St. 81. \ A V Trstu, v sredo 8. oktobra 1884. Tečaj IX Y ; Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »▼ •diooati J« mo8.< izhaja i krat na teden vsako sredo in sabot* o poludne. Cena za vse leto je €» pldM za polu leta 3 gld.. za četrt Uta 1. pld. KO kr. — PoMtnezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trttu pn S kr., v Gorici in v Ajdovščini po ® kr. — A(irointne, reklamacije in inserate prejema Opravniitvo, via Torrtnte, »Nova tiskarna*. V-i tinriin "e pošiljajo Uredništvu »vit Ttrrente« »Nuova TIpografia;. vnak mora biti frankiran. Rokopisi po«ei>oe vrudnosti se ne vračajo. — Jnteratt (razne vrste naznanila in poslank*«) se zaračunijo po pogodbi - prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi *r*ami piaouje za vsako besedo 2 kr. Oopolnitne volitve. Kar nenadoma je vlada razpisala dopolnitne volitve za 1. in 5. okraj okolice in za II. mestni volilni razred. Za mesto se mi letos čisto nič ne brigamo; to delo prepustimo tistim vrlim patrijotom od < Associazzione Politica», ki tako lepo tekmujejo v zatiranju slovenskih, gotovo tudi dobrih avstrijanskih patrijotov, z najhujšimi sovražniki Avstrije, Iredentisti. Kakor navadno, tako je tudi zdaj gotovo, da to pol-miš pol—tiž druStvo tudi pri tej volitvi propade, saj je uže pri izboru kandidata postopalo tako neprevidno in slabo, da neprevidnejše in slabše ni moglo; «Croato» je sicer lepo, vsega spoštovanja vredno ime, ali poznano je premalo, in sploh je priporočilo po društvu, ki nema prave barve , slabo priporočilo , kateremu najmanj verujejo baš oni resnični avstrijski patrijoti v Trstu, kateri imajo največi interes za obstanek Avstrije in niti vsi c. k. uradniki nA verujejo takemu priporočilu in takemu patri-jotizmu. Kakor rečeno, nas ta kandidatura le toliko interesira, da zopet enkrat konstatujemo popolno nezmožnost društva bogatih patrijotov tržaških, ki pa imajo v sebi manj požrtvovalnosti, nego kak ubogi slovenski delavec. Nas brigajo le volitve v okolici in zarad teh hočemo par besed spregovoriti. Vsled smrti rajncega g. Pa-gana razpisana je dopolnitna volitev v I., vsled nezaupnice in odpovedi poslanca g. Burgstallerja pa je razpisana dopolnitna volitev v V. okraju okolice. Novo voljeni poslanci, oziroma mestni odborniki bodo voljeni sicer le za nekoliko mesecev; nič PODLISTEK Italijanska Slavij a. (Dalje.) Prešedši na cerkvene naprave pisatelj omenja, da je o župniji Sv. Petra prvikrat govor v buli papeža Gelestina III. od leta 1192, v katere) so imenovane te le župnije podrejene čedadskemu kapitalu: »Ecclesiam de Volzana (cerkev vVolČih pri Tominu) cum capellis suis. Ecclesiam de Plez (cerkev v Bolcu), Ecclesiam S. Viti, Ecclesiam S. Pietro de Algida cum capellis suis. ecc«. — O drugih župnijah v beneškej Slavi ji ni bilo govora v tej buli, kar je gotovo znamenje, da je bila tisti-krat le žuiu Sv. Petra za vse beneške Slovence. Najstarejša kapela v vsej beneškej Slaviji je ona Sv. Kvirina, katera je bila zidana na podrtini rimskega templja ob bregu Nudile in v začetku temnega gozda. Na pokopališče okolo te cerkve so nosili pokopavat, mrliče notri tam od Bolca, torej milje in milje daleč. Polje okoli te cerkvice ali kapelice s* Se imenuje »Sedla«, (selo) in najbrže je stala tam okoli te cerkvice prva in najstarejša naselbina beneških Slovencev. Kesneje je nastala tudi župa Sv. Lenartu, kakor se to vidi iz knjig in pisem arhiva čedadskega kapltola. Pisatelj omenja manj pa ni zarad tega dopolnitna volitev važna. V prvem okraju uže preže Iredentarji na volilce, kakor hudič na grešne duše, iniščejo tiste svoje takozvane < brake», ki bodo po okraju lazili, da bodo kupovali glasove bodisi z vinom bodisi z denarjem. Letoa so nekda vsiluje ljudem cel<5 nek židovski odvetnik, nek Ve-nezian. Tacega kandidata mora vsak verni Slovenec, ki ni zgubil uže vsaeega sluta za svoj rod in za njega svetinje, na prvi mah z jezo in gnjusom odpraviti; za človeka glasovati, ki je nasprotnik našemu narodu in našej veri, to je najglavneji greh, ker je moralni samomor. Ne pustite torej do sebe, dragi volilci 1. okraja, posebno pa Vi Skedenjci, ki Vam morajo biti še v spominu čudni poskoki vatrogasca dr. Goracchuchija, katerega ste Vi pred 2 leti tako dobro ozdravili bolezni iredentomanije, s katero je hotel Vas okužiti. Goraoohuohiju je prešla volja, hoditi mej Vas in slepiti Vas s pomočjo užo znanih pomagačev (tira pie); prav tako izučite tudi druge iredentarske, posebno pa židovske vsi-ljence, ki so še slabši od Goracchuchija, ako pridejo moj Vas in Vas tako malo cenijo, da mislijo o Vas, da ljudem, ki niso ne Vaše vere, ne Vašo narodnosti , poverite zastopstvo vaših interesov. Taki in ljudem je troba pokazati, da Slovenec vender še ni tako globoko padel, da bi se dal rabiti, kakor se daje rabiti prodana kri, s katero židje tako radi trgujejo. Politično društvo «Edinost>, to je, njega odbor, mislil je, da Vam ta pot priporoči jako odličnega kandidata, za katerega so bili uže tudi pridobljeni nekateri uplivni možje. tudi mnogih prepirov faranov Sv. Petra z omenjenim kapitolom in pravi, da je omenjena slovenska župnija do papeža Gelestina III. direktno odvisna bila od oglejskih patrijarhov, omenjeni papež pa jo je še le izročil v više oskrbovanje čedadskemu ka-pitolu. Ali farani Sv. Petra so imeli vedno pravico, da sami volijo svojo duhovščino. V dokaz temu našteva pisatelj vse polno starih aktov o prepirih mej farani in kapitolom in farami in duhovniki, ker so se prvi branili ali poslanih jim duhovnov, ali pa so se pritoževali zoper zadnje. Zdaj so v slovenskem okraji Italije Še tri kuracije Sv. Petra, Sv. Lenarta in novejša v Dreki fDrenchia). Pod prvo spada 19 kapelanij, pod drugo 10 in pod tretjo 1 — Cerkev je zdaj v omenjenem okraju 50 z 30 duhovniki. Konečno omenja pisatelj v tem oddelku imenitno božjo pot »Madonna del Monte<< nad Čedadom, katero imenujejo Slovenci še vedno »starodavna slovanska Mati Božja«. Da je ta božja pot res stara, to dokazujejo stari spisi iz leta 1175. — Leta 1511 so ono cerkev oropali Nemci v vojni cesarja M iksi-miljana proti Beneškej ljudovladi, leta 1538 pa so ondotni Slovenci napravili tabor okolo cerkve, da v njem branijo cerkev in sebe pred, Turki. Sploh imajo beneški Slovenci vse polno starodavnih cerkvenih poročil, kateri so vredni natanjčnejega ogleda. O administrativnih napravah omenja pisatelj pred vsem, da so bili ti gorati kraji od nekdaj nekoliko bolj osain- Ali kakor hitro je odbor zvedel, da jo nastopil drug slovanski kandidat, ki je tudi nekoliko volilcev na svojo stran spravil, stopil je s tem kandidatom v dogovore, in ker se ta ni hotel ali ni mogel več odpovedati kandidaturi, zato je odbor rajše pristal na nje^a kandidaturo in sklenol, da jo hoče z vso svojo močjo podpirati. S tem je dal odbor lop izgled zatajevanja, on je pokazal, da mu je za narodno edinost in za blagost naroda. Po tem izgledu naj se ravnajo tudi vsi narodni volilci I. okraja okolice. kateri naj v nedeljo volijo gospoda. Petra Peršich-a. c. kr. eolnega uradnika v Trstu in poznanega narodnjaka. Vsi pristaši našega društva in lista naj podpirajo narodno diseiplino vtem obziru; vseh naj bode skrb, da narodni kandidat prodrl; na stran z vsako osobno mržnjo, kder velja nasprotovati Iredenti. Nadejamo se, da vrli slovanski volilci I. okraja v nedeljo storć svojo narodno dolžnost I Kar so tiče V. okraja, moramo z veseljem konstatirati, da je ta okraj vedno neustrašen stal za narodne pravice. Zadnjikrat je sicer še enkrat poslal g. Burgstallerja v deželni, oziroma mestni zbor; ali gotovo zadnjikrat, kajti velika večina volilcev je sprevidela, da je g. B. svoje volilco zmatral za orodje, s katerim si more slavo kopati, in ko jo to sprevidela, poslala mu je nezaupnico, v ka-terej je bilo vse rečeno, kar je služilo v dokaz, da je omenjeni g. B. res zaslužil nezaupnico. Pri vsem tem pa je slišati, da še nekateri bolj odvisni možje zanj rogo-volijo in menijo, da volilci dad6 sami sebi zaušnico. Tudi za necega Mau-ronerja, (to ime pomenja v okolici pravi strah) delajo nekateri; ali vsi pametni volilci, in teh je ogromna večina, zedinili so se uže in bodo volili kandidata, katerega je postavilo društvo «Edinost«, in ta je gospod Valentin Mat, Scliiwitz, inženir, in odlični slovenski narodnjak v Trstu. Volilcem V. okraja ni treba niti dosti priporočati; oni gotovo storć svojo narodno dolžnost, ter bodo volili moža njihove krvi, ki jo čutil in bode vedno čutil se slovenskim na-rodom, moža skoz in skoz poštenega in značajnega. Tacega moža je treba celo da enoglasno izvolijo! Dakle, okoličanski volilci, kolikor Vas je zdaj poklicanih na volišče: Bodite oprezni, varujte so skritih in odkritih Iredentarjev in vsi volite po društvu Edinosti Vam priporočana kandidata. V slogi premagamo naše sovražnike in so nam tudi zboljšajo časi. Politični pregled. Notranje dežele. Njegovega veličanstva god se je 4. t. m. po vsem cesarstvu slovesno praznoval z božjo službo in drugimi svečanostmi. Trgovinske zbornice misli vlada razpustiti in nove volitve na podlogi novega volilnega reda razpisati. Ta naredba pa nebi zadela tržaške in praške trgovinske zbornice, ker prva ima poseben volilni red, druga pa je bila izvoljena uže po novem volilnem redu. V Itajarski deželni odbor ni bil izvoljen nobeden izmej slovenskih poslancev/ tako pravični so ti nemški nazovi-liberalci. Štajarski deželni \bor je bil 4. t. m. zaključen. V hrvatskem saboru je bil 4. t. m. izvoljen za načelnika dosedanji načelnikov namestnik Mirko Hrvat i za njegovega namestnika Gjurdjevič Spevec. ljetii in da so zarad tega beneški Slovenci od nekdaj imeli neko državo za-se, ter uživali neko neodvisnost. Za Slovence v beneških gorah fo se sploh malo brigali, zato tudi niso piače vali posebnih davkov ne patrijarhom, ne kesneje beneškej ljudovladi. Zadnja še le je stvar bolj vredila; poslala je leta 1722 svoje komisarje v slovenske gore in ti so popisali vasi v obeh slovenskih dolinah »A.ntro« in aMerso«. Našli in ponis.ili so 36 vasi, katerih vsaka za-se je predstavljala občino. — Vsaka taka vas ali občina je imela svojega župana, katerega so imenovali Benečani »Dekano«, katerega so volili vsi vaški oženjeni možje. Vsa beneška Slavija je bila razdeljena v dva okraja (dve dolini): Antro in Merso; a vsakej dolini je bil na Čelu veliki župan (Decano grande), kateri je skllcavali velike zbore občinarjev (mož) vse doline. — Ti zbori so bili na prostem okolo kamenite mize in na kamenitih klopeh. Ti zbori so se vršili v glavnih krajih obeh dolin, to je v Tarčetu in v Meržu. Ali beneški Slovenci so imeli tudi svoj deželni zbor. ali skupni parlament; vsako leto so ^e naj manj enkrat, ali ako je bila kaka nujna potreba, tudi večkrat zbirali ob t : nadžu-pana, vsi župani in vsi veljavni možje obeh dolin na odločenem prostoru, ne daleč od cerkve Sv. Kvirina. — Ta prostor so ob lajale košate lipe. V takih velikih zborih so županje ali volili velike žup me, ali pa so tudi sklepali o davščinah ter o prošnjah, predstavah do dožetov, prav tako, kakor se še zdaj sklepa v del. zborih. O teh zborih so spisavali posebne, jako natančne zapisnike, katerih nekatere je pisatelj v svojej knjigi pretiskaj ad verbum. Ti zbori so tudi razpisovali, in ako je bilo treba, tedaj so veliki župani sp silo izterjevali davke. 12. novombra 1797 se je zbral veliki zbor vseb dekanov in viših dekanov pri Sv. Kvirina. kateri zbor je izvolil 2 poslanca in pooblaščenca, da otideta pred avstrijskega cesarja in prosita, da bi jim on potrdil vse stare previlegije, katere so uživali pod beneSko ljudovlado, katera je propadla isto leto. 27. marcija 1803 sta se tudi v zboru pri sv. Kvirinu izvolila dva poslanca, katera sta se Šla poklonit v imenu beneških Slovencev grofu Ferdinandu Đissingen, namestniku cesarja Franca II. Iz vseh omenjenih dokumentov iu spisov je videti, da so beneški Slovenci vedno ohranili si neko avtonomijo, da so se skoraj sami vladali na jako demokratičen in parlamentaren način, in da so se vladali tu ii na jako pameten način. Leta 1816 je obveljala nova organizacija, po katerej se je vseh 36 maiih občin stisnolo v 8 večih občin. Se do leta 1830. so se zbirali ti domači kmetski zbori pri kam ni tej mizi, in še je videti pri sv. Petru ono mizo, okolo katere so sedeli možaki in sklepali o svojih zadevah po popolnoma staroslovenskem običaju. Po pisatelju je avstrijska, v poprejŠnih Časih res prestroga in sumljiva policija, te edinost Četki deželni %bor je izročil 3. t. m. od-borovo predlogo, zastran zibanja muzeja na delelne troške odseku 15 poslancev. V občinskem odseku Češkega deželnega Obora je 6. t. m. izrekel vladni zastopnik, da vlada nema nič zoper Herb3tov predlog glede narodne omejitve posameznih okrajev, ako ljudstvo t;iko omejitev Želi, in zoper to ni geografičmh ali druzih merodaj-nih pomislikov, posebno finančnih. Na pre-vredbo druzih stopinj, na katere se nanaša Hrbstov predlog, pa vlada ne more misliti, ker bi to bilo nasprotno interesom uprave in sodništva. Solnograški deželni \bor je t. m. zavrgel odborovo predlogo zastrari dovolitve ženitb, izročil pa posebnemu odseku Lien-bacherjevo predlogo gledć ustanovitue katoliškega vseučilišča v Solnogradu. V dolenje-avstnjskem deželnem zboru je 3. t. m. podal konservativni poslanec Oberndorf predlogo, naj se proraeni deželni red, po katerej predrugačbi morajo udje deželnega odbora stanovati na Dunaji i ne smejo biti udje državnega zbora. Pomenljivo je pri tem to, da je to predlo, go podpisalo razen 15 poslancev kmetskih občin in 8 poslancev velikega posestva tudi 10 netnško-liberalnih poslancev, če tudi je ta predloga obrnena proti nemško-liberal-nej stranki. V dunajsko novo vseu&ililčt se je danes vzidal zadnji kamen z veliko slovesnostjo, katere se je tudi cesar udeležil. Študentje so izrekli željo, da bi za varnost sami skrbeli. V ogerskej poslanske j zbornici je bil 4. t. m. za načelnika izvoljen Peeby, za njegova namestnika pa Pavel Szontagh in grof BanfTy. V ogerskem državnem *koru se je 6. t. m. izvolil odsek 21 poslancev, katerim je načelnik prof A. Szecheny, da izdela adreso na prestolni govor. Načelnik ji opomnil tiste poslance, ki imajo katero službo, ki se ne ujema z doatojnaRt\o poslanstva, naj se odpovedo tej službi, ali pa poslanstvu. V nanje dežele. Ruski car je italijanskemu ministru Manciniju podelil veliki križ Aleksandrovega Nevskega reda v priznanje njegovih zaslug v pravoslovji in ker je utrdil prijateljske razmere mej Rusijo in Italijo. Bavarski kraljevič Arnulf je dospel 5. t. m. na črnogorskej ladiji «Sibil» v Rižan, kder se je izkrcal in takoj napotil skoz Kri-vošje b knezu Nikiti, da se udeleži lova, V Rumtliji so bile zadnji ponedelek volitve v sobranje. V Lionu so predzadnjo noč vrgli na okno žannarmerijske kosarne bombo, ki se je razpočila, kosamo zelo poškodovala, vendar nobenega človeka ni usmrtila ali ranila. Francoski državni zbor je sklican na 14. t. m. Danski državni ibor se je 6. t. m. odprl. Prestolni govor poudarja, da vpepelje- zbore odpravila. Pri vsem tem pa so se beneški Slovenci še kesneje zbirali v posvetovanja in še dandenes imajo nekatera skupna posestva, o katerih sklepajo neodvisno od občinskih in okrajnih oblastnij in gosposk. Ali gl avni kraj beneških Slovencev, St. Pietro dejjli Slavi je nova italijanska vlada prekrstila v S. Pietro al Natieone. kar kaže jasno, da se Italija prizadeva zatreti vse, kar spominja na Slovanstvo. (Dalje prih.) O rodbini Sanein-ov. (Prinos k domačej zgodovini.) Ker pisatelja I. Godina-Verdeljski v knjigi »Opis in zgodovina Trsta i njegove okolice« str. 163 in M. Sila v zuodovinskej sliki »Trst in okolica« str. 68. omenjata o rodbini Sancin-ov, v okolici Trsta naseljenih, naj tudi jaz svoje povem: Naše ljudstvo ima svoje tradicijalno izveBtje o davnosti rodbin tu naseljenih, ustmeno sporočilo se dotika družin starodavnih in določuje, katere so domačega •korenja, ali zemljaki» in katere ptujega pokolenja uKarnjeli ali Furlanl*. K poslednjim prišteva tudi rodbino Saocinov, kateri so prišli iz italijanskega v Skedenj in od to i se sčasoma razširili po okolici tržaškej in prišli pred ka-cimi 350 leti v Breg, vdomačili so se naj-poprej v Kroglah pri Dolini. nje grada Ghristlansborg vzbuja ozbiljno premišljevanje, pa močno tudi opominja k vzajemnemu složnemu delu za blagostanje dežele in naroda. Prestolni govor prav žito priporoča, naj se zavaruje neodvisnost dežele s primernimi sredstvi za brambo. Kralja so devetkrat pozdravili. Ta prestolni govor ne kaže na mir. Egiptovsko pralanje je uže tako zmedeno, da pa bo zelo teško razvozljati. Državnega dolga blagajnica je ministra Nubar pašo in druge upravne uradnika, mej tfemi dva Angleža, pozvalo pred sodišče; egiptovska vlada pa na ugovor evropskih velevlasti zoper denaratvena naredbe do 3. t. m. ni še odgovorila. Od anglelke ekspedicije proti krivemu proroku je dospelo uŽe 200 mož angleSke pehote v Dongolo. Neka ladija, ki je po Nilu peljala 40 mož in 47 zabojev streliva, prišla je v kraj, kder je palmovo listje in trava polu milje daleč v plamenu stala; unelo se je jadro, ali vojaki so jambor odsekali in v vodo vrgli. Vsi so brez druge Škod e dospeli v Dongolo. — Berberska posadka se je vkrcala v Suec. Iz Londona se poroča, da je angleška vlada Wolseley-a poklicala iz Egipta v London ter mu zaukazala, naj vrhovno po" veljstvo izroči Stephensonu; oficijelno pa se ta vest proklicuje. Iz Egipta se naznanja, da je egiptovski uamestni kralj dobil brzojavno poročilo, po katerem je general Gordon vzel Berber krivemu proroku, uporniki so vendar vojno blagajnico odnesli. To poročilo potrjuje tudi poslanica generala Baringa na angleško vlado. Vse kaže, da je krivega proroka zvezda začela temneti. Nubar paSaje vendar 5. t. m. odgovoril na ugovor velevlasti ter njih zahtevanje odbil s pristavkom. da so se plačila morala ustaviti, ker je to zahtevalo slabo denars-tveno stanje. S tem odgovorom sejeegip tovska vlada vsem velevlastim postavila po robu, i gotovo ne bi mogla bila tako odgovoriti, da nema na strani angleške vlade« katera-se zdaj maSčuje, ker so velevlasti odbile njene predloge o egiptovskem pra-šanji. Arabci so na Nilu angleško ladijo, ki je imela na krovu 40 mož vojske proti krivemu proroku, napadli, pomorili vojake in poveljnika Stewarta. To je slab začetek vojne proti Mahdiju. S francosko kitajskega bojilia se poroča, da so na reki Loch-Nan redni kitajski vojaki napali tri francoske vojne la-dije, en častnik je bil ubit in 30 mož lahko ranjenih. Pomoč je Francozom uže dosla Courhet pa je zadnjo sredo začel strelatl na kelunške utrdbe, a Kitajci se krepko branijo. Dalje se uradno poroča: Courbetje 1. t. ni. prodiraje proti Kelungu zasedel višavo Sai ntelement, in ponoči potem po vro-Čej bitvi vzel dve proti zahodu stoječi utrdbi. Francozi imajo 4 mrtve in 13 ranjenih; V začetku XIV, stoletja 1.1301 po Kr. je bil v Trstu vladika Podracani (Po-dr azzani), jodom iz Robeka (Bebezzo) pri Kremoni v Lombardiji, kateri je priselil naselbino iz grada Soncino pri Kremoni v Skedenj v letih 1302 do 18:20. Naseljeni iz Soncina so govorili le italijanski ali občevanje z Slovenci jih je privadilo slovenskemu jeziku, katerega tudi danes ne zatajujejo. Po ustmenem sporočilu so prišli po suhem od grada, sedaj majhen trg v Lomba.idiji — pisali so se Soncin, katero ime se je sčasoma prevrglo v Sancin in Sanzin.*) •') Uzroki izselitve mi niso dovolj znani; najbrže žalostne razmere z domačem kraju so je silile iskati si mirnega zavetja dru-gotva, in to; a) pri izročitvah mej živimi jednako, kakor p i onih zaradi smrti; l>) iia se štempeljske pristojbine za zneske, ki niso nad 50 gld.; tudi v ne-prepirnih m zemljeknjižnib rečeh znižajo na 12 kr. od vlog in na 10 kr. od prilog in rubrik.« V generaluej debati se prvi oglasi po. slanec Deacliman, riše najprej žalostno stanje kmeta, in tega je kriva slovenščina v soli, ker se kmetu ne daje prilika, da bi mogel občevati s zunanjim svetom; tega so tuai krivi narodni poslanci in slovenski čisniki, ki hočejo kranjsko deželo o.i vsega svtta izolirati; prometa m trgovinske zveze je treba z nemškimi deželami, potem so no kmetu bolje godilo. V šolo boai preveč fantov, ki so potem som in denarjem, z romanjem zapravlja čas in denar trosi za nepotrebne stvari, za cerkvene zvonove. Za to ima ljudstvo veselje, za ohčinBko gospodarstvo pa se nobeden ne briga. Zato je treba šolstvo tako predrugačiti, da bo moglo ljudstvo občevati s zunanjim svetom. Potem dr. Vošnjak pobija Deschmanove trditve stavek za stavkom, tako tudi Šnklje i na zadnje Še poročevalec g. Svetec. Tako se je končala generalna debata. Nazadnje odgovori deželni glavar grof Thurn na Kersnikovo interpelacijo glede gledaliŠčnih razmer in pravi, da deželni odbor ni mogel poiskati vsega materijala, da se pa ta zadeva gotovo reši z vso natančnostjo. Nato se seja sklene. 8. seja je bila včeraj. DOPISI. Iz Vrdele, 6. oktobra 1884. — Mi-nolo nedeljo so nas zopet poČestili pevci del. podpornega društva ter nam z svojim pevanjem napravili kratkočasen večer. Će tudi je burja silno brila, vendar se je na poziv tukajšnjih rodoljubov zbralo toliko občinstva, da so bili vsi prostori gostilne napolnjeni. Udeležila se je tega izleta naš » stara garda, ter tudi oua pripomogla, da smo se prav po domače zabavali. Osobito nas je razveselilo, ko so se pevci del. pod. društva z našimi pevci združili, ter zapeli skupno «Morje adrijansko« in «U boj« s tako dobrim vspehom, da je občinstvo burno zahtevalo ponoviti te pesni. Res veselje me je navdajalo, ko sem uvidel. da se je temeljni kamen položil za naše novo pevsko druStvo. Kar je uže zdavnej želelo pri nas vsako rodoljubno srce, to se je danes pričeio vresničevati. Naši pevci, ki so bili prvi mej buditelji našega naroda, res so nekoliko časa po-tihnoli, ali mladostni duh je ostal skrit v njihovih srcih in ta mladostni duh je postal danes jasen. V četrtek skličejo vse pevce, da se trdno sklene novo društvo. Bog daj, da bi se to drufitvo krepko razvijalo in da bi nas pevci se svojimi milimi glasi večkrat razveselili, kakor so nas to nedeljo. Omeniti moram še odbor obrtnijskega društva, ki ima mej seboj jako rodoljubne može. Njihovo delo dober sad onrodl. Vstn ijnost njihova je pokazala lep vspeh z vstanovljenjem obrtnijskega društva in sedaj bode zopet isti odnor glavni faktor našemu novemu pevskemu društvu. Bog živi in ohrani take može, ki v korist svojemu narodu delajo in jib ne plaši veter nasprotne stranke. V I.Okli na Krasu dne 5. oktobra. Odkod if. g. kaplana 1. Rekarja in dvoran-rtdniot. 19. sept. t. 1. se je odpeljal iz Lokve naš č. g. kaplan J. Rekar ter od-rinol s poštnim vlakom v Ljubljano, da si tain poišče zdravila mučnej svojej bolezni, Dobil je pol leta odpust. Več časa ni mogel zaradi bolezni bolje službe opravljati. Vsi obžalujemo odhod dobrega nam gospoda, vsak, koji je bil pričujoč, ni bil brez solznega očesa, ko je videl bolnega gospoda poslavljati se od vaščanov in svojih prijateljev. Bog ve, če ga bomo Se kedaj videli živega in zdravega. Vsi mu iz srca želimo, oa bi mu ljubi Bog Še zdravje podelil. Čudno nam se zdi, ker nemarno službe božje uže 4 teaen v našej cerkvi, fizimši minolo nedeljo, ko je prišel č. g. Kakovec, župnik z Graca ne, slovesno opravljat slavnost cerkvenega patrona sv. Mihaela Arbarigela) treba nam je torej ob nedeljah v bližnje vasi k sv. maši hoditi. Razveselila nas je pa novica, da je od Č. škofljstva prišlo dovoljenje za ustanovitev Župnije v našej vasi. Naše cerkveno pre i-stojništvo je namreč že pred letom prošnjo milostljivemu škofu izročilo, da ne bi bili več o tvisni od Gročanske župnije. Torej se vidi, kako naša občina napreduje v cerkvenih razmerah. Naša cerkev je bila pred 7 leti skoraj bolj bomej hiši podobna, nego božjej veži; a zdaj je preustrojena, od zunaj in znotraj; pred malo leti so kupili uov veliki zvon," kojega glas vsak dan doni s cerkvenega stoijca po Lokav-skej planjavi, preskrbeli so tudi krasne orgije, koje poveličujejo službo božjo, in Še več drugih dragocenih reči. Toraj čast in hvala prvič cerkvenim dobrotnikom, drugič cerkvenemu oskrbniŠtvu. Pa poglejmo malo na narodne razmere. Ta mesec se odpre dvorazredna šola, koja je bila zlo potrebna šolakej mladi ni. Zdaj s* bo lažje učila in osobito g. učitelju bo naloga olajšana, ker je prehudo okoli 200 otrok samemu podučevat. V najem se je vzela ena soba v nekej privatnej hiši, nekoliko odaljena od glavne ceste. Cez dve leti pa dobimo lastno šolsko poslopje in to po sklepu okrajnega šolskega sveta. Sezida se to poslopie naje ob glavnej cestirnasproti farovžu. Čitalnico smo minolo leto ustanovili, želimo le, da bi ljudje v veČem številni pristopali k temu prepotrebnemu društvu. | Lokavci, ne poslušajte onih surovežev, ki vam v Časih pri priliki na ušesa trobijo, da vam čitalnica nič ne koristi. Svetujem vam, vpišite ne v obilnem številu v čital nico, pridno jo obiskujte, ker s čitanjem se človek dosti nauči in izobrazi. Le to bi polagali na srce odboru, da bi skrbel nekoliko za red glede časopisov in da bi se osnovala kakšna majhna veselica, ki bi nekatere zaspance predramila. Lokavčan. Domače in razne vesti. Volllcem 1« In "V. okraja okolic«. Ako kak posestnik, ki ima volilno pravico, ni dobil volilnega lista, naj se oglasi za I. okraj v ljudskej šoli pri Sv. .lakcpu in za V. okrai v ljudskej šoli na Občinah ob 10 uie zjutraj do 1. ure popoludne in sicer v saboto 11. t. m. Odbor političnega društva EdtilOKt je v svojej za i njej seji v pun-delek po dolgotrajne) denati sklenol, da pol. društvo »Edinost« priporoča okoliškim volilcem za dopolnilne volitve, ki se bodo vršile v nedeljo. 12. t m. te le kandidate: ^a I. okraj Peter Perbich, za V. okraj Val. Matej Schiwitz. Imenovanja. V svet državnih železnic so bili imenovani: dr. Kajetan Bulat v Splitu, Fr. grof Goronini-Cronberg v Gorici, Karol Luckmann v Ljubljani. Henrik Politzer v Trstu, Josip Mih. Teuschl v Trstu. Za namestnike: Josip Burgstaller- Bidi-schini v Trstu, Domenik Gandussi-Gi udo v Rovinj i, Ivan Murnik v Ljubljani, Josip Parisi v Trstu. Evgen baron Bitter Zatony v Gorici. Tomaž Sadelok v Trstu. — Naučni minister je imenovali dr. A. Cavaz-zanija za profesorja trgovinskega, me-njičnega in pomorskega prava in narodne ekonomije na c.k. trgovinskoj in navtičnej akademiji v Trstu. Novo državno poslopje v Trulu. Pripoveuuje se zi gotovo, da se na meBtu, kder je zdaj primorska oblast-nija, sezida veliko poslopje, v katerem se nastanejo pomorska oblastnija poštni in telegrafski uradi. Kredit za to poslopje je baje uže v proračunu za leto 1885. Prav bi res bilo, da se kaj stori o tej stvari; o kate rej se preiskuje uže '20 let in so komisije, večkrat uže z Dunaja poslane, mnogo, muogo uže stale. Zveza slovenskih posojilnic je imela v neueljo 5. t. m. v Ljubljani shod, katerega je obiskalo nad 50 veljakov U raznih kr»jev slovenske domovine. Sklenilo se je, da se osnujejo posojilnice in hranilnice v Trstu, v Ilir. Bistrici,- v Vipavi, v Litiji, v Novemmestu, Mokronoga, Grnotnlji, v Vel. Loščak, v Ribnici in Postojni. — Prizadevanje g. predsednika. M. VoŠnjaka za ustanovo tako koristnih zavodov je veliko in velike hvale vredno. HadJI Loja je deries ob 11 uri, spremljen po vojakih prišel v Trst in so ga v vozu za bolnike odpeljali v vojašnico. Pričakoval ga je na štaciji brat. Had|i Loja je pravi velikan, suh kakor polenovka, ali obraz njegov kaže veliko eneržijo. Dva srbska častnika sta došla v Trst. eden izinej obeh je poznani gosp. Janko Stibil, rodoma iz Karnnja pri Ajdovščini, drugi je g. Lazar Božič iz Kragu-jevca; oba sta vrla moža, lepd oficirja in ob'ačiita na se pozornost. Došla sta direktno iz Srbije in ne v/. Beča, kakor krivično poroča tuk. nemški list. Razpisane službe so . l. v Novem mestu okraj, živinozdravnika plača, XI. razreda, prošnje do 4. novembra t. 1. na dež. predse.i. v Ljubljano; 2 pn c. k. gozdnarskej .Jirekcije v Gorici služba gozdarja, plača X. razreda, prošnje do 25. oktobra t. i. na predsedništvo iste d rekcije; ii pri c. k. poštnem in telegrafskem voistvu služba poštarja za pošto v Ajello, plača 200 gl. in 60 gl. doklade. Kav-cna 200 gl. prošnje do 40. t. m. na poštno vodstvo. Vreme imamo uže od soboto jako neugodno; v nedeljo je bila v Trstu tako huda burja, da uže več let zaporedoma niti v najhujšej zimi ni bilo tako hude in mrzle. V pondelek mrzel dež. včeraj lep. a mrzel dan. Po okolicj tržejo, ali ta burja je trgatvi tu in tam prav močno Škodovala in ubogi okoličani imajo veliko muko, da morejo pod streho spraviti božjo kapliico. Kaj pa na Kranjskem, kder so videli uže prvi sneg. Tržaške novosti: Pridiga pri Sv. Jakopu. V nedeljo je bila zaunja misijonska pridiga pri Sv. Jakopu. Slavnoznani pridigar č. g. oče Do-Ijak je tudi ta pot kakor navadno pokazal svojo govorniško zmožnost. — Kar se tiče jezika, drži se rad še starih oblik, ali občudovati je žarnost njegovega govora, kar je tudi uzrok, da njegove pridige se-zajo v srce. Glas niegov je visok, lepo doneč, zarad tega vsak lahko dobro umeje pridigarja, beseda teče jako gladko, le tempo je še preluter in da ni glas tako visok, lehko i>i poslušalcem ušla marsikatera beseda. — V nedeljskej pridigi je č. o. Doljak sam izrekel, da je vuled uže znanih zaprek skoraj premišljeval, ali bi prišel v Trst prid'govat slovenskemu ljudstvu, ali ne; prišel je vsej-»dno in denes ga to ne kesa, ker uspeh je bii tolik, kakor Še nobeno leto poprej ne, in kakorŠ-nega ni mogel nihče pričakovati. — V nedeljo na priliko je bilo uže zjutraj pri pridigi na tisoče ljudi in več sto se jili je obhajalo; — ali popolu ine je bila velika cerkev k ljubu jako neugodnemu vremena tako polna, da so se ljudje tlačili, kakor sardele, In tako natlačeno polna cerkev je bila vsak večer skoz 8 dni; gotovo je bilo pri omenjenih pridigah vsak večer nad 3000 ljudi, in mnogi so morali oditi, ker v prostornej cerkvi ni bilo več prostora. Pokazalo se je torej, ako je iz kristjan-skega stališča v Trstu potrebno, da se pridiga slovensko, ali tie. Ali naši judje in poiudeiii tega nočejo; njim ni za verski čut ljudstva. —Ali, da bi pomislili ti razpamezl, kaj bi bilo z njimi in njihovim bogastvom, ako bi slov. ljudstvo v Trstu tako malo verovalo in imelo tako malo boljšega Čuta, kakor uprav oni, stresel bi jih mraz po vsem životu. Zatirajte le ljudstvu blage čute, boste videli, kam človeško društvo pripelje bog Masonovi —V Trstu se sploh sistematično dela na pok < žen je ljudstva in vsied tega tu ii na propad tega mesta, v katerem bi moral kraljevati lepi mir; ali uprav mestni zbor iu magistrat sta najveća nasprotnika temu uiru in torej sovražnika mestu. Kaj ntnv mestni zbor dela državno politiko. — Naj bi se raj se učil od pametnejših trgovcev dobrega gospodarstva in pa spoštovanja vseh, kakor pameten trgovec, naj bi se tudi naš magistrat trmasto ne držal le laščlne, ampak občeval naj bi se slovenskim ljudstvom tudi slovensko. — Tega nočejo, ker niso pravi prijatelji Trstu. Šole za nadaljno izonraženje rokodelcev so se po nasvetu dež. odbora istrskega Eo c. k. ministerstvu dovolile. Take Soie odo v Kastvu, Poreču in Rovinju. Država iu dežela plačati po 400 gl. kar bode više stroškov, plačajo ta mesta. Ntsreia v Zlopdovem arsenalu. Včeraj popoludne je zdanila neka mašina 23 letnega mehanika Kaloziroviča v Lloy lovem arsenalu ter ga je ne strašen način raz-mesarila in zmečkala.— Starši delavec je tekel uesrečo naznanit ravnatelju, a vedel še ni koga je zadela nesreča, ko se pa vrne in pogleda nesrečneže, prepriča se( da je njegov lastni sin. Blaznost. Predvčeranjem se je pri sv. Andreju hotel vtopiti Nikola BlaziniČ ina-šinist pri Lloydu. Straža, ki ga je zapazila, ustavila ga je in potem pred policijo peljala. Ker se je na njem videlo, da je blazen, odvedli so ga v bolnico. Umrl je v soboto Henrik Martelano 55 letni bivši urednik »Jurja s pušo«. Sedaj je izdajal v ital. jeziku list »Sandro« in »Tramway«. Večkrat je v teh listih bičal odpadnike, kateri so ga radi tega pisano gledali. Samomor. V saboto popoludne se je v ulici Geppa št.7. v prvem nadstropji svojej sobi na kljuko od vrat obes 1 35 letni branjevec Vincenc Macciri, doma iz Gradiške. Zdravnik, ki je bil pozvan v pomoč, mogel je le še potrditi, da mož ne bode več dihal. Uzroki samomora so ne« znani. Truplo so peljali v mrtvašnico sv« J usta. Poskus samomora. Neka 19. letna šivilja, stanujoča v ulici Androna del Moro, hotela je v nedeljo v noči pri hiši Panfili skočiti v morje z namenom, da se vtopi. Nek stražnik aacije je to zapazil in jo ptijel ter potem straži izročil, katera jo je spremila potem domov. Uzrok je bil nek razpor z ljubimcem. V nedeljo zvečer je javna straža prijela v gozdu za R-.ja-nom necega voiaka, ki se je hotel radi razprtij z ljubico z bajonetom usmrtiti. Izročili so ga potem glavnej vojaškej straži. — Mladi brivec; Jakob B., ulica Carintla Št. 21. seje včeraj hotel z britvijo piere-zati vrat. Oče, kije došel zraven, zabranil mu je, da se ni isti trenotek usmrtil, ali upanja je malo, da ozdravi. Prenesli so ga v bolnico. Uzrok je neznan. Nezvestoba. Nek dimnikarsk učenec je svojemu mojstru v ulica Media od več strank poti rja I denarja v zvesku 20 gld. in za se porabil. Prijeli so ga in odvedli v zapor. Utonjenec. Predvčeranjem so pil sv. Andreju nasproti carskemu pavilonu p<»-tegnoli iz morja necega neznanega moža, imeti mora okoli 36 let. Imel je Črno suknjo in telovnik ter sive hlače, in črn klobuk, Truplo so prenesli v mrtvašnico pri sv. Justu. Policijsko. Trije malopridneži eden 15, druga dva pa po 16 letna, dva z Grete in eden iz Bojana, bdi so v saboto aretirani, ker so 11 letno Gi/elo B. hčerko necega fakina, oskrunili. Izročili sojib de-želnej sodniji. — V nedeljo v noči so neznani tatovi zlezli v vrt gospodarj i Rener v ulici S. Giliuo na Vrdeli ter štirim lovorikam porezali veje ter jih odnesli. Zavrizlost nagib nasprotnikov presega vse meje. Kder le morejo pokažejo svoje zaničevanje do nas. Mi pa EDINOST. da bi jih mirno poslušali in molčili. ter •»se mirno prebili. V ponedeljek zvečer so Sli nekateri pevci slovenski v krčmo »Alle due Ruote« ter zapeli eno pesen. Navzoči Italijani so pričeli sikati in zahtevali so od gostilničarja, naj slovenske pevce ustavi. Gospodinja jim na to odgovori, da slovenski pevci lepo pojo in nikogar s petjem ne nadlegujejo, toraj jim ne tnore petja ustaviti. Seveda, rekel je eden Italjanašev, ko bi bili oni »Ščavi« tudi n|im bi se dovolilo pet1, a Ji ker so Italjani. zato se jim ne dovoljuje. Gorko jih jena to oStel nek g. Košir, ter jirn povedal, di sedaj niso več isti Časi, ko so bili. Kaj menite, da so v Trsti samo za vas pravice? Menite, da bode Slovan vaš sluga? Motite se! mi smo tu doma in hočemo tudi tukaj svoj dom in svoje pravice braniti. Odšli so ostenta-tivno ali vendar z dolgim nosom. Slovenci so se zahvalili možu, ki je tako krepko neopravičeno željo Italjanov pobil. Sramota takim zagrizlicem! Gospodinja jim je tudi par gorkih povedala tako, da niso mogli nič odgovoriti. Našim rojakom pa to gostilno priporočamo, daje mnogo obiskujejo, ker tam se dobi dobra kaplja in pri po-Stenih domačih ljudeh. Svoji k svojim I Ta slučaj naj nain bode v izgled, kako se treba vesti. l.«ir*ko politično društvo, s katerim so se Iredentarji toliko ponašali, je nedavno spoznalo, da ne more živeti samo ob sebi. ampak le v družbi s tržaškim »Progressom«; te dni pa j« celo spoznalo, da za njega ni dober zrak v Parnu, da tam nema nobene podpore in da je boljše, ako se preseli v Piran. Ali tudi piraneški ribiči ne bodo dosti podpirali stvari, ki ne daje polente. Požar v Prošeku. V nedeljo zjutraj je vstal ogenj v hiši Jakopa Ska-barja. Domači vatrogasci so požar k malo pogasili, tako, da se ogenj ni mogel širiti. Pevcem v "VrdelJI pri sv. Ivani in v Kolonji se naznanja, da se bode v četrtek zvečer ob 8 uri posvetovalo v usta-novljfipji novega pevskega društva. Vse iste, ki žele k temu za naš razvoj preko-rlstnemu društvu pristopiti z gorko prošnjo vabi Osuovalni odbor. Zastopnik isterskih Slovanov v državnem zbo-u gosp. JJinko Vitezič je v 29. dan septembra 1.1. otvoril na otoku Krku svojo o »vetniško pisarno. Kolera na Francoskem in Italijanskem vedno bolj ugaša; v Napolji sejeuŽetako polegla, da je zadnji ponedelek zbolelo le \2 in uur-lo 16 osob. Upati je toraj, da k malu popolnoma ugasne. Nesreče. Vikar na Islandiji. Neka la-dija |< v tb prinesla poročilo, da je bil 11. sept» inbia na Islandiji grozen vihar; 19 ladij, večidel norveških, razbilo se je ali potopilo, 132 pa je bilo močno poškodovanih; veliko ljudi je utonilo. — Goreča Volga. I'. Petersburga se poroča: Pri mestu Kostreina. kder reka Kostrema v Volgo teče, bil je tak požar na Volgi, da enacega morebiti šenikoli ni bilo, Parnilt Druščina, ki je bil na poti iz NiŠni Novgoroda, naložen c čajem, rumom in cukrom; začel je goreli. Močen veter je gnal po reki go »ečo la lijo, ki je užgala mnogo drugih ladij, d i je bila Volga več vrst daleč podobna vrorečej reki. Mnogo ljudi je zgorelo ali utonilo: škode je več milijonov rubljav. — V Kodanji je od 3. na 4. t. m. pogorel krasni grad Cbristiansborg. Vpe-peljeni so prostori državnega zbora in uničen njegov arhiv, kakor tudi dela Thor-waldsenova, slike pa so rešene; škoda znaša več milijonov; posadke neke ruske vojne Indije, ki je tam zakotvena, jako vrlo se je vedla ter k otetbi slik mnogo pri -pomogla. V deželi Buenos Ayres v juž-nej Ameriki je bila zadnje dni grozna po-vodenj, 11 dni je bilo vsako obČenje mej mnogimi mesti popdnoma pretrgano. Po-vodenj je napravila sila veliko Škode in uton lo mnogo ljudi, cele rodbine je voda pokončala. Vsled poškodeb je nastala lakota i nabirajo se mili darovi, da se pomore ljudem, ki so vse zgubili. O, te ženske 1 Lady Brabanzon, ena izmej najbolj usmiljenih Žen v Londonu, obiskali je tudi letos, kakor vsako leto, delavnice mesta Londona, da tam, kakor v zavodih za mlade deklice in žene, razdeli majhne darove. Vprašala je 1296 bitij Ženskega spola, kaj si najbolj žele, in prosilo je 1223 teh bitij — zrcala! Tržno porodilo. Kava, sladkor, olje, sadje, vse po nespremenjenih cenah. — Petrolje — še vedno gl. 9M, do gl. 9'l4. — DomaČi pridelki — malo obrajtani, cene slabe.— Žito — prav tako. — Seno— dobro konjsko gl. 1.20 do gl. 1.50. V obče je trgovina jako mlahovn. Borano poročilo. Državni papirji se vedno dobro vzdržujejo; promet na borsi pa je jako neznaten. Dunajska Borsa dne 7. oktobra Enotni drž. dolg v bankovcih 80 gld 95 kr Enotni drž. dolg v srebru 82 • 10 n Zlata renta......102 » 80 • 5*/, avst. renta .... 9"» ■ 90 • Delnice narodne banke . . 860 ■ — » Kreditne delnice .... 282 » 80 » London 10 lir sterlin . . 121 ■ 80 » Napoleon....... 9 » 68 » G. kr. cekini...... 5 » 77 • 100 državnih mark ... 59 ■ 75 » Vozni red železnice za Trst. Od I. junija 1884 naprej. Odvoz iz T r s t. a. u t raj [brtovlak) [I., II., III. do Ljubljana od tam naprej I., II. razred) na Dunaj, ivria z Reko, Puljem, Bruckom, Zugrebom, Beljakom, Celovcem, Bo'.runora. 720 zjutruj (hr»op/afc) (I., II., III.) v NabreJHno, Videm, Benetke, Milan, Rim. 9-10 zjutraj lomnihtit-vlak) v Nabrelino, Vidnm. Benetke. 10— zjutraj (potmi vlak) (I., II., m.) na Dunaj, zveza s PeHto, Brucko m. ZivRrebom, Karlovcem, Siskom. 1-50 pnpoludne (omniftii* t-?ok) fof., II., III.) ▼ Nabrežino, Videm. Benetko, Milnn, Rim. 0-30 popoludne fpottni »fak) na Duimj, zveza t Reko PeSto, Bruckom, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzanom. 8-30 zvpfier (k ur i*« i u/a k) (I,, II., III,) na Dunaj, zvesa b PeSto, Kanilo, Bruckom. 7-45 zveBer (mi*an t>/ak) (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo. 9-— zvpeer {mtSm wfak) v NabrpJino, Videm, Benetke, MIlan. Dolaz v Trst. 6-30 zjutraj (m«ffan «i?ak) (II., III.) iz LJublJanfl, Beljaka, Celovca, Pole 8-43 (ktirfeki »lak) (L, II., III.) iz PeHte, Dunaja. 10-50 fpoStni vlak) (I., II., IIU jE Dunaj i, Ifcke, Siska, Zagreba PeBtc. 7-37 (omn.7.«s-»fak) iz Rima. Milana Bez Nnbrelino. 0-30 zveffer (pogini „/„k) (I., II., III.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega. 8-10 zvetfor (omnibus uiak) iz Kormlna 8ez NabreHino. 9-52 zveSor (brtovlak) i« Italije 8e« Nahrežino. 10-05 zvePor (brzovlak) (L, II., III.) iz Dunaja, LJubljane zveza z Reko. 2-30 v noffi (omnll.tn-i.fak) iz Italije Coz Nabrelino. Svarjenje pred sleparijo in prevaro. Slmrnerlng v 19. septembra 1H84. viospod Brandt! Oprostite, da Vas i. mojim pisanjem in mojo zadevo nadlegujem. Kot star naročnik Vaših švicarskih krogljic, ki mi k mojemu zdravju mnogo pripomorejo nemorem Kaj. da bi Vas ne opozoril na sledmi slučaj. V nekej lekarni, kjer sem vedno Vaše krog-lj|i*e kupoval, sem zadnji pot dobil take krog-ljice, ki Vam jih tu pridenem. Lekarnar mi je, ko sem pa nato opozoril rekel, da nij veff tarih krogljic, ampak da iste sedaj neki drugi izdeluje. Kakor po priloženih kropiiicuh vidite so iste popolnoma mehke, kositarjasta škat-ljica ima nek drupačen napis, kakor tudi da je popis v 4 jezikih. O kakovosti nij niti govorjenja. Da sa tej slepariji v okom pride. Vam naroČim *a priloženih 4 fr. 20 novg, mi poslati 6 komadov VaSih pravih Brandtovih krogljic v kositarjevih škatljicah. To blagovolite z vra-čajočo se Došto izvršiti, ter se Vam s poštovanjem priporočam France Ttinder, prvi mlinar v simerinpovem parnem mlinu nri Dunaji. g^P Posebno je treba paziti, da ima vsaki zavitek bel križ v rudečem polji ln ime R. Brand. vse drugače zavite krogljice so smatrati, kot ponarejene. V mesečnih obrokih Z™" hištro in Ajhč za snhe iz tovarne O. Goi»-mcink., v ulici Farneto, št. I nadstr. Ker je dobro založen z Maqnm. pohištvom in juto, katero vse blago dobiva direktno iz tovarn, in ker ima lastno delnlninn za blazinar-stvo. more dosti ceneje nrodajaf.i, kakor vsak driiffi. Vedno ima pripravljene postelje na tme-teh od fnr. 6 do for. IS, dlvnne, naslonjače od fr. 15 do fr 50 — Ima močno zalogo vreifri-njal it jute. belih vreijrinja\ koltror vsake vrste in vo najnižih, cenah Zalnpe srcalon potlačenih in poliliranih, iz prvih tornrn Seskih ; velikanska zbirka slik. oleografii najnovei&e dahe, vse po takej ceni, da se ne hoji nnhene honkvrenre. — Kupiti se more tudi na plačilo v mesečnih in tedninskih obrokih. 1—14 V tedenskih obrokih Naznanilo. V suhem vrpm^nu potraam ('»" t»*e-Sena} plemenita jahelka, hruške, marelice velike češie, breskve, tndi odlične haž zel^nfižola v stročji. mlndena graha korenja, tomat, oora, qob. šampi-njonov ali mavrhrv, kuouje var>ki čas in v vsakej množini po primernih cenah in prosi pismenih ponudeh Osrednja posta:a za prodajo sadja in sočivja v Gradcu. (Gentralstation far Obst- und Gemuse-verwaltune in Graz). 10—9 Hedpnaroctaa linija > S Ar Iz Trsta ? Mi-M Veliki prvorazredni parniki te linija rozjo redno v Novi-Jork in vspremajo hla^o in popotnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. 2—8 V NOVI-JORk. Odhod iz TRSTA. Parnik »Germanla*, 4200 ton, v G. dan oktob ■ «E«»t Angeiia«, 3^00 ton, v 25. dan » Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld. Vmesni krov 60 gld Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emillano A9 Ant. Poglayen, generalnega agenta. Najboljši papir za eigaretke 16-36 je pristni LE HOUBLON f rane. fabrikat Cawlejev in Ilenrjev v Parizu Svari se pred ponarejanjem. Pristen je ta papir za eigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko: »LE HOUBLON" in dolnjo zavarovalno marko ter signaturo. '5 00/ fEUfLLEŽ1 ^formaV , MCN«r L— c.TTTTpTcv* —i i»iRt<;. Fac-Simile de l'Etlouette rAMMCANTS. 17 Rs« Reruirtr i M M S * Ante di\ Sulina zdravnik, vidar. operater in magister porodništva. Miannjn v ulici .llalranion % Nare inje v stanovanju od S do 9 ure dopoMne in od 3 do 't popoldne. Za siromake bezplačno. Nihaja se v lekarni Ravazini blizo f zelezniške postaje od II (|0 19 dop. ® in od 5 do 6 ure pop. 3—8 ® 200 metr. stotov čiste oprane, flne volne je na prodaj v Trttlll tudi 9 malih partijah v enej prvih iiis. — Več se poizveavništvpri up ru našega lista. Tovarna v Pozunu C. k. priv. L Tetto & C. DUNAJ. __________ V Tratil Corso 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih ol>lelc. za gospode in upalnih Mukenj, obleke za dečke in majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantniji in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi velike elegance, solidnega dela ln posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejši modi uprav za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno flne in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 2—24 stalnej tovarliki oenl. Filiala pri AUsisMter v TRSTU Corso št. 709-2. Tovarna v Proanioah TKANINE za žentke in možke oblek.« Iz čiste trdne volne, za srednjevelicega moža: 0 . i za fr. 4 96 iz dobre volne 3 1° met? / « • 8-~ « boSlje za oblačilo j « « i0 _ , fineJ [« * 12 — • prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za anknena oblačila za gospe, meter f. 2. Ćrni krzni palmerston iz čiste volne za limni paletot za dame, meter f. 4. Potne plftde po f. 4, 5, 8 do f. 12. jeden. Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za »uknje in dežne plaSče (tufijl), rašanina, komis, (grebenina), cheviots, tri-cots, sukno za dame t ti biljare, peruviens, dosking priporoča /. STIK AR0FSKY ustrojena 1866. tvornička zaloga v BRNU (Briinn). Uiorl prosil. Ogledek za gg. krojače neproste. Polil jat ve s povzetjem čez f. tO proste. Imam stalno zalogo suknja v vrednosti f. 160.000 a. vr. ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnogo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj kraice zelo znllanl tvaritbeni oenl razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov no-morejo poiiljatl uzori, ker bi od kacih sto naročb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oztianjujpjo, saj ho v teh slučajih priličini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv. 20—11 Nepristni ostanki se 2amenjajo ali pa se denar povrne. Dopiaovatl se more nemški, magjarski, češki, poljski talijanski in francoski. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per oommerolo ed Induatria. versamentTin CONTANTI Banconote: 31 '4°/o annuo Interesso verso preavvlso di 4 giornl 3'/» ■ » » » » n 8 » 3*/« » » » n » »30 » Per le lettere di versamento attualmente in circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-! minoierđ, a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a seconda del rispettivo I preavviso Napoleoni: 3 °/o annuo Interesse verso preavviso dl 30 giornl 3'/*» » » » n d 3 mesl 3 '/a » » * • » » 6 » Banco Giro: Banconote 2'/t0/o «opra qualunque somma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Herniannstadt, Inna-bruck, Graz, Salisburgo, Kiagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons V»°/o Antecipazioni sopra Warrants in contanti, interesse da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » effetti 6% interesse annuo sino 1' importo di 1000 per importi superiori da con-' " Ottobre 1883 Trleste, 1 <70)— VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilia p' oti povzetju komad po for. 3 80. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopudaia, more 12—6 se zameniti. tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamer'jit'. ^ L^atnik. drufttvo »EDINOST«. — Izdateij la odgovorni urednik: VIKTOH DOLENC. Nova tiskarna V. DOLENC v Trntu.