnoletnost ter da se prav lahko vladamo sami in da so tista usiljevanja od strani nasprotnikov po* polnoma nepotrebna, če ne naravnost smešna. Slo-vanstvo se more razvijati brez utikanja drugo-rodcev v naše politične zadeve. Nam je dala mati < zemlja prostora dovolj, da se lahko razvijamo na lastnih tleh brez brige za to, kaj poreče ta ali oni prejezični sosed. Toda, ako bi 2e narodi kakor taki kritikovali naše nastopanje, bodisi v svetovni ali pa v lokalno-slovenski politiki! To bi še ne bilo nič neumestnega, ali da rijejo svojim rilcem po naših stvareh takozvani brezdomoviuci, to je, kar se nam mora naravnost gnusiti. Da se utika židovstvo, to isto židovstvo, kateremu je do sreče ali nesreče narodov toliko, kolikor za labski sneg in kateremu je jedino na tem, da vse te narode izkorišča gospodarski: to se nam vidi kakor degradacija politike narodov sploh. Čemu so prišle k natu izvestue poznane pijavke ? Da nas spravljajo na beraško palico se svojim skrajno sebičnim in trdosrčnim nastopanjem, ne poznajočim nikakegA ozira do svojega bližnjega! Da zanašajo med moralno zdrava ljudstva strup in gnjilobo prirojene jim demoralizacije! Da z vnemi možnimi sredstvi vleceju ved svet v vrtinec svojih škodljivih nakan. Za to, jedino zato so med nami. In taki življi se drzuejo mikati svoj umazani jezik v najsvetejše pravice naše ? ! Kaj še tega je treba bilo ? ! A mi jim moramo zaklicali: proč r o k o t Roko proč od stvari, ki tebe ne brigajo prav nič ! Tako moramo zaklicati židovstvu. Roko proč! y»u kličemo ia s tem našim klicem naj bt združili svoje klice v jednake« smislu vsi drugi narodi in posebno oni sloji, katerim se židovstvo ponuja za mešetarja, za barantača, seveda s tem jedinim namenom, da mu povsptšujejo ujega nakane. I11 v očigled temu moramo staviti danes do naših italijanskih sosedov prav resno vprašanje: čemu sta „Piccolo" in „Indipendente" pisana v PODLISTEK Lari-Fari. Spisal: S r a k o p e r. Niso imeli vspeha na lovu: po polunoči se ni ujelo nič. Dijak Anton je nesel svoji svakinji, gospej Kosirki, jeduega saladiča, Ivan pa je dal svojega Konradu, češ, opoludne bodo imeli imeniten rižot, seveda je liil Ivan tudi povabljen na ko*ilo. Družba se je vesela vračala domov kljubu malemu številu polhov, oče Gomolj pa je ostal z Matevžljem gon »ti 'ijijn pa stck^enir:- š!!vav:cc» Ko se je po tigu raznesla vest, koliko polhov so ujeli, zložili so x-iški fantje peseui r Polh ina štiri nogš, Zbral' so se štiri možje in v nji dali vsakemu polharju svojo nlogo za „trančiranje" slavnega polha. IV. In edaj negotova leži Usoda prihodnjih mi dnlj, In apanje dvom ho bojuje. S. Jenko. Na vrtn sta sedela sama, Hermina in Ivan. Temni oblaki so krili nebo, daleč za sv. Ano je . gromelo, z nasprotne gore pa so se vile lahke italijanskem jeziku ? To se nam vidi nekako one-čaščenje italijanskega jezika. Ako Židje hotč imeti svoj list, piš6 naj ga v hebrejskem jezika ! Italijanske liste pa naj bi pisali — Italijani, krščeni in ne obrezani! Tako bi moralo biti! A ker ni, kaže to le na političko degeneracijo naših Italijanov. Da so se naši Italijani ohranili čiste, vse drugače bi v nas spoštovali in obožavali jezik Danteja, Ariosta in Petrarce t Toda, žalostno je, da jim vse to moramo praviti mi! Sami bi morali zuati, ako zares ljubijo svoj jezik in svoj narod in ako ta ljubezen ni samo dekla v službi kapitalizma. A naši sosedje Italijani naj ne mislijo, da smo se s temi vrsticami hoteli vtikati v njih stvari. Mi smo jih hoteli samo opozoriti na ta nelepi ne-dostatek. Vtikati se nočemo, kakor ne dopuščamo, da bi se židovsko časopisje vtikalo v naše stvari. Ne sedaj in nikoli naj se ne vtikajo židovska glasila v naše stvari. Kritikujejo naj, kolikor jim drago — tega jim ne moremo braniti —, ali tega jim ne dovolimo nikdar, da bi se nam usi-ljevali za varuhe l Mi nismo več otroci. Mi Slovani smo razumni dovolj, da lahko sami upravljamo svoje potrebe iu svobodno in neovirani hočemo vršiti svojo nalogo v zgodovini človeštva. Tekmovati hočemo z drugimi narodi na častnem polju napredka, živeti hočemo v miru z vsemi narodi, ali sluge nočemo biti — nikomur! Zato pa vnovič: roko proč! Politiftke vesti. V TRSTU, dne 22, septembra 1897. K položaju. Še se ni prav posušilo črnilo, s katerim smo v zadnjem izdanju zapisali besede : .Stvari so torej jako napete in sleherni hip nam je pričakovati modnih vesti....", že uam javljajo današnja dunajska poročila, kako prav smo sodili. Med vlado in večinoje prišlo do r a z-pora. „Mattinu* brzojavljajo z Dunaja: .Postopanje veČine, in sosebno Mladočehov, ki zavzem* ljejo v večini nad vladajočo pozicijo, je dovedlo meglice proti neba in polagoma pokrivale malo jas-nino nad seboj. Nizko so letale lastovice, žejna pivka pa je klicala nad bližnjim gozdom svoj „piv-piv*. .Dež bode: pojdiva v hišo", je pretrgala Hermina molk in ustala popravljajo si od sedenja zmečkano krilo, široko vsakdanjo mautilo. .Ostanite še tu, rad bi govoril z vami, go-spodičina, danes odločilno besedo", je govoril Ivan ustavljaje jo in brskal s palico po belem pesku. Oko pa mu je uhajalo sedaj pa sedaj na lepo deklico, ki je zamišljeno zrla na Novo Štifto... Tam sta se včeraj tako lepo zabavala z Ivanom v hišici na lipi, med tem ko se je ostala družba krepcala z žlahtno kapljico župnikovo. In tedaj bi jej bil Ivan lahko povedal... lahko jo vprašal, — zakaj še le danes — ona bi ga bila poljubila.. Teh misli bila sta sedaj oba, in Ivan je še neiztrpneje brskal po pesku. „Kaj ste pa napisali? Saj čečkate že tako dolgo po pesku", je predramila Hermina Ivana, ki se je zravnal po teh besedah in zrl deklici, rekel bi, strastno v obraz. Hermina pa je čitala: .Ali me ljubiš?". Njena majhna nožica je v tem trenotjn razrušila delo Ivanovo, ta ga je stal kraj nje in molčal, molčal... vlado do tega, da se je odrekala za sedaj vsakemu vplivu na postopanje in smer večine v predstojećem parlamentarnem zasedanja. Ni nemogoče torej, da nam bližnji dnevi prinesejo velika presenečenja. Vlada hoče le opazovati za sedaj in čakati, kar bode tem ugodneje zanjo, ker ve, dajo bode podpirala večina proti ob-strukcijonizmu. Ministerski predsednik je izjavil danes določno, da se odpoveduje vsakor-šnem vplivu toliko glede sredstev, kater« hoče porabiti večina proti obstrucijonizmu, kolikor tudi na volitev predsedništva". To je torej tista stara pesem, to je stara taktika s?rofa Badenija, odkar je pričela obstruk-cijska vihra v parlamentu. On bi se hotel pač opirati na večino, dati pa jej noče ničesar. Sedaj je njeg. ekscelenca storil cel6 korak dalje: sedaj hoče prepustiti večini, naj ona sama izvojnje boj proti obstrukcijonizmu in naj vzame na-3e ves odij premembe poslovnika zbornice v zmislu krčenja govorniške svobode. Njema ne bi mogli Nemci očitati ničesar. Večina naj se obrabi v pobijanju parlamentarce revolucije in ko nastanejo zopet nor-malneji odnošaji, odprta bode grofu Badenijn pot za pogajanja — s premaganimi revolucijonarci; veČina pa bi dobila najbrže plačilo zamorca, ki je storil svojo dolžnost — morala bi se umakniti. — Taki računi odgovarjajo popolnoma vsej državniški nravi g. grofa Badeuija- Ali prevzame večina nlogo prevarjenega zamorca? Iz poročil o včerajšnjih sejah pododseka in parlameatarne komisije večine dajo slutiti, da vsa veČina vendar ne misli na to, da bi kar slepo pobirala kostanj iz žrjavice za grofa Badenija in — nemike liberalce. Razprave f1? bile viharne io je naenda prevladalo močenj", da bi bilo zelo nevarno, ako bi le vladi na ljubo hoteli tako rako radikalno in reakcijonarno spreminjati poslovnik zbornice poslancev. O včerajšnji seji parlamentarne komisije večine se je izdal na-stopni komunike: .Parlamentarna komisija večine zbornice poslaucev je sklenila, da smatra, zvesta načelom izraženim v adresi veČine, za svojo dolžnost, podati izjavo, da je pripravljena, potegniti .Pojdiva, pojdiva, papa že pričakuje naju!" Lahno je hotel Ivan uloviti njeno roko, a ona mu jo je odmaknila. ,Jeden spomin j^mi pa vendar date, ki me bode krepil v žalostnih urah na Dunaju*, je prosil Ivan, .jeden šopek... tako zvesto pa bodem hranil". .To ste moški! Še spominov! Me, ženske, pa hranimo v glavi svoje znance in prijatelje... in v srcu.. Seveda: auderes St&dtcheu, anderes M&dchen, pravi nemški pregovor*. .Hermina 1* se je izvilo Ivanu iz prs... takoj pa se je zavel iu jo podražil: .Zato pa imate albume in spominske knjige !* Hermina je imela bai nekaj na jeziku, ko je pristavil Ivan bolestno-navdušeno: „Prosim vas, samo od tebe, ljubljena Hermina, bi imel rad spomin !" in prijel jo je za roko. Ona se ni branila... „Ljubim te, Hermina, ljubim samo tebe!".. Stisnila mu je roko... zabliskalo je, strela je švignila v nasprotno drevo... Micika je poljubila Ivana, potem pa zbežala kakor srna iz sobe; Ivan pa si je mencal oči in premišljeval, kje je, kdo je bil v njegovi sobi pri njemu. * (Pride še.) ae za re.tn vspešno spolnjevanje onih potreb države in p>» storili tisto udanestjo 1i odločnostjo, kakoršno neizogibno zahteva ogled d rta ve, dostojanstvo i - lamenta in parlamentarizem sploh V tmi komunikčju treba povdariti dva zelo važni momenta : 1) izjavo, d<\ ve8ioa hoče ostati zvesta lin i* Ioni, izrabim v adresi; 2) (la niti z jeduo besedo ne omenja sv razuieiju do vlado. I to pri^a da je to ra T.e je j1 k i kritično v t^m trenutku. O i -'itev mom priti pav kmalu: ali ?n ni* većina, ah se uda Kal'ni, ali se večina — pornš?. In n;i iiicr >r*o r.i{t ;npt; r motnostjo, d* vlada d>la za ki jo zagrešili. V to ne moremo verjeti, ali ak > bi se zgodilo venlar: potem bodo vsaj vedrli Češki in jugoslovanski parlamentarci, kaka so j>ota, po katerih more zmagati parlamentarna rev ucija. Na Čeških iu naših poslancih bode potem, dokažejo, da niso zastonj hodili v šolo — obsirn\ci,e. Cesar Viljelm v Budimpešti. Na gal. -obedu v BiMimp S ti j« napil včeraj cesar Fran Josip I. svojemu o- u r m Vaše Veličanstvo pozdraviti sedaj v Svoji pie tolici ogerski. Pozdravljam pa v osebi Vašeg* Vp!ičanst\a tudi Svojega zvestega p r i j a r» 1 j a in z a v e z u i k a in vztrajnega s o 11 u d n i k a na / e 1 i U e na delu la i r u, na d-'u, kateremu v o posvečene naše uajboijše moči. Pr prčau zajedno o jednakosti mišljeuja Vašega V ičinstva, izpraznim avojo čašo na zdravje Vašega Vbiičan t?a in kličem : ceaai' Viljelm živi 1" Cesai Viielni je odgovoril na to z dolgo napitnico. Napitnii- n^mskne-a c.f^aija-govornika se dasi bistveno t o-lj: »Hvaležuo sprejemam pozdrav Vašega VM !anst,a in izjavljam, da me je simpatični vsprejeo v v ašega Veličanstva stolici ogerski malo ne om^ni I. Mi dor*a «e čes'o radi spominjamo vi-težkih M djarov in njihova ljubezen do svoje do-moviiif v :buja v nas čute spoštovanja do tega naroda. Katero zavedno nemško srce pa ne vztre-peče tui>i ob imenih Zrinski in SzigetP Z velikim zanimanj m smo pe spomn-ali tisočletnega rojstnega dne Ui»i! - rije m raz it k a odrskega naroda na polju industri' naroda, ki se po pravici prišteva veliki n k u 11 n r u i m narodom. Kar pa me je napol iil z najlepšimi čutil:, to je neugasna ljubezen tei?n naroda do Vašega Veličanstea, svojega kralja. A ne samo t n, marveč v vsej Evropi m /1h4i pa v mojem narodu plamti isto navd i-š • za \ Veličanstvo, kateremu navdušenju s*- pridružujem tudi jaz. Vašega Veličanstva modro t' se zahvaliti za našo zvezo, skle- njeno v «»Ug<»r naših narodov, zvezo, trdno in n e r a / . usno, katera je Evropi ohranila mir že tak » dt.ifeo let in »a ohrani Še na dalje. In vse to navdt ienje in ljubezen, katero gojimo za Vaše Veličan r.v« mi vsi, odmvaj samo v jednem vz-klicu „E jen a kirdlyi r Vsacega človeka mora le veseliti, da sta oba vladarju tako odločno povdarjala željo po ohranitvi evropske^ u»iru, čegar rušitev bi gotovo imela nsodepol.iih posledic Ba vse strani. Vendar je dovoljeno nekaj kratkih opazk tndi v tem pogledu. Napitnic morda nidte obrneni proti kaki drugi zvezi, recimo proti francozko- ruski, katere zveze pomen aa zunaj isto tako pomirljiv, kakor je pomirijo na — znnaj pomen trozveze; temveč pa bi se smelo smatrati napitnici za nekak odgovor prusjaskim prekucijam na avstrijskih tleh. Besede nemšk-gi cesarja, da je navdušenje za cesarja Frana Josipa I. v nemškem narodu tako veliko, kakor v Ogerskej in v vsej Evropi, naj bi zopet popravile, kar so zakrivili prasjaki obatrakcije. Kakor vsikdar, tako priznavamo Udi aedtg lojalno in odkrito, da nismo navdušeni za troivezo. Ne moremo biti navdušeni ne kakor Slovani in ne kakor Avstrijci. Vzroke temu smo navajali že o raznih prilikah. Vendar se nam zdi nekako, dt je bilo dobro, da sta oba vladarja tako odločno povdarjala neporuinost in trajnost zveze mod Avstrijo in Nt-mčijo. S tem jn rečeno, da ta zveza ostane, naj bode notranji z stem v Avstriji tak ali tak. S tem p i so izpodbita tla najhujemu agitaciiskemu sredstvu, katerega so p< služujejo nemški obstrukci-jonisti iu s katerim dosetajo isti velik vspeh med nemškim ljudstvom; trditvi namreč: da s« razruši zveza h Nemčijo, ako ?ma^ajo sndaj Slovani! Te hujskače sta postavila sedaj na laž naš cesar in cesar Viljrlm. „Otomana irredenta4. Irredeota tu, irre-denta tam 1 V dobah irredente smo, to kaže, da se izvršuje neki narodnostni proces, ki naj bi do-vel do neke konečne uredbe človeštva po pasmah v velike skupine. Za Italijo irredento je prišla Germanija irredenta, zdaj je na vrsti tudi že isla-mitska irredenta. tNeo Irešenl Turki* so v posled* njem času vsi, katere odeva zeleni plašč proroka, pa če tudi z zadnjim rohčekom. Po zmagah na grške i\ ozemlji so začeli ponosno dvigati svoj turban vsi Turki po širni zemlji in v svoji bujni orijentalski domišljiji že vidijo blesteti vso prostrano Indijo pod svitom polumegca. Po uzoru Germanov in Italijanov so se začeli smatrati kakor jedna skupina, kakor jeden narod in naj je raztresen šu koderkoli. Po dovršeni grško-turški vojni je začelo vreti v Af^aaistanu iti ideja otomanske irredente še širi čedalje bolj. Muhame-dani v Kurrahć-ju v Indiji so odposlali udanostno izjavo Sultanu, v kateri pravijo : „dasi smo pod neprijetnim poveljstvom Anglije, vendar se čutimo vsi z dušo in telesom Turke in caiigrajski padJah je naš piavi o£e*. Jednako adreso so poslali sultanu Turki iz Kolombe, giav.iega mesta Ceylonskega ter so sklenili zajedno poslati častno darilo poveljniku teaalske vojske, Edhem paši. H kratu hočejo prifieti nabirati sredstva za turško armado. Turški greben raste torej in v turški fautazji se zopet dviga turško cesarstvo, mogoflniše, nego je bilo kedaj v m!nolih stoletjih. Ker pa utegne biti na sveto še mnogo drugih narodov, ki ha čutijo neodrešene, bilo bi naravnost interesantno, ako bi prišli po par sto letih zopet na svet in bi videli, kako bode, k^ -»se irredente za7ržć ''vnjp dehzdruž nja .svojih se svojimi*. Ali bode potem zaivs noije na sveiru? Težko, kajti dokler človek živi, godilo se bo — po človeško. Različne e f«t i. Vsej divji gonji laških in nemških listov zoper šhofa tržaškega, uprizorjeni radi tega, ker je vspreial v svojo škofijo duhovnika Vrbko, suspra-diranega a diviuis po škofu poreškem — je storil včeraj kouec vladni »Oiservatore* s priubč^ujem izjave tukajšnjega ordiuarjata, iz katere je razvidno, da se je vsprejem Vrbke v to škofijo izvršil v spo-razumljenju »škofom poreškim. Ia te izjave je razv duo tudi, da je Vrbka vzgleden duhovnik, kar so piitrdili vsi njega tovariši in tudi škof Fiapp. Vzrok sporu med' poslednjim in Vrbko je bila torej jedino le raba slovenskega jezika v c e r k v i. — Sedaj je ja.-ino tudi, kako grdo je lagal „Piccolo", ko je trdil, da je škof Flapp uložil tožbo proti škofu Šteik u in da se bode luural poslednji zagovarjati aa sveti stolici Tu imamo ugled, kako daleč sega drznost židovskih novinarjev in kako greše tisti izvestni duhovniki, ki so navadni gsstje v predalih teh židovskih listov. .Amlco* v Trstu piše o vseslovenskem shodu v Ljublj.ini prav tako, kakor židovski listi, posebej še tržaška vlačnga .Piccolova Sera*. Tej judovski pameti se zdi, da časopisje sploh preveč važnosti pripisuje napomiaanemu shodu. In veud&r je tudi ona plačala precej novcev za dolgo brzojavno poročilo iz Ljubljane, pa kaj to! Žid mota delati kšrft, zato pa .trošta" tržaške svoje dušice, da za Lahe še ni vse izgubljeno. Ali da mu sekundira katoliški .Amioo*, to, to je malo čudno. Nil, in če piše ^Amico" naslanjaj« se na „Serino" pamet, da vseslovenski shod je Slovencem več zapravil kakor pridobil s «piu perduto |che gnadagnato 1," ali se ae pravi to vdinjati katoliško logiko judovski pameti. Da, da I Da ae tako sodi o shodu, na katerem je govoril« glavno vodilno besede katoliško slo« venska stranka I. slor. kat. shoda, je krivo le katoličanstvo .Amicovo44, ki velja „per i cattulici italiani* in ne za katoliške Slovence? Saj se razumemo 1 ,Amicou čestita namestniku Rinaldiniju, da so ga obirali na — vseslov. shodu, kakor da bi bil ta Rhod političnih Ciganov, ne pa najresniši sestanek najodličniših zastopnikov, ahod vsega slov. naroda. Prosit, Amico 1 Arnico se v predzadnji svoji štev. prav hi-« uavsko — rahlo zadeva ob „Pr. L.V Da je ta izraz opravičen, sodim iz te^a, kar sem razbral ? za doji števiiki istega lista Narit&", tako „Amico*, ker -e ne ganejo oblasti ; nam preostaje.....1 —• Puucturu." Tako, zares imenitno jih soli zaduji „Primorski list" židovsko liberalnim, slavofobnim .katolikom" v Trslu. Dobro tako, tako treba govoriti H temi ljudmi. fl Rojana nam pišejo: Saj nam ni ljubo, ali naš župnik noče drugače, nego da se bavimo /njim. Goap. župnik je res ne preračunljiv v svojem početju* Zjutraj dne 19. je bila sv. maša za otroke otroškega vrta družbe sv. Cirila iu Metoda. Gudoa stno se začudili, o italijanski: „Ali je kdo tu, ki razume — ščavo, kajti tu je neki — ščavo, katerega iaz ne razumem?!' Savi smo jim mi torej, našega jezika ne umejo in ga tudi nočejo u m e t i in potem so se toli drzni, da trde, da so — mednarodni. (Sledi podpis.) Daleč smo prišli. .Zadnjo nedeljo meseca avgusta je šla tržaška katoliška diužba na božjo pot k materi Božji v Istro blizo Poreča. Trga romanja se je udeležilo kakor po navadi, tudi mnogo Slovencev in Slovenk. Toda laška duhovščina je prepovedala slovenskim romaijem moliti in peti v slovenskem jeziku. Re?, reči moramo, — daleč smo prišl;." — Tako priznava tudi narodno zmerni, strogo katoliško konservativni .Primorski list"! Sedaj pa reci še enkrat, o ljuba .Triesterica", da je Spinčič lagal na shodu v Ljubljani I Cirkus Henry v Politeama Rossetti. Kakor v Ljubljani iu povsod, kjer nastopa, vzbuja tudi v Trstu zoret ta odlična družba veliko zanimanje. Vspored predstavam je vsikdar jako zanimiv in vreden, da se je obišče. Predsinočnjem odlikovali ■o se posebno Air. Duveneck, mož iz kavčuka, ki je bil ves podoben kači in se je tudi kretal, kakor bi bil iz Kače namaii človek. Dalje je občudovauja vreden orjak Mr. Qerardys, bi je po stotu težke krogle na debelem železnem drogu vihtel v rokah, kakor l>i bile paličica kakega gigerla; dva moža, sedeča na stolib, pa je držal v zobeh, kakor bi bile dve punčiki iz cunj. Kar kri pa je gnalo k srcu gledalcem, ko je visela za koleni viseča visoko v zraku gospa Palo in držala v rokah svojega krepkega, na čudovite načiue v zraku kreta-jočega se moža z sinčkom. Vse je želelo, da bi bilo skoraj konec tej nevarni igri, vendar je tudi zanimanjem strmelo na to sliko, ki je jedna naj-dovršenejih na trapecu. Pautomlna .Mazepa" nas je spominjala po nekem delu na krasno pripovedno pesem Byronovo, vzbujala občudovanje zaradi preciznega izvajanja prizorov iu lepih poljskih narodnih plesov in narodnih noš. Nastopi konj in psov so bili istotako občudovanja vredni in tako je cirkus Henry po pravici jedno onih zabavišč, kakoršuo je smeti priporočati vsem krogom občinstva. Zadnji potres so občutili tudi precej krepko v Senegaliji, Fabriano iu Casli. Tudi v Florenci je bilo čutiti krepek sunek. To pot pa iz Ljubljane ni nobenih vznemirljivih poročil in se je menda ta potres omejil bolj na južne pokrajine gorenje Italije, kjer je bilo prebivalstvo tudi res zelo prestrašeno. Nesreča. Pred včeraj oje m popoludue se je dogodila huda nesreča na openski cesti, na Vr-deli. Na cesti sta stala 12letni Ivan Hrovatin in ijega mlajši brat. Kar je pridrdrala neka kočija, y katero sta bila uprežena dva konja. Kočijaž se je trudil, da bi ustavil konja, ko je zazrl dečka. Ali ni mogel tako hitro. Deček Ivan je hotel rešiti manjega bratca, a pri tem je sam prišel pod voz. Kolesa so mu Sla čez život. Nesrečnega dečka so preveli najprej na zdravniško postajo in od tod v bolnišnico. Stariii zapomnite si: nikoli ni dovolj painje nad otroci ! Kornelij Vjejski, umrli poljski pesnik, je bil pred več leti tudi avstrijski državni poslanec. Tedaj je Vjejski zaj^ftaoif^ flvojimi < tovariši Haus' erjeip, Skriynskijem in grofom Guluchovskim izstopil iz poljskega kluba. Vjejskemu je bilo 74 M in je umrl na posestvu svojega sina v Pavlovem v nedeljo 19. t. m. Izpred sodišča. Minolega torka je obsodilo tukajšnje deželno sodišče 231etnega Ivana Spotica iz Trsta na 8. mesecev jede, ker je dne 9. avgusta tam blizo sv Ane močno poškodoval svojega tovariša Jakoba Fajdigo. 19letni Cesar Centassi in 271etni Rafael Centassi sta dobila prri 9 mesecev, drugi 4 mesece teškega zapora radi javnega nasilstva, storjenega s tem, da sta se dne 10. avgusta upirala stražarjema, ki sta ju hotela aretovati. — 291etni muzikaš Fran Marc je dobil 6 mesecev radi tatvin*. Ukradel je v gostilni nekemu Antonu Stolfa listnico z 95 gld. in poročni prstan. Iz najviših krogov. Dd so ljudje v najviših krogih tuili le ljudje in nikakor ne bogovi, kaže nastopna dogodbica. Da^kega kralja sin princ Dragotin se je poročil s princezinjo Velško, unukinjo angleške kraljice. Danski kralj Kristijan pa je že sivolas starček in inu bode skoro prepustiti žezlo svojemu nasleinihu. Za njegovo očetovsko src« pa so zdaj hkrati nastopili preresni tvenolki in vse to prihaja iz zveze njegovega sina z angleško kraljevo hišo. Princa Drogotina Danskega soproga je bivala, ko je bila še dekle, dlje časa na Danskem, kar je menda dovelo do zaroke obeh mladih ljudij. Sedaj pa pnncezinja Velška kar hkrati noče biti večna Danskem in noče biti. Izgovarja se, da jej je danski dvor predol-gočaseo, da vladajo ondi prepnetistične, staroko-pitne razmere in še več tace^a ; njeni oče, princ Vel*k', pa dostavlja še, da njegovi hčerki ni malo ne prija danski zrak in da mora bivati v svoji prvotni domovini, na Angleškem. Pa tudi kraljica Viktorija je na strani svoje unukinje in je pre.ila gala princu Dragotinu, ki sfcui sedaj v danski mornarici, naj prestopi v angleško mornarico, da mu bode možno skupaj živeti svojo ženko. Princ Dragotin se je že [uda! temu predlogu, a je že iment, so pa očka rekli, da — ne. Kralj Kristijan je tsled t*gn nergovanja Angle/ev jaku udovoljen inje i/.javil zajedenkratsledeče: .Moj sinje »iu ktalja danskega ia kakor tak mora ostati na svojem dednem domu, v svji očetnjavi! Tudi ne kaže, ker se je izobrazil v domači mornarici, da bi še! zdaj službovat na tuje. Ako njegova soproga (kar bi jej bilo kakor soprogi jedina dolžnost, za katero je morala znati že pred poroko) že i oče živeti v domoviui svojega moža, pa naj ostane v svuji domoviui, moj sin pa ostane i svoji. Tako naj živita ločena*. Angleži hočejo, da ostane princeza v svoji domovini in tako se mora ločiti mladi zakon radi — viših ozirov. Ti višji oziri so pa lahko umljivi pri Angležih. Morda pa delujejo tudi zelo tajni vzioki v tej stvari. Znano je, da je carica-uiati danska prince-zinja in Anglija in Rusija sti kakor pes in mačka. A vse to so znali menda poprej, ali tudi ne ? Vsakako ima kralj danski prav: žena ipora z moji m iu ako ne stori te*a, m^ra imeti 2e zelo tehtnh razlogov in ti razlogi nikakor niso dolgočasno živlienje v obližju sop-o^a Liza Michel, znana francoska anarhistinja, katera je v poslednjem času pribegla is Par;za v London, je nedavno temu od nn li dospela s še dvema tovarišicama v Bruselj, da govori pred večjim zborom somišljenikov o razmerah v Španiji. Toda vlada je anarhistično Lizo smatrala za opasno ter dala oboroženim spremstvom odvesti čez mejo njo in prijateljici njeni. O tej priliki je prišlo do demonstracij in petnajst oseb je moralo pod ključ zaradi Lize, drugi so kričUi : Živela anarhija I — Liza Mihel je jedua najslovitejšib anarhističnih vodij. V Parizu pa je imela poseben rešpekt pred norišnico. Kadar je nastopila, čakali so jo že detektivi, da jo odvedejo v blaznico. To jo je vsikdar nžalilo tako, da se je skrila, kajti, ona, duhovita nositeljica velike svetovne ideje, pa da bi šla med — norce ? Ker jej parižka oblast le ni aehala dajati naslova „t**i#mojealw-,)»j* naposled pobrigala v London, kjer je ne žalijo na tako nezasluženi način. ,, Dogodki v Hazlstonu. Is New-Yorka se nadalje poroča, da je 1*0 žensk, oboroženih s koli in nekirami, napadlo 300 radarjev in jih prisililo, ustaviti delo. Delo v Hazletonu počiva splošno. Nasprotno je začelo delati v Pitisburgu 15.000 rudniških delavcev. Kako Indijani zdravijo. Naslednja črtica bode gotovo zanimala naše čitatelje, zatorej jo podajemo doslovno, kakor je vse to doživel neki Evropejec mej Indijani samimi. Neki Indijan si je nevarno ranil nogo, vsled česar se je napravilo unetje po vsem stegnu Noga je otrpnila in bilo se je bati najhujšega. Tedaj je prišel k bolniku neki stari Indijan in je pričel operacijo na nogi, katero je izvršil z najveeo spretnostjo, tako, da se niti dotaknil ni žil in kitic. Najprej je starec odprl glavni del rane in to z nožem iz obsidijana, vulkaničnega stekla, in z jetjnakim orodjem odstranil je vse bolne in gnojne dele. Vso nogo je potem skrbno izmil s tekočino od kuhanih vrbovih korenin. Noben izkuSeni zdravnik bi tega ne izvel tako natanjčno. Zato je bil ti^di vspeh popoln in noga je bila v kratkem času fiopet popolnoma za rabo. Toda zdaj je glavno, česar si je treba zapomniti. Indijani pravijo, da je iz rane treba odstraniti najprej pokvarjeno kri, da se zamore napraviti nova, mlada kri; kajti nova kri ustvarja zopet novo zdravo meso. Ali ravno tako, kakor nastaja iz krvi meso, tako nastaja kri in sploh vse življenje, iz vode — poslednja točka spominja na Kneippovanje —; zatorej se mora rana sprati z vodo, da se napravi nova kri. Ker pa raste vrba ob vodi: je umevno samo ob sebi, da imajo njene korenine veliko življenske moči v sebi. To že kaže, da ima voda rudečo barvo od vrbovih korenin. Gnitje pa je pripisovati črvom, ki se zaredijo v ranjenem ali bolnem mesu, zatorej se je moralo odstraniti to bolno meso, da so se odstranili ne samo črvi, marveč tudi njihova zalega. Te izjave starega Indijanca niso baš neumne in so tudi povsem verjetne, to že radi tega, ker je znal ozdraviti nevarno obolelo nogo na tako priprosti način, dočim bi bil marsikateri evropejski zdravnik isto naravnost — odrezal. Nabergoj contra „Indipendente." L/uu 11. £. ui. vršila se je pred d. Iclniin kakor vsklicnim sodiščem zadnja razprava v kazenski stvari gosp. Ivana viteza Nahergoja proti tukajšnjemu listu .Indipendente*1. Ta stvai vlekla se je 1B mesecev ter je bil — kakor je znano našim čitateljem — zadnjič urednik .Indi-pendenta" obsojen od kazenske Preture na globo 15 goldinarjev. Proti tej razsodbi pritožili sti se obe stranki; obtoženec radi nekrivde, a tožitelj radi prenizke kazni in radi tega, ker ni bilo izrečeno v razsodbi, v katerem jeziku jo ima prijaviti .Indipendente.« Na omenjeni razpravi dne 11. t. m. bil je zastopan tožitelj po odvetniku dru. G r e g o r i n u, a toženec po odvetniku dru. Mandalu. Otvorivši razpravo gosp. predsednik vitez Nadamlenski prijavil je strankama sklep deželnega sodišča, da današnji razpravi prisustvuje tolmač za slovenska izvajanja in to sicer ugodivši prošnji urednika ,In-dipendenta*, pismeno uloženi dan prei. Dr. Gregorin je izjavil na to, da smatra ta sklep nezakonitim, ker je Blovenski je/tk v Trsta istotako aodni jezik, kakor italijanski ter da si pridržuje proti temu sklepu vse dovoljene mu korake, priznavši, da se za sedaj ta sklep ne da izpod-biti, ker je izrečen od zadnje instance. Službo tolmača je vršil gosp. avskultant dr. Stegd. Na to se je prečital referat o stanju ka« ženske pravde, kakor po navadi, v italijanskem jezikn. Po prečitanju stavil je gosp. dr. Gregorii zahtevo, naj mu tolmač prevede prečitani referat na slovenski jezik. To zahtevo je motiviral s tem, da se je nasprotniku dovolilo tolmača za slovenska izvajanja, da je slovenski jezik iitotako sodni jezijc kakor italijanski ter da mora dosledno veljati isto načelo gledć italijanskega jezika, kakor je bilo izrečeno gledć slovenskega. Dr. Mandel se je protivil tej zahtevi, deS da slovenski jezik ni sodni jezik v Trsta, da dr. Gregorinu ni treba tolmača, ker pozna dobro ita« lijanski jezik ter da sodišče ni to, da nstresa jezikovnim kapricam strank, neg« da vrši pravico. Na to je odgovarja dr. Gregorin, da § 100. kaz. post. govori e jezikih običajnih na sodiščih ter da ni dvoma, da je jezik slavenski običajen na tem sodišču, ker se t istem napravljajo zapisniki ter izdajajo razsodbe. Kar se tiče nasprotne trditve, da v tem slučaju ni potreben tolmač za i ta-lijanski jezik, ker on (dr. Gregorin) pozna ta jezik, ne more se nvaževati, ker tn gre za načelo ter ne morejo odločevati taki oportani* stični kriteriji. Istim pravom smel bi trditi govornik, da bi si bil moral obtoženec zbrati odvetnika, ki bi pozaal slovenski jezik, ko je vedel 2e naprej, da se bode razpravljalo tudi v slovenskem jeziku, a čemer bi odpalo prašanje tolmača. Ni torej govora o kapricah, nego o načela ravnopravnosti slovenskega z italijanskim jezikom. Po daljšem posvetovanju izrekel je vsklicni senat sklep, da se dovoljuje tolmač tudi tožitelju in sicer iz razloga, navedenega od istega. Dr. Gregorin se je odpovedal na to tolmačenju za ta slnčaj, ozirom na to, da Je todift&e priznalo popolno ravnopravnost slovenskega z italijanskim jezikom ter da mu ni ležeče na tem, da bi zavlačeval itak že dolgo razpravo. Zadobivši besedo branitelj dr. Mandel, je izvajal, da je kazenska stvar zastarala iz 2 vzrokov: 1. da je moral tožitelj, ko je Pretura izrekla svojo inkompetentnost, izjaviti tekom 3 dni, da vzdržuje svojo obtožbo pred deželnim sodiščem ali pa re« kurirati proti temu sklepu, ako se mn je zdela nezakonita 2. pa, da je zastarana tožba v smislu § 40. tiskovnega zakona, kateri določuje, da nastane zastaranje, ako se kaiensko preganjanje ni začelo tekom 6 mesecev po izvršenju kazenskega čina, ali pa, ako se ni nadaljevalo ravno toliko časa. Meritorno da se ne more govoriti o prestopka po § 496. kaz. zakona, ker § 496. govori le o razžaljenjo, storjenem javno ali pred več ljudmi, nikakor pa ne o razžaljenju, storjenem tiskopisom. Na vsak način da bi se ne moglo obsoditi obtoženca, da objavi razsodbo v listu, ker da izhaja iz § 39. v zvezi s § 20. tiskovnega zakona, da se more naložiti tako objavo le na podlagi izjedene preiskave, katera pa da se vrši le o kazenskem postopanju radi zločinov in pregreškov. Naglašal je tudi. da se ne more obsoditi urednika, da objavi obsodbo v 2 jezikih, katera dolžnost bi se morala izvajati iz tega, da je bila razsodba izdana v italijanskem in slovenskem jeziku. Isto-tako bi bilo proti duhu zakona, ako bi se hotelo siliti italijanski list, da objavi razsodbo v slovenskem jeziku. Sicer pa, da ne vč, kako se bode »ogla praktično izvajati razsodba, ko obtoženec danes ni več urednik listu „Indipendente*. Slednjič zdela se mu je kazen 15 gl. previsoka gledć na to, da je obtoženec oženjen ter da je ravnal v razburjenju (!!), ko je pisal inkriminirani Članek. Iz vseh teh razlogov da goji trdno ua-dejo, da sodišče oprosti obtoženca ali vsaj zniža naloženo mu kazen. (Zvršetek pride.. Najnovejše vesti* Trsi 22. Okrajni šolski nadzornik, g. J o s i p Kožuh v Kopru je na lastno prošnjo rešei službe nadzornika. Na njega mesto j i stopil začasno glavni ačitelj na učiteljišču v Kopru, gospod Fran F i n š g e r. — Profesor na državni realki v Trstu, gosp. Viljelm U r b a s je stopil v pokoj. Reka 22. O nesreči, ki je zadela parnik ,Ika*, je sporočit: : Ko je parnik ,Ika" oh 6Va uri zvečer dospel v tnkajšnje pristanišče, trčil je ub istega angleški parnik »Tyria*. Na „Iki" je bilo 50 potnikov, večinoma Dunajčaui, Zagrobčuui iu Madjari. „Ika* se je pogreznila v dveh minutah. Vsled naglice s katero se je dogodila nesreča, rešilo se je le malo potnikov. Potopilo se jih je 35. Rešili so ae: 14 potnikov, možtvo ladije in kapitan. Dosegaj niso še pogodili vzroka, vsled katerega sta trčila pavuika jeden v druzeg*. Danajak« bonu S32. ■•ptein v&eraj Drlavtr itolg v papirju - „ v srebrn . . Avstrijska renta t zlatu „ „ t kronah Kreditno aic.je . . , London 10 Lat. . . ftapoluoa:..... 20 mark . . 100 italj. itr 102 05 10210 124.45 101.90 368 75 119.75 ».627, 11.74 46.15 bca 1BST danes 102.-101 95 124.05 101.70 368.25 119.70 9.63 11.73 46.15 Zobobol olaj šuj ejo zobne kapljic« lekarja Piccolija v Ljubljani (Danajska cesta) katere so bil« odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in ;osp« prestolonaslednioe-udove nadvojvodinj Vis. prejasne *t«fan flj Steklenica telja 20 kr. Št. 12. Razpis dražbe. Ek9ekutivni odbor za zgradbo braniške ceste odda potom javne dražbe dne 6. oktobra t* I. in ako tega dne ostane dražba brezuspešna, pa dne IS. oktobra J od 10. do 1. ure popoMne v Branici pri g. Francetu Benku delo štirih mostov, in sicer: 1. Most od Podlasa proti Branici in Rihem-hergu za gld 3374.74. 2. Mo*t na cesti naprej proti Branici za gld. 2478.71. 3. Most pri mlinu Čipi za gld. 2536.47. 4. Most pri potoku Kostanjevica za gld. 106895. Preudarki, načrti in pogoji se nahajajo v riliemberSkem župnnstvu, kjer so vsakemu tekmovalcu na ogled. Delo se odda ponudniku z uajnižimi pogoji. Varščina znaSa 10%. Cestno-skladevnl odbor za zgadho braniške ceste v Rihembergu, dne 11. septembra 1897. Načelnik : Jožef Pavlica. ;; j M. D. Dr. Anton Ziorski zdravnik za Ionske in porodničar, bivši ekaterni zdravnik gynaekul»giske klinike pro-lesoija dr. P*wlika in porod ničarske klinike prot dra. RuheSke v Pragi. Ordinuje: od 9—U dop. 2-4 pop. Za uboge zastonj od 8—9 predpoliidne. Ulica Carinila št. 8. Rujav, pristen, naraven sladkor dobiva se jedino v moji zalogi, katerega prodajam veliko ceneje od lanskega leta. PriporaČaje se, sem udani Anton Oodnig, trgovec Via Nuova. Izložba pohto in tapetarij ■ Dunaj« In is Trat« od ANGELA DELPIN Via Torrente 32, I. n. nasproti gledališču Armonla Jedini kraj, kjer ho dobim zares dobro pohiStvo. Fina oprava in spalnioe od 236 gld naprej. — Oprave za jedilnico od 16« gld. do 260 gld., vsakovrstne solidne mabilije za vsaki stan. Sobe od 186 do 160 gld. Radi neznatnih troškov najemnino in dragega, bo prave konkurenčno cene. To dokazuje velika razprodaja. Vsak, ki se ženi, naj si Ulica Donota štev. 9 ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Dela izvršuje najnatancneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota štev. 9. s IM 8 i I t «0 Sveiar v Goriol priporoča J. KOPAČ Solkanska oeata it. 9. svefenstvu, cerkvenim upravan. velečastitemu ter slavnemu občinstvu priatne Voščene sveče kilogram po 2 gld 45 n6. Ha so one sv^ču, koje nosijo pretokolirano tvornično znanko, nepokvarjene, jamčim ne svoto 1000 kron. Sveče slabeje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivajo se po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najflneji.......klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ * Granis............ „ „ „ —.60 Blago polilja se na vse strani avstro-ogerske monarhije po&tnine prosto. Kdor hoče piti novo, dobro in sladko vipavsko vino belo ali črno, naj se potrudi v gostilno Frana Valetič, Via Solitario št. 12, katera je odprta do 2 popolunoči. Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 v Trstu. Zavaruje proti pežarom, prevozu po suhem, rekah in na morju, proti toči, na živenjo v vsih kombinacijah. Glavnica In reaerva društva dne 31. deoembra 1892 Glavnica druKtva Premij na reserva zavarovanja na življenje Premijna reserva zavarovanja proti ognju Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju Reserva na razpolaganje Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) Reserva zavarovanja proti pre- juinjaiiju kurzov,bilanca (ti) Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje , Občna reserva dobi&kov Urad ravnateljstva: VI« Taldlrlvo tlir. % (v lastnej hiS). gld. 4,000.000'— „ 13,326 346-98 1,632.248 92 49.465.07 500.000'— „ 333.822.42 „ 248.361 83 600.000'-„ 1,187.164.86 ZALOGA OLJA 1. t. d. Prodaja na debelo in na drobno PoSiljatve na zunaj od 5. litrov naprej. CENE: Olje jedilno flno.........liter 28 nvč. „ flnejše.............32 „ „ oljkino.............36 „ „ oljkino fino............40 „ „ nnmizDO polufluo ........44 ,, „ namizno fino........„ 48 „ „ namizno finejše.........52 „ „ namizno najfinejše........56 „ ,, extrafino.............60—64 „ spoeijalitetno........ Za Trst in okolico prosto na dom brez zadatja ~ Anton Šino a, Via Acquedott» št. 9, nasproti „Latteria SvizzeraV jTaznanilo. . Spodaj podpisani raznaSalec lista ,Hidinoat* k ie zajedno URAR priporoča se toplo p. n. občinstvu za poprnvljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiSe št. 8 via Solitario c. kr. Kriv. m\i Miinep mfa za trgovino in obrt v Tr.štu. Novci za vplaCila. V vred«, papirjih m V napoleonlh n« 4-dnevni odkaz 91/« I 30-dnevni odkaz 2°/(| 8- n 2«/, s-me-ječni n £'/»7i 80- „ 3»/, C- . „ ®V»°/ o Za pisma, katera se morajo izplačati v Mudunjih bankovcih avstr. volj., stopijo novo o.reslne takse v krepost t dnom 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta 1.1, po dotičnih objavah. Okrožni od de l. V vredn. papirjih 2% vHako avoto V naptleonlh brez obresti Naknzmce za Dunaj, Prugo, Pešto, Brno, L*ov, Tropavo, Heki kakor za Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz, Oradoc, Sibiuj, luomoKt, Celovec, Ljubljana, Jjino, Olomue, ueichenborg, Sauz in Bolnograd, — brjj tra.}!vuV Kupnja in prodaja \rcdnontij, diviz, kakor tud j vnov^onj" knpon>v proti odbitku 1°/00 provizije, rkaso vseh vrst pod najurnestnejSuni pogoji. P r e d n j m i. dr 'amoevne listine pogoji po dogovoru Krodi na dokumente v Londonu Perilu, Horo-linu ali v drugih mestih — provizija po jako umostnih pogojih. Kreditna plama na katerokoli mosto. Vložki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, 7.lat ali srebrni denar, inozemski bankovni itd. — p« pogodbi. Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem oursu. Lastnik kenaorcii Usta sEdinost". Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.