POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. POST. HRAN. RAČUN 10.712. TELEFON 2108. GLASILO HMETDSKE DRUŽBE D LJUBLJANI - ——— .........- ------- ■*f" i_ registrovana zadruga z omejeno navezo VINARSKEGA DRUŠTVA ________________________________________r 22V KONJEREJSKEGA DRUŠTVA ZA DRAVSKO BANOVINO V MARIBORU . Izhaja 15. in zadnjega v mesecu. — Cena listu 25 Din, za inozemstvo 35 Din letno. — Posamezna številka stane 2 Din Uredništvo in upravništvo je v Liubljani, Novi trg štev. 3. štev. 12. in 13. V Ljubljani, 15. julija 1933. Leto 50. Vsebina: Zavarovanje delavcev pri mlatilnicah. — Nevarni škodljivec „svinjka". — Koliba za sušenje sena. — O pravilni pripravi bordoške brozge. — Slovenski vinogradniki v Novem mestu. — Izboljšanje nadzemeljskih vinskih kleti. — Kdo je dolžan skrbeti za plemenske bike. — Vprašanja in odgovori. — Uradne vesti. — Razno. — Kako izboljšati postopek pri vnov- čevanju sadja. — Družbene vesti. — Gospodarske vesti. — Tržne cene. Inseratl se ra£una|o po naslednjih cenah: '/». strani....... Din 80 — V u strani....... Din 160 — V. strani.......Din 250 — V« strani.......Din 350" V« strani.......Din 500" l/. strani Din 700' Mala naznanila do 20 besed stanejo Din 20"- '/> strani......Din 1000 — ih strani.......Din 2000 — Priloga listu stane Din 100 za 1000 kom. vsaka nadaljna beseda 1 Din. Tri montafonske bike 16 mesecev stare, vzrejene na paši. Povprečna letna molža 1932 = 5801 kg mleka ima za oddati: Graščina Neukloster, pošta: Sv. Peter v Sav. dol. _____79 Fiat - 503. Torpedo - rudeč, dobro ohranjen, takoj porabljiv ima na prodaj: Oskrb. graščine Novi Klošter pri Št. Petru v Sav. dolini. 104 Umetna koklja sistem „NickerI" po ceni na prodaj. Naslov pri upravi Kmetovalca. 35 Vabilo na XXIII. redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice na Preloki-Belpkrajina, r. z. z n. z., kateri se bo vršil v nedeljo, 30. julija ob 3. uri popoldne v poslovnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka. 4. Citanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva. 7. Voiitev nadzorstva. S. Slučajnosti. —■ Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih članov. Načelstvo. 94 Voz — zapravljivček ali močnejšo dero na vzmeteh, rabljeno, dobro ohranjeno kupim ali dam v zameno novo mlatil-nico ali slamoreznico. Anton Kremžar, St. Vid nad Ljubljano. 103 Brzoklepalnik „Stubaier" tisočkrat preizkušen! Popis pošilja zastonj Friderik Kratz, Stražišče pri Kranju. 57 Vabilo na redni občni zbor Mlekarske zadruge v Ska-ručni, r. z. z o. z., ki. se bo vršil v nedeljo, dne 30. julija t. I. ob 5. uri popoldne na Skaručni št. 20 pri Ingliču s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Citanje revizijskega poročila. 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1932. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. ]00 Vabilo na redni občni zbor Kmetske posojilnice in hranilnice na Vinici, ki se vrši 30. julija 1933 ob 15. uri v poslovalnici. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1932. 4. Volitev načelstva. 5. Predlogi. 6. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši občni zbor pol ure kasneje ne glede na število članov. Načelstvo. 97 Kavcije zmožen ekonom, absolvent kmetijske šole, želi službe na večje posestvo. Dopise na upravo lista pod št. 93. 93 Kapunjenje petelinčkov vam izvrši najceneje perutninarstvo „Niko", Viž-marje. Pridemo tudi na dom. 98 Vitelj skoraj nov, ugodno proda Anton Kremžar, St. Vid nad Ljubljano. 101 Prodam žitočistilnik, novejše sestave na osem sitov, še skoraj nov, nerabljen brzoklepalnik in čevljarski šivalni stroj. Vse zajamčeno v dobrem stanju. Naslov pri upravi Kmetovalca pod štev. 86. 86 Ekonom-oskrbnik poročen, izvežban v vseh kmetijskih panogah, išče službo za takoj. Dopise na Upravo ,,Kmetovalca" pod štev. 91. 91 Mlatilnice nove in malo rabljene, zelo poceni proda Anton Kremžar, Št. Vid nad Ljubljano. V zalogi tudi vsi ostali poljedelski stroji. 102 Bika pincgavske pasme, 26 mesecev starega, licenco-van s 26 točkami, ima na prodaj Vencelj Drmota, Sora 23, pošta: Medvode. 99 i- "D O O, = S ,—, S m 2-S >- £ S ® 3"£; •S '3 ? S S> ^ lit' 43 O cn «5 1- " Ou V ^ (U-O =3 p^ 2.2 i S « £ g § s "-5-S-: II« tf) — K$ • > o\ o . . j=I a) > >t/3 a o> S) g KJ „ C3 £ g-a EJ3g O o £ cs><2 > - č ) e 5 Važno! ■w» wnimi—ssom za vinogradnike in sadjarje! Žvepleno-apnena brozga je na podlagi dosedanjih poskusov ceneno in izborno sredstvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. — Brozga se danes že splošno uporablja v Švici in Nemčiji. Dobi se pri Anton Jurca naslednik Milko Senčar tovarna žveplenih izdelkov v Ptuju Izdeluje se tudi: žvepleni zakad na juti in na azbestu. Ustanovljeno leta 1860. Ustanovljeno leta 18oO. Zaloga žvepla za vinogradnike. Kužni katar sramnice. „ . . . Bissulin je učinkoval pri več kot 100 živalih." Veter. D-, Deutsche tierarztl. Wschr. 27..Jahrg. Nr 16. Odvračevalno postopanje: 4 svečice za eno žival. Najmanjši tvorniški omot 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nedražljivo. Bissulin se izdaja samo na živinozdravniški predpis. Knjižice s slikami bolezni brezplačno potom: H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „LY,KOSa, ;Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Telef. 28-81. Vprašajte veterinarja. POSOJILNICA V MARIBORU r. z. z o. z. NARODNI DOM Telefon 21-08. Ustenovljena 1882. Obrestuje nevezane hranilne vloge po 4'/„. vloge proti 3 mesečni odpovedi po 5xl2°i0- Stanie hran, vlog nad Din TO.OOO.OOO*-. Beierwe »našaio nad Pln S.SOO.OOo--. Posojila daje članom na vkniiibo po 7 /», na osebno poroštvo po »V N Najuspešnejše sredstvu za rejo domače živine je brezdvomno ASTIN ki pospešuje rast, odebelitev in oma-stitev domače, posebno klavne živin— Jasen dokaz neprecenljive vrednosti >MAS1 TNAt so brezštevilna zahvalna pisma. Cena t 9 Skal. 46 Din« lO Skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 4. (Zraven Kotovža.J J. BLASNIKA NASL. univerzitetna tiskarna LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA , NAJSTAREJŠI GRAFIČNI ZAVOD JUGOSLAVIJE IZVRŠUJE VSE TISKOVINE NAJCENEJE IN NAJBOLJ SOLIDNO USTANOVLJENA LETA 1828 LANENO OLJE, FIRNE2, BARm LAKE, KIT, LANENE TROPINK ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetja MEPH-MNKI tovarne olla lakov In barv družba z o. z., lastnik FRANJO MEDIC Centrala v Ljnbljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. — Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah. p"™ Hov nabavni vir SSŽ za vino zažganjekuho Do danes Vam je bilo nemogoče si nabaviti moderni FILTER za VINO ker so prihajali le iz inozemstva ter so bili zelo dragi. Danes pa si ga iabko nabavi vsak gostilničar, vinogradnik in dr. po zelo nizki ceni pri naši domači tvrdki, kjer dobite tudi vseh vrst kotle, naprimetza žganjekubo, pranje in brzoparilnike bakrene in pocinkane za kubanje krme; ter vse ostale kovinske predmete. Sprejemamo popravila spadajoča v našo stroko. — Zahtevajte brezplačno ilustrirani cenik. Se priporočamo: KOTLARKA dr. z o. z. Ljubljana Rimska c. 8. Gregorčičeva ul. 5. DENAR NALOŽITE NAJBOLJE IN NAJVARNEJE PRI DOMAČEM ZAVODU ^ KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM REGISTR. ZADRUGA Z NEOMEJENO V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 5'5°/o brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7% brez odbitka davka na rente. Stanje vlog nad 30,000.000 Din. — Rezerve nad 700.000 Din. Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog. , Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja Telefon 2847. obrestovanja. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi Brzojavi: »Kmetski dom«, premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod Račun pošt hranilnice št 14.277. najugodnejšimi pogoji. — Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8.—12.'|, in od 3.— 4'/a. le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8.— 12*/, ure. Podružnici v Kamniku in v Mariboru. KMETOVALEC štev. 12. in 13. V Ljubljani, 15. julija 1933. Leto 50. v v Člani! Citajte „Uradne vesti" in „Vnovčevalca"! Zavarovanje delavcev pri mlatilnicah. Jos. Anders. Zakon o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922. je določil v § 6., da so zaenkrat od obveznega zavarovanje izvzeti poljedelski delavci. Samo oni poljedelski delavci, ki se pri poljedelstvu zaposlujejo pri parnih kotlih ali obratih, ki jih žene elementarna sila (ogenj, voda, para, svetilni plin, segreti zrak, elektrika ali podobno) ali živalska sila in ki so pri poslu v nevarnosti, preteči od kotla ali pogona, se zavarujejo po tem zakonu. Šele z rešenjem z dne 16. junija 1925., štev. U 802/IV, se je uredilo posebej zavarovanje delavcev pri mlatilnicah. Strojnike, kurjače in vlagače je treba zavarovati poimensko kakor industrijske delavce. Za te delavce je Okrožnemu radu predložiti za vsakega posebej prijavnico (katere se dobe pri okrožnih uradih), izpolnjena natanko v vseh rubrikah. Taki delavci so, kakor razvidno, zaposleni samo pri parnih mlatilnicah, oziroma tudi pri motornih mlatilnicah. Ostale pomožne delavce pri mlatilnicah pa je zavarovati pavšalno, da se zavarovanje izvrši kolektivno (skupno), za toliko število delavcev, kolikor jih odgovarja pogonski sili mlatilnice. Kot temelj za določanje števila zavarovanih delavcev služi, da se za vsako konjsko silo motorne mlatilnice, oziroma na vsakega za pogon porabljenega konja ali vola zavaruje po dva delavca. Zavarovanje velja za primer nezgode in za vse pri mlatilnici zaposlene pomožne delavce. Lastnik mlatilnega stroja se smatra za delodajalca vseh zaposlenih delavcev. Zavarovanje traja vse delovne dni od početka do končane mlačve in brez ozira na prehodnje prekinitve. Trajanje mlačve se določi na podlagi prijav in odjav za vsak mlatilni stroj, katere mora potrditi jbčinska oblast. Ti kolektivno in brez navedbe imena vsakega posameznika zavarovani delavci pri mlatilnici so zavarovani za primer nezgode in jim gredo od početka petega tedna po nezgodi vse dajatve, katere zakon o zavarovanju delavcev predvideva zavarovanim delavcem za primer nezgode. Glede dajatev za prve štiri tedne po nezgodi določa zakon o zavarovanju delavcev, da jih mora priznati ponesrečenemu zavarovancu okrožni urad, ker so vsi delavci zavarovani za bolezen in nezgode. Pri mlatilnicah so samo zgoraj našteti strojniki, kurjači in vlagači zavarovani za bolezen in nezgodo. Kolektivno zavarovani delavci pri mlatilnicah so zavarovani le za nezgodo. Da pa tudi ti ne ostanejo prve štiri tedne brez bolezenskih podpor, zdravnika in zdravil, določa gorenja naredba, da jim mora nuditi okrožni urad, kateri pa sme za to pri zavarovanju te kolektivno zavarovane skupine delavcev k prispevkom za nezgodno zavarovanje pripisati še 5% za stroške negovanja teh ponesrečencev v prvih štirih tednih po nezgodi. Prispevki, katere je plačati za to obvezno zavarovanje mlatilniških delavcev, se predpišejo s posebnim plačilnim nalogom. Naredba ministra socialne politike in narodnega zdravja z dne 15. oktobra 1930, štev. 28174., določa tarifo za zavarovalne prispevke za posamezne vrste poljedelskih strojev. Pri običajnih motornih mlatilnicah je plačati za kolektivno zavarovanje za nezgodo zavarovanih pomožnih delavcev po številu konjskih sil mlatilnice: 1. do treh konjskih sil na dan 5.20 Din, 2. od 3 do 5 konjskih sil na dan 9.10 Din, 3. od 5 nadalje v razmerju števila konjskih sil primerno več. Praktično pridejo v naših krajih v poštev samo mlatilnice do 5 konjskih sil. Pri mlatilnicah na živalsko silo, t. j. pri vitlih (gepljih) je plačati, ako je mlatilnica gnana z enim do tremi konji (volov), na dan 2.80 Din; ako se porabljata dva para konj po 4.60 Din. Naredba določa, da znese najmanjši prispevek 10 Din. Za dostavo plačilnega naloga se zaračuni 1.50 Din. Kakor zgoraj rečeno, je lastnika mlatilnice smatrati kot delodajalca, vsled česar on ni zavarovan zoper nezgode, četudi dejansko pri mlatilnici dela. (Dalje prihodnjič.) Poljedelstvo in travništvo. Nevarni škodljivec »svinjka«. (Oniscus asellus). Fr. Malasek. V letošnjem letu je nastopil na Dolenjskem škodljivec, med narodom imenovan ,,'svinjka", v taki meri, da so nekateri pridelki, kakor pesa, fižol in tudi druge vrtne rastline, popolnoma uničeni. Posebno v okolici Novega mesta in Straže je veliko pese in fižola uničenega. Mlade kaleče rastline si ne morejo odpomoči in se zaman čaka, da bi zrastle. Če se od-koplje zemljo okoli rastlin, se vidi polno malih sivih živalic, okroglo-podolgastega hrbta. Spodnji del je raven in živali imajo prav veliko nog. Okoli starih svinjk, ki so vedno nekoliko temnejše, mrgoli ostali zarod raznih generacij. Dokler ne bo kmet stanovsko organiziran, se mu ne bo dobro godilo. Zatiranje tega škodljivca je zelo težavno, ker je podnevi večinoma skrit v zemlji in ponoči se pase. Priporoča se škropljenje z arzenikovimi preparati, da se jih zastrupi, ali pa da se poklada na njivi mokre vreče, pod katere jih zleze na tisoče. Če se vreče odkrijejo, se jih lahiko poškropi z bencinom ali petrolejem ter zažge. Dosedaj se je smatrala „svinjka" za nedolžen mrčes vlažnih kleti, na njivah je pa nevaren škodljivec, ki naj se vsestransko zatira. Koliba za sušenje sena. Fr. K. Lepo delo je košnja ob lepem vremenu, a tem bolj mučno in zoprno pri slabem. Letošnje slabo vreme ob času košnje, kakor ga ne pomnijo že stari ljudje, nas sili, da razmišljamo, kako bi najbolje in brez večje škode seno pospravili. Sicer imamo veliko kozolcev, ki so že sedaj prenapolnjeni in nam služijo zlasti letos prav doibro. Kaj bi bilo, ako bi letos kozolcev ne imeli? V mnogih krajih se poslužujejo kmetovalci poleg kozolcev tudi raznih naprav za sušenje sena in detelje, t. j. ostrv ali ostregač, rogljev, piramid itd. Sušilnih kolib, kakor jili predstavlja slika 21., je vkljub praktičnosti in ceni napravi pri nas le redko opaziti. Slika 21. Koliba za sušenje sena. Koliba je sestavljena iz dveh do štirih parov kolov ali drogov, postavljenih na klinih (40 cm narazen), ki jih nosijo na vsakem koncu trije, v zemljo zabiti in zgoraj povezani koli-trinogi. Ta koliba ali sušilnica je 2 m visoka in 3 m široka. Na pol orala površine travnika je potrebno 5—6 takih kolib. Lahko si pa napravimo eno 10 m dolgo kolibo. Na vsakih 3 do 4 ni postavimo po dva poševno zgoraj povezana kola-no-silca-droga tako, da imamo poleg končnih trinogov še vmesne no,silce. Na taki sušilnici zamoremo sušiti en dober voz krme. Prednost kolib je v tem, da je nanje lažje obešati in doli jemati krmo kakor pri ostalih sušilnicah. Na njih se seno ali detelja tudi v notranjosti dobro suši, ker se dež odceja kakor pri strehah. Sadjarstvo in vrtnarstvo. O pravilni pripravi bordoške brozge. Josip Priol. Bordoška ali bakreno-apnena brozga je staro in preizkušeno sredstvo v boju proti raznim glivičnim boleznim. Vinogradniki jo uporabljajo že desetletja z najboljšimi uspehi za zatiranje peronospore, črnega in rdečega paleža na vinski trti. Sadjarji škropijo ž njo sadno drevje, da omejijo škrlup ali fusikladij na jablanah, hruškah in črešnjah, kodravost na breskvah, luknjičavost listja pri koščičarjih in rdečo pe- gavost na češpljah. Po vrtovih in njivah uničujejo s tem škropivom palež (Phytophtora infestans) na krompirju, paradižnikih in kumarah ter raznih zele-njadnih in lepotičnih rastlinah. Razen tega se je obnesla proti mnogim drugim boleznim na kulturnih rastlinah, katerih ne kaže tukaj naštevati. Navzlic tako mnogostranski uporabi pripravljajo kmetovalci bordoško brozgo večinoma napačno, s čimer njeno učinkovitost ponepotrebnem zelo poslabšajo. Glavna napaka tiči v tem, da vlivajo pri mešanju apneni belež v raztopino modre galice, namesto obratno ter niso dovolj natančni pri dodava-nju apna. Posledica tega je, da nastane zmes, ki je debelo zrnčasta (kosmuljčasta) in se vsede kmalu na dno posode. Tako škropivo se na listju slabo drži in ga dež kmalu izpere. Cesto se dogaja, da opali bolj ali manj občutno tudi listje in druge nežne rastlinske dele. Če pripravimo brozgo pravilno, tako da vlivamo modro galico v apneni belež, se galica sproti veže (nevtralizira), in je zmes neprimerno bolj fino kosmuljčasta. Tako narejena brozga je bolj lepljiva, se listja dobro prime in traila učinek škropljenja daljšo dobo. Tudi opeklin se ini bati, ako smo le dodali pravo količino apna. Izkušnje potrjujejo, da dosežemo proti navedenim in drugim boleznim zadovoljive uspehe z 1% bordoško brozgo. Le za prvo škropljenje sadnega drevja pred cvetjem, kakor tudi v primeru, ako se je ob deževnem in soparnem vremenu začela močno pojavljati peronospora na vinski trsti, bomo vzeli izjemno IV2, največ 2% zmes. Za pripravo 100 litrov 1% škropiva potrebujemo 2 posodi (kadi ali sode brez dna), od katerih drži ena kakih 50 lit., druga pa najmanj 100 litrov. V manjši posodi raztopimo v 50 litrih vode 1 kg modre galice, ki jo obesimo notri v kaki vrečici ali košarici — najbolje preko noči — da se hitreje raztopi. V drugi večji kadi ugasimo z malo vode 350—400 g (blizu V2 kg) svežega živega (žganega) apna, ali vzamemo 1 kg gašenega apna. Apno razredčimo z vodo tako, da dobimo 50 litrov beleža. Nato vlivamo ob neprestanem mešanju raztopino modre galice v ne premočnem curku v apneni belež. Na podlagi tega navodila nam je mogoče napraviti škropivo v poljubni količini, ako sestavne dele (vodo, galico in apno) sorazmerno povečamo in se poslužujemo večjih posod. V večjih obratih postavijo posode za galico in apno tako, da lahko teče raztopina galice po pipi ali cevi naravnost v posodo z apnenim beležem. Tudi posode iz cementa so v ta namen jako pripravne in poceni, ker imajo veliko trpežnost. Ali je škropivo pravilno sestavljeno in ne vsebuje nevezane galice, ki bi listje opalila, doženemo najenostavneje z belim fenolftaleinovim papirjem, ki ga dobimo v drogeriji. Ako namočimo košček tega papirja v dobro premešano bakreno-apneno brozgo, se mora karminastordeče pobarvati. Če ostane papir neizpremenjen (bel), moramo dodati še toliko apna, da femoilftaleinov papir pordeči. Namesto tega papirja rabimo lahko tudi rdeči lakmusov papir, ki lahno pomodri, ako ga namočimo v pravilno sestavljeno brozgo; ob pomanjkanju apna, pa ostane neizpremenjen (rdeč). Beračenje je sramotno za kulturen narod; oblasti imajo pri tem prvo besedo. 10. Pri podeljevanju dovoljenj za vinotoče naj še postoipa strogo po zakonu. 11. Devizni predpisi močno otežkočajo izvoz našega vina, ker dobivajo zadevna dovoljenja le protokolirane tvrdke. Dokler se ti predpisi ne ukinejo, naj se dajejo dovoljenja tudi posameznim vinskim producentom, ki vino izvažajo. 12. Vinogradniki Dravske banovine odločno odklanjajo vsak poskus izpremerrfbe trošarinskih predpisov za vino (senator Šilovič). 13. Dovolijo naj se zopet brezobrestna posojila revnim vinogradnikom pri obnovi vinogradov. 14. Zahtevamo strožjo oblastno kontrolo nad privatnimi trsnicami. Dognano je, da se v veliki meri prodajajo trte pc nekoncesioniranih trsničarjih in to ne glede na čistost sorte in podlage. 15. Kr. ibanska uprava naj potom sreskih načelstev dostavi vsem občinam seznam trsničarjev, ki imajo od kmetijskega ministrstva dovoljenje za trsničarski obrat, da dobijo vinogradniki vpogled, kje morejo dobiti zajamčeno pristno trsje. 16. Strogo naj se prepove krošnjarjenje in prodaja trsnih cepljenk po sejmih. 17. Zakotni trsiničarji, ki so v veliko škodo celokupnemu trsničarstvu, se naj najstrožje kaznujejo. 18. Kr. banska uprava naj skribi za to, da se bodo vse javne banovinske trsnice čim preje prilagodile novemu trs-nemu izboru ter producirale le v trsnem izboru določene sorte in podlage. 19. Ker se z zelenim cepljenjem ponovno razmnožujejo manjvredne stare domače sorte, naj se pradukoija korenjakov v javnih in privatnih trsnicah reducira na minimum, revnimi in vrednim vinogradnikom pa naj omogoči kr. banska uprava s primerno podporo za obnovo vinogradov nabavo prvovrstnih dobro ukoreninjenih suho cepljenih trsov. 20. Z vso odločnostjo se naj nadaljuje boj proti šmarnici. 21. Propaganda za pojačenje konsuma svežega grozdja naj se vrši z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Banovinski trsni nasadi naj preizkušajo še druge sorte poleg že v izboru navedenih namiznih vrst. 22. Obnavljajo naj se samo najboljše vinorodne gorice i'i opuste vse slabše neprikladne lege. (Dalje prih.) Na pravilno odmero apna je treba zelo paziti, kajti, če je apna premalo, povzroči škropivo zaradi nevezane kisline (galice) opekline na listju in plodovih ter nastane občutna škoda. Prevelika množina apna pa odvzame brozgi skoraj' vso učinkovitost proti peronospori, fusikladiju in drugim glivičnim boleznim ter opali vrhutega listje slično, kakor če je apna premalo. To se je doslej vse premalo upoštevalo in so biili zategadelj uspehi škropljenja čes>to nezadovoljivi. Bakreno-apneno zmes si pripravljamo vedno sproti v množinah, ki jih moremo isti dan porabiti. Že drugi dan je brozga manjvredna, dočim postane tretji ali četrti dan zrnčasta, se razkroji in tvori mnogo vsedline. Za škropljenje taka seveda ne pride več v poštev, ker je brez učinka. Z dodatkom 100 g sladkoria (ali 1 lit. mleka) na 100 lit. brozge jo pa lahko ohranimo uporabno do 10 dni. To pa le tedaj, ako smo vlivali pri pripravi, kakor je bilo obrazloženo, galico v apneni belež. pri čemer ostane brozga stalno alkalična in trpežnejša. Vinarstvo in kletarstvo. Slovenski vinogradniki v Novem mestu. (Dalje.) Resolucija, sprejeta na V. vinarskem kongresu iv Novem mestu dne 25. maja 1933. 1. Zakon o vinu in pravilnik k temu zakonu naj se najstrožje izvajata v vsakem pogledu. 2. Država kakor banovina naj pospešujeta v največji meri produktivno vinarsko zadružništvo. Le skupna zadružna predelava grozdja in prodaja na ta način od negovanih vin enotnega tipa more rešiti malega in srednjega vinogradnika. Ker se pa take produktivne zadruge morejo ustanoviti zaradi velikih investicijskih stroškov le z javnimi podporami, se naj v ta namen v državni kakor tudi v banovinski proračun vnesejo primerni zneski. S sredstvi, ki bodo na razpolago, naj se vsako leto tako razpolaga, da more zadruga za zadrugo takoj pričeti z delom. 3. Zakon o pobijanju draginje, odnosno tozadevne odredbe, naj se tudi pri vinu strogo izvajajo, da ne bo prevelike razlike med ceno, po kateri vinogradnik vino proda, in med ceno, ki jo mora plačati konsument v točilnici. 4. Pri vseh trgovinskih pogajanjih s tujino, naj se gleda na to, da se dosežejo čim večje ugodnosti za izvoz našega namiznega grozdja in vina v tujini. Naj se skuša doseči o priliki trgovinskih pogajanj z v poštev prihajajočimi državami, da dovolijo uvoz našega vina, odnosno namiznega grozdja čim večje kontingente ali čim nižje uvozne carine, odnosno drugačne ugodnosti. 5. Osnuje naj se poseben konzorcij z večjo državno podporo v namen izvoza vina v tujino, asobito v Ameriko. 6. Ukine naj se vsaka carina na galico, žveplo in sploh na vsa sredstva za pokončevanje trsnih škodljivcev in bolezni. 7. Izterjavanje davkov v vinorodnih krajih naj se, dokler traja taka denarna iin vinska kriza, po možnosti omili. 8. Vsak uvoz tujega vina in drugih alkoholnih pijač v našo državo naj se do skrajnosti o'težkoči. 9. Produkcija takozvanih brezalkoholnih pijač, v katerih ni trohice naravnega, niti sadnega, niti grozdnega soka, naj se zakonito prepove. Ako bi to ne bilo mogoče, naj se nanje naloži taksa, odnosno trošarina. Izboljšanje nadzemeljskih vinskih kleti. Fr. Gombač. Na tozadevno vprašanja v tem listu od 28. 2. t. 1. smo obljubili, da prinesemo točni opis nadzemeljskih vinskih kleti, izboljšanih po načinu ameriških ledenic. Revnejši sloji imajo namreč po vinskih goricah, kakor vidimo osobito po DOlenjskem, Beli Krajini ter v sosednji Savski banovini, čisto navadne nadze-meljske vinske kleti, ki so izpostavljene vsem mogočim temperaturam, vsled česar se vino v njih poleti jako segreje, pozimi pri količkaj nizki temperaturi, pa zmrzne. Oboje škoduje vinu in ga lahko popolnoma skvari, osobito poleti, če se preveč segreje, ker se enostavno skisa ali celo prevrže, to je zavre. Kako zavreto vino izgleda in kakšen okus dobi, ve le tisti, ki ga taka nesreča zadene. Večkrat ni drugega pripomočka, kakor ga izliti v kanal, sod pa temeljito izkuhati z vodo, sodo ali žvepleno kislino. Takim neprilikam se lahko izognemo s tem, da slabo nadzemeljsko Met takole popravimo: Dobrega in vestnega delavca ni preplačati. Na zunanji, ali če je dovolj prostora, na notranji strani že obstoječih lesenih sten, napravimo okrog-inokrog drugo steno, toda v razdalji 10—15 cm od že obstoječe stene, tako da ostane med obema stenama 10—15 cm praznote do vrha obeh sten. Ako so prvotne stene lesene, je bolje, napraviti na zunanji strani v enaki razdalji 25—30 cm debel kameniti zid iz betona ali opeke, že zaradi gotovosti proti tatvinam in ognju. Zunanji zid mora segati globlje v zemljo kot notranji. Ta prostor med stenami ostane 'lahko prazen, bolje pa je, da ga natlačimo sproti ko zidamo, s slabim prevodnikom toplote in mrzlote, namreč z lesnim pepelom- ali z žagovino, odnosno s suho šoto in mahom, morebiti tudi samo s suhim listjem ali s slamo, vendar v najskrajnejši potrebi, ker slama in listje rada gnijeta in se tudi miši v njiju zarede. Ako ostane med zidanima stenama prazen prostor, moramo vrhnje dele popolnoma zazidati ter zamazati, in če stena ni betonirana, tudi vso zunanjo stran zidu z malto ometati. Le na ta način ostane notranji zrak med stenami slab prevodnik, ki uravnava zmerno zunanji vpliv toplote in mraza. Če sta obe steni leseni in razen tega še šibki, moramo vsekakor natlačiti prazen prostor med njima z zgoraj navedenimi slabimi prevodniki, da dosežemo zaže-ljeni uspeh. Strop mora biti istotako dvojen ter natlačen s slabimi prevodniki v debelosti stropnih tramov. Za strop je naibolje žaganje, šota in mah, ker so 'lahki predmeti. Čreslo in premogov pepel (žlindra) niso za to, ker vsled slabega duha pokvarijo les. Pač pa je premogov prah prav dober za na zemljo pod riod in nod zidovje. Tu ga nasujemo poljubno na debelo. Dober regulator temperature nad stropom so tudi seno in slama ali listje. Dvojna morajo biti tudi okna in vrata. Če niso vrata dvojna, pa morajo biti dvostenska. 15—20 cm debela ter vmes natlačena z žagovino. Taka vrata so pa pri kmetskih zidanicah nerodna zaradi teže in širine, ker vrata pri takih zidanicah so dvokrilna že zaradi njihove širine, da moremo skozi nje valiti tudi večje sode in kadi. Ako vinska klet (ne prešni prostor) nima oken, moramo napraviti vsaj en oddušnik na sredi stropa ali v kotu nasproti vratom v obliki dimnika, ki ga opremimo spodaj z lesenim zapahom. Živinoreja in mlekarstvo. Kdo je dolžan skrbeti za plemenske bike. Janez Ovsenik. Boj proti zakotnim bikom je utemeljen samo tedaj, če se za nabavo in priskrbo dobrih plemenskih bikov vse stori. To pa pri nas še zdaleč ni! Koliko je občin, ki bi resno izvajale § 12. z. o nosneševanju živinoreje? Mnogo, mnogo več pa je občin, ki zahtevalo od živinorejskih zadrug, naj pri-skrbe potrebne bike, niti dinarja pa niso pripravljene za to dati zadrugi! Če hočemo red v tem oziru, če hočemo zatreri rejo zakotnih bikov- potem moramo resno izvajati sledeča glavna načela: 1. Živinorejske selekcijske zadruge naj imajo za svoje rodovniške krave odrejene rodovniške bike in naj skrbe zanje. 2. Za vse ostale krave občinarjev naj je skrb občine, da priskrbi zadostno število plemenskih bikov. Banska uprava bi morala za izvajanje zakona o pospeševanju živinoreje v tej točki napeti najstrožjo struno in prisiliti občine, ki bi potrebnih bikov ne nabavile, da to store. Morda bi res v začetku nekoliko zabolelo občine, toda vrednost tega postopka bi bila v tem, da bi se naši kmetski občinski odbori zavedeli, da imajo tudi v domačem kmetijskem gospodarstvu veliko poslanstvo, samo če se ga zavedajo in da postanejo napram sebi pravičnejši, kot pa navadno so. Ali ni prežalostno, da mnogokdaj zagovarjajo kmetijske interese obrtniki in rokodelci ali celo delavci, ki sicer s kmetijstvom nimajo nič ali le malo opraviti, dočim pa kmetje sami za svoje zadeve nimajo nikakega zmisla? 3. Vse, kar ni sposobno ali kar se ni prignalo pred licencovalno komisijo, se mora skopiti. Vsak zakotni skok se mora najstrožje kaznovati. Da pa bi se to res izvajalo v polni in pravilni meri, naj bi kazni proti prestopkom zakotnega uporabljanja bikov ne izrekali pravni referenti sreskih načelstev, ampak naj bi kazni zoper prestopke proti zakonu o pospeševanju živinoreje izrekal strokovni referent, kakor je to že uvedeno o prestopkih proti gozdnemu zakonu. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 97. Slamoreznica mi je pokvarila desno roko, da so mi morali odrezati 4 prste. Bil sem vsled tega v bolnici 22 dni, sedaj pa zahtevajo plačilo v znesku 660 Din. Sem posestnik in oče desetih otrok in torej oproščen vseh davščin. Slišal sem, da mi ni treba plačati tega dolga. Baje predvideva finančni zakon iz 1. 1932./33. topogledne olajšave. Ali moram kot posestnik in oče desetih otrok plačati dolg v bolnici za svoje zdravljenje? (J. N. iz C.) Odgovor: Glede zavarovanja posestnikov in poljskih delavcev pri strojih prečitajte današnji uvodni članek. Popolnoma pravilno navajate predpise iz finanč. zakona iz I. 1932./33, ki predvideva v S 51., točka 5., in v zakonu o bolnišnicah § 6., plačilne ugodnosti za posestnike-očete desetih otrok. Obrnite se ustno ali pismeno na ekonomat bolnišnice, kjer bodo zadevo gotovo ugodno rešili, ker kot takemu Vam ni treba plačati davkov in ste oproščeni tudi tega plačila. Fr. K. Vprašanje 98. Pred 18. leti je padel v vojni posestnik. Zapustil je posestvo ter ženo in hčerko-edinko. Ker ni bilo oporoke, sta dedovali obe po zakonu. Mladoletna hči se bo poročila; kaj bo s premoženjem? (F. V. v B.) Odgovor: Sodišče je pravilno prisodilo četrtinko ženi, tri četrtinke pa hčeri. Postali sta solastnici in vsak čas lahko zahtevata, da se ta solastninska skupnost razdere. Če se stvar v naravi ne da porazdeliti, lahko predlagata prostovoljno javno dražbo. Tudi lahko ena drugo k temu prisili. Ako se hči primoži kam, bo naibrže pustila materi hišo in vzela svoj delež v denarju. Cenitev, ki je bila izvedena pred 13 leti, je veljala za tedaj. Današnji delež pa se mora izračuniti ne le v dinarjih, temveč tudi po današnji vrednosti, ne takratni. Če bi drugače računili, bi ena ali druga imela veliko škodo. Ker je hči mladoletna, bo pa itak vsako izpremembo v premo- Ako bi vsi stanovi tako vestno in pravilno obavljali svoje delo kakor kmet, potem bi bilo krize kmalu konec. ženju moralo odobriti sodišče, ki bo gotovo dalo primeren nasvet in pravično odločbo. Po našem mnenju bi ne bilo treba nič izpremini.iati lastninskega vprašanja, ker bo pri neizpreme-njenem stanu matere hči itak dobila enkrat še ostalo četrtinko. Ako pa se mati omoži ali dobi sicer dediče, bo seveda pam t-neje porazdeliti si preje skupno premoženje. 'Za tri četrtinke, ki so last hčere, ni dolžna dati materi nobenega potrdila. Potrdilo bi morala dati le tedaj, če bi kaj dobila iz one četrtine, ki je last matere. S svojimi tremi četrtinkami more razpolagati po svoji volji, vendar dokler je mladoletna, le s privolitvijo sodišča. Mati nima nobenih pravic do hčerinega imetka in sodišče gotovo ne bo odobrilo prikrajšanja varovanke. Tudi bodoči mož, ki je sedaj mladoletnici varuh, bo smel izjave o' tem, da se varovanka čemu odreče, dati le s potrditvijo sodišča. Sicer izjava ne bo držala. Če bo sodišče potrdilo kak dogovor med materjo in hčerjo o očetovi dedščini, bo mož lahko veljavno potrdil prejem delne ali popolne dajatve. Dokler nadvarstvena-oblast ni rekla svoje besede, ni treba dajati ničesar iz rok. Ako želite stvar urediti brez sodišča, pa počakajte polnoletnosti hčerke. Dr. G. Vprašanje 99. Neki moj znanec trdi. da se zamore sadno drevje tudi poleti trebiti od nepotrebnih poganjkov, češ, da muževnost koncem junija preneha, proti jeseni pa se zopet ponovi. Po njegovem mnenju ima torej sadno in gozdno drevje dve vegetacijski dobi. spomladansko in jesensko. Ali se sme lansko jesen precepljeno sadno drevje sedaj trebiti od nepotrebnih poganjkov? Kaj je resnice na dveh vegetacijskih dobah in kakšen vpliv imata na drevje? (J. O. v P.) Odgovor: Lansko leto precepljena drevesa tudi sedai v poletnem času lahko otrebimo nevšečnih in odvišnih poganjkov. To delo je pravzaprav čim preje izvršiti. S tem se cepiči zelo okrepijo v razvoju. Na cepičih samih pa pustimo najlepše in vodilne poganjke neprikrajšane, da se dalje razvijajo; ostala dva pa priščipnemo, da jih zadržimo v rasti. Ta dva poganjka odstranimo pozneje, čim se cepljeno mesto dobro zaceli. Res je, da imamo pri drevju dve vegetacijski dobi, ali kakor pravimo, dva soka, t. j. pomladanskega, ki traja od spomladi do kresa, nakar rastlina nekako 14 dni miruje, in potem sledi poletnih sok. ki traja do zime. V prvem soku se rastlina nekako mladeniško bohotno razvija, ne oziraje se na zarod; v drugem soku pa nastavlja rastlina važne predpogoje za bodoče leto. t. j. cvetni zarod, les dozoreva in se pripravlja za zimski čas i. t. d. Iz povedanega sledi, da je potrebno za eno dobro letino dve leti, t. j. prvo leto, kjer napravlja sadno drevo sadni nastavek ali zarod, in drugo leto, da se zarod razvije in dozori. Glede na obrezovanje ali trebljenje v tem primeru, navedeni šoki nimajo posebnega vpliva, niti pomena. Fr. K. Vprašanje 100. Kako naj doma skuhamo cepilno smolo? (F. M. v J.) Odgovor: Za napravo cepilne smole je vzeti: 1 kg kolo-fonije ali pa dobro precejene smrekove smole, 190 g špirita, 1 žlico lanenega olja in 80 g čebelnega voska. Smolo je na ognju raztopiti, nakar se pridene raztopljeni vosek in doli.ie laneno olje ter se vse skupai dobro zmeša; ko se ohladi, se doda še špirit. Fr. K. Vprašnje 101. Imam lepotičen vrtiček, zasajen z raznimi cvetlicami in grmičevjem. Mravlje mi pa delajo silno veliko škodo, ker mi vse razrijejo zlasti" po ruši. Kako na'j zatrem mravlje na vrtu? (F. Z. v T.) Odgovor: Mravlje so na vrtovih v silno nadlego. Ne samo, da rijejo po ruši in jo ugonabljajo, ampak prenašajo . tudi uši na rastline, od katerih srkajo potem sladek sok. Predvsem poiščite gnezdišča in njihova skrivališča. Mnogi ista razkopljejo in jih zalijejo s kakim jedkim in smrdljivim za-tiralnim sredstvom, seveda le tam, kjer je brez škode za rastline. Tudi slame nasujejo na razkopana mravljišča, da jo potem zažgejo, ko se mrčes razlazi po nji. To delajo posebno v jutranjih urah, ko so mravlje zbrane skupaj. Veliko pa pripomore tudi k zatiranju mravelj predvsem snaga in red na vrtu, t. j., da rastline večkrat okopljemo, oplevemo in odstranimo vse, kar ne spada na vrt. Nekateri nastavljajo okoli rastlin, kjer so mravljišča, v sladki vodi namočeno slamo, ki jo potem pograbijo in na primernem mestu zažgejo, ne da bi pri tem oškodovali rastline. Sredstev je torej dovolj, samo pravega se moramo poslužiti. Fr. K. Vprašanje 102. Pošljem Vam nekaj prsti in napadene ko-lerabce ter nekaj ličink, odnosno bubic, ki jih je vsepolno na zeljniku. Imel sem krasno zelje, ohrovt in kolerabe, sedaj je pa vse obgrizeno in razjedeno. Kako naj zatrem v zeljniku zalego zeljne muhe? (J. L. v K.) Odgovor: V doposlani prsti je najti mnogo temnorjavih bubic in tudi nekaj breznožnih belkastih ličink škodljivca zeljne muhe (Cliortophila brassicae). Ličinke te škodljive muhe razjedajo korenine in tudi koene vseh zeljnatih rastlin, včasih samo površno, čestokrat pa se zarijejo tudi v njih notranjost, kjer dolbe.io in razjedajo mlade sadike. Vsled tega prično iste hirati in tudi na napadenih mestih gniti; tako uniči ponekod ta škodljivec ves pridelek. Priporočamo Vam, da na tem mestu ne sadite vsaj nekaj let zaporedoma zeljnatih rastlin. Napadene rastline pa poberite s koreninami vred in jih sežgite, ali pa vsaj globoko v zemljo zakopljite. Jeseni zemljo globoko preštihajte in jo potrosite z živim apnom. Tudi domači pepel, pomešan s sajami, služi v te namene prav dobro ali pa jedka umetna gnojila, kakor n. pr. apneni dušik in kalijeva sol. Na ta način nekako razkužite dotično zemljo. Nekateri priporočajo tudi škropljenje zemlje s petrolejevo emulzijo, ali pa posipanje peska, ki se preje napoji s petrolejem, odnosno s karbolno kislino. Fr. K. Vprašanje 103. Imam 30 hI vina ki je bilo lepo, čisto in izvrstnega okusa. Sedaj pa je začelo kipeti, postalo je motno in nima več tako čistega okusa. Kako ozdravim vino, ki je postalo motno in začelo kipeti? Da mi lažje svetujete, Vam pošljem vzorec tega vina. (R. J. v L.) Odgovor: Če se hoče bolnika ozdraviti, se ga mora videti in proučiti. Prav je bilo, da ste poslali vzorec tega vina, sedaj je tudi odgovor lahek. — Poslani vzorec vina se je po nekaj dnevih preizkušnje izkazal kot popolnoma zdrav. Ker vino še precej sladi, je sedaj v toplem poletnem času začelo vreti, je postalo motno in je dobilo vsled obilice pri kipenju razvijajoče se ogljikove kisline rezek, skoroda neprijeten okus. Vse to je normalen pojav, ki se ga ni treba ustrašiti. Skrbite sedaj za normalno kipelno temperaturo okrog 15° C, ne zračite kleti v hladnem času (ponoči) in čim bo vino popolnoma pokipelo, ga pretočite, močno prezračite in zmerno zažve-plajte (na 3 hI vina sežgite 1 azb. žvpl. trščico). F. V. Vprašanje 104. Na raznih zelenih delih trte so se pojavila vodenosvetla majhna jajčeca, ki jim sosed pravi ,,'biser-nice". Kakšen škodljivec so ..bisernice" in kako jih naj v bodoče zatiram? (K. S. v V.) Odgovor: O bisernicah smo že razpravljali. Zaradi zo-petnih vprašanj ponavljamo: Označene vodenosvetle, rosne, do 2 mm velike tvorbe — kakor kapljice, ki se v času bujne rasti spomladi pojavijo na zelenih delih trte, na poganjkih, listih, kabrnkih itd., — so bisernice. Bisernice sestojijo iz več na plazmi revn;h notranjih stanic, ki so obdane s tenko plastjo epidermis stanic. Bisernice se smatra kot lastne izrastke zunanjega staničevja zelenih delov vinske trte; pri nadaljnjem Dober gospodar je povsod previden in preudaren, zlasti pri izdatkih. razvoju trsa izginejo. Cesto zamenjajo bisernice z jajčeci škodljivcev, posebno od grozdnega sukača. Razlikujejo pa se od teh po jako menjajoči se velikosti, po vodenosvetli zunanjosti in po rednem vsakoletnem nastopu. F. V. Družbene zadeve In razno. Uradne vesti. Kmetijskim podružnicam v vednost. Opozarjamo načel-stva kmetijskih podružnic, da morajo glasom družbenih pravil vlagati vse prošnje na kralj, bansko upravo, odnosno ministrstva, le potom Kmetijske družbe. V tem primeru so vloge koleka proste in jih obenem družba s primernim priporočilom odpošlje na imerodajno mesto. Dalje je odposlati na družbo takoj po občnem zboru zapisnike o poteku istih. V njih naj se zabeleži le najglavnejše; tiskovine so na razpolago pri Kmetijski družbi. Dopisovanje podružnic s centralo. Načelstva in tajništva podružnic prosimo, da pošiljajo sicer v skupni kuverti, vendar na posebnih listkih ločeno za razne oddelke (blagovni, vnov-čevalni, strokovni) ter upravo lista naročila, oz. sporočila, s čemer prihranijo uradništvu mnogo dela in časa. Onozorilo načelstvom. Centrala se je uverila pri reviziji kmetijskih podružnic, da nekatera načelstva ne ločijo pri iz-posojevaniu podružničnih strojev in orodja, članov od nečlanov. Stroji se dajejo v upo'rabo vsem brez razlike. Slično se delijo tudi razne potrebščine, ki jih družba pravzaprav dobavlja prvenstveno samo svojim članom. Vsled takega ravnanja trpi silno ugled družbe, ne glede1 tudi na to, da je vsako organiizatorno gospodarsko delo s takim početjem brezuspešno. V zmislu družbenih pravil in pravilnika za podružnice se naroča podružničnim vodstvom, da se strogo držijo zadružnih načel in da skrbijo le za koristi svojega članstva. Centrala bo vodila o tem strogo kontrolo. VABILA k letnim zborom podružnic Kmetijske družbe v Ljubljani, r. z. z o. z. Spored: 1. Citanje pravilnika, zlasti § 2., 3., 6., 7.. 8., 9. in 10. 2. Slučajnosti. V nedeljo, 23. julija 1933.: Brdo-Lukovica. ob 15. uri pri Slaparju v Lukovici; Dol pri Ljubljani, ob 15. uri v šoli; Gorje, ob 15. uri v šolski sobi; Gornja Radgona, ob 9. uri v prostorih Talany; Homec, ob 10. uri pri g. Greg. Repanšku na Homcu št. 2; Komenda, po prvi sv. maši ob 7. uri v šoli; Laško, po prvi sv. maši v šoli; Leskovec pri Krškem, ob K8. uri v šoli; Ljutomer, ob 'A9. uri v meščanski šoli; Moste pri Komendi, ob 15. uri pri načelniku v Zejah 7; Mengeš, ob 15. uri v gostilni g. Frančiške Kralj v Vel. Mengšu 74; Maribor, ob 9. uri v vinarski in sadjarski šoli; Mozirje, ob V28. uri v Kmetski hranil, in posojil.; Nova cerkev pri Celju, ob 8. uri v osnovni šoli; Predoslje, ob 8. uri v šoli; Pre^orje, ob 8. uri v šoli; Selca nad Škofjo Loko, ob >28. uri v šoli; Semič, po prvi sv. maši v šoli; Stari trg pri Rakeku, ob 'A8. uri v občinski dvorani; Sv. Križ pri Litiji, ob 15. uri v šoli; Sv. Križ pri Kostanjevici, ob 8. uri v osnovni šoli-Sv. Benedikt v Slov. Gor., ob >28. uri v šoli; Sv. Krištof pri Laškem, po prvi sv. maši v šoli; Struge, ob 15. uri pri načelniku; Sv. Jakob v Slov. gor., ob 8. uri v stari šoli; Sv. Lovrenc na Pohorju, ob 'A 10. uri pri g. Jakobu Ozvaldu; Sv. Jurij ob Ta- boru, ob uri v šoli; Sv. Marko pri Ptuju, ob Vi8. uri v šoli; Sv. Gregor, ob 15. uri v šoli pri sv. Gregorju; Sv. Lenart pri Veliki Nedelji, ob 8. uri v šoli; Sv. Tomaž pri Ormožu, po rani maši v šoli; Šmartno pri Litiji, po prvi sv. maši v šoli: Št. Ilj pri Velenju, ob Vn8. uri v šoli; Turnišče, ob 9. uri v šoli v Turnišču; Velika Loka, ob 14. uri pri g. Aloj. Bukovcu; Za-poge, ob 9. uri pri Bohinjcu; Zagorje ob Savi, po prvi sv. maši v šoli; Stari trg ob Kolpi, po drugi sv. maši v šoli; Žabnica, ob 15. uri v Gasilnem domu; Žiri, ob 14. uri pri načelniku g. Ivanu Kavčiču; Zgor. Tuhinj, ob 11. uri v šoli; Laško, po prvi sv. maši v šoli; v nedeljo, 30. julija 1933.: Benica, ob 9. uri v šoli; Beltinci, ob 9. uri v osnovni šoli; Celje, ob 8. uri v občinski posvetovalnici na Bregu; Češnjica, ob 15. uri pri načelniku; Dol pri Hrastniku, po prvi sv. maši v šoli; Dolsko, ob 8. uri v šoli pri sv. Heleni; Cerknica, ob 13. uri v šoli; Gomilsko, po prvi sv. maši v šoli; Jezica ob 10. uri v šoli; Kapele, od %8. uri v stari šoli; Kolovrat, ob 16. uri v šoli: Kotlje, ob 10. uri v stari šoli; Letuš, ob 15. uri v osnovni šoli; Log, ob 9. uri v šoli; Ljubno ob Savinji, ob 14. uri v gostilni Sarbela; Mala Nedelja, ob /t8. uri v šoli: Mi-slinje, ob 8. uri v Hran. in posojilnici v Št. Ilju pod Turjakom: Mokronog, ob 15. uri pri načelniku Fr. Zupančiču na Rakovniku; Moravče, ob %8. uri v Zadružnem domu; Ptuj, ob 10. uri pri načelniku g. Mih. Brenčiču v Ptuju, Ormoška c.; Primskovo. ob ^10. uri v Gasilnem domu; Prežganje-Janče, io sv. maši v šoli: Sava nri Litiji, ob 10. uri v stari šoli; Sv. Duh ori Kr«kem. ob 16. uri pri Aloj. Gorencu, trgovcu ori Sv. Duh": Škofja Lok.-*, ob 9. uri o gostilni Hornan: Sv. Marjeta ob Pesnici, ob V?8. uri v šnli: Šmartno ob Paki. po nrvi sv. maši v Hranilnici in posojilnici; Sv. Vid Dri Ptuju, ob Vi8. uri v šoli: Sv. Juri! nb 'ju?, želez., po rani sv. maši v osnovni šoli: Smarie-Škofelica, ob 8. uri v šoli: Šmarjeta, do nrvi sv. maši v šoli: Šoštanj', no prvi sv. maši v šoli: Trbovlje, ob V>8. uri v šoli; Trihuče, ob 14. uri v osnovni šoli: Videm, ob V28. uri v šoli: Vučja vas. po rani sv. maši v gostilni ..nri nošti"; Zakot nri Brežicah, ob 9. uri v občinski pisarni; Zgor, Polskavs, no ,sv. maši v šoli: v ne^elio. fi avmista 1933.: lavor. takoi nn nonoldanski službi božji v šoli: Troiane. ob V:8 uri v šoli v Št. Got^rd"-v tiedH«". 15 avgusta 1933.: Vodice nad Ljubljano, nb 8. uri v Vodicah v šoli. Razno. Zveza absolventov kmetijskih šol Dravske banovine ie na svoji seji 5. junija t. 1. .soglasno sklenila, prositi kr. bansko unravo in vse merodajne činitelie po možnosti upoštevati sledeče želje absolventov: 1. Ker je vsled težkih gospodarskih razmer dandanes manišim kmetskim nosestnikom nemogoče nlačevati vzdrževalnino za sinove, ki želijo letos vstopiti v kmetijsko šolo. nrosimo kr. bansko nnravo, da za letos od nrosilcev ne zahteva plačevanja vzdrževalnine. oz. da jo vsai Titiiža na čim nižjo mero. kmetijskim šolam na nai se zagotove notrebna sredstva iz ban. nroračuna. — 2. Kr. banska uprava "ai vnliva na to. Ha hnrln "cj velenosestniki itd., nastavljali na svojih posestvih le domače kmet. strokovnjake in domače absolvente kmetijskih šol. dočim so dandanes ta mesta zasedena ali s tujci, ali na z raznimi vnokojenimi uradniki itd., a tT"in!>-o strokovnih moči je brez služb. — 3. Ker je z ozirom na odstotno rP7merie strokovnih šol najslabše preskrbljeno za kmetijsko šolstvo, naj se začnejo zbirati sredstva za ustanovitev novih kmetijskih šol. — 4. Velike narodno-gospodarske in narodno-obrambne važnosti bi bilo po našem mnenju, ako bi kmetska posestva, ki so naprodaj, posebno v obmejnih in notujčenih krajih, prevzela od lastnikov država in bi jih potem prodajala na dolgoročna odplačila absolventom kmetijskih šol. ki danes vsled nemožnosti, priti do lastne zemlje, silijo v druge poklice, dočim prehajajo kmetska posestva v roke raznim prekupčevalcem in nekmetom, ki mnogokrat niso niti naše narodnosti. Pravega prijatelja se v stiski spozna. VNOVCEVALEC Kako izboljšati postopek pri vnovče-vanju sadja. Stanko Terčelj. Kdor se je že mudil po naših Slovenskih goricah, ki predstavljajo v naši banovini prvi sadni okoliš, mu bo odveč opisovati krasote teh krajev, bogastvo zemlje, številne panoge 'kmetijstva, ki se tu goje, krasna arondirana posestva i. t. d. To posestno stanje, ki ima gotovo tudi neprecenljive prednosti, ima pa tudi drugo, precejšnjo slabo stran, zlasti kar se tiče organizacij gospodarskega in tudi kulturnega značaja. Tu ni večjih vasi; posestva so raztresena po vseh gričkih in dolinicah, ki segajo na kilometre daleč od glavne ceste, sedeža občine in fare. Ljudje ne prihajajo pogosto v stik eden z drugim. Vsak je zaposlen po cele tedne doma na svojem posestvu; ob nedeljah se sosed najde s sosedom pri cerkvi ali v gostilni, ter se zmenjavajo gospodarske misli le za silo in to je vse. Vsak posestnik je primoran, da ima orodje, katero potrebuje, vse sam. Tako tudi vprežno živino. Gospodarske navezanosti enega na drugega je malo in prepričan sem, da je ravno to velik vzrdk, da je organizacija za skupno delo v takih razmerah tako težavna, večkrat tudi celo nemogoča. Videlo se je že, da je mnogo ustanovljenih zadrug in tudi povečini ustanovljenih društev ostalo v teh krajih samo na papirju, ako je bila sreča, da ni bilo hujših posledic. Je pa v teh krajih zaradi zgoraj opisanega pravi paradiž za razne prekupčevalce, posebno ob času sadne letine. Povečini je nakup sadja v rokah meše-tarjev, saj trgovci, ki se nahajajo v večjih središčih, na postajah i. t. d., ne morejo biti povsod. Zato opravljajo mešetarji in prekupčevalci ta posel. Kmetje moramo biti veseli mešetarja, ki se je oglasil pri hiši, da nam naše blago „dd reši", kalkor pravijo. Komaj počenja prvo jabolko zoreti, že se spusti armada prekupčevalcev in mešetarjev na deželo. Zanimiva je ta družba. Med njimi najdeš mnogo „fali-ranih" trgovcev, krojačev, sedlarjev in raznih drugih rokodelcev, ki so vrgli svoja šila in kopita v grm, ter šli za lepšim poslom. Tudi nekatere „nobel" pen-zijoniste se srečava; žal je najti med njimi le malo res solidnih lokalnih sadnih trgovcev. Vsak ponuja aro na jabolka ter sklepa kupčije po najvišji ceni. Ogleda si tudi sadje na drevesih in vsako jabolko je mešetarju dobro. „Le oberi in pelji na postajo." — Vleče kmet z ubogimi voliči težak voz po 10—20 km dalleč na postajo, tu pa kakovost ne odgovarja. Čisto tuj človek premetava kmetu jabolka na vozu ter odbira le prvovrstno blago. Dve tretjini ali še več jabolk mu Ukaže peljati nazaj. Počne se iznova pogajanje, sledi prepir, grožnje kupca, da kmet ni zadostil pogodbi in h koncu je kmet dal jabolka malone zastonj. Na postajah prerivanje in čakanje, kupec kupcu ne gre na roko, mešetarji se stepejo, če treba tudi trgovci posežejo vmes. Ino-zemec pa gleda s pomilovanjem in zasmehom to početje, pri tem pa z velikim uspehom izkorišča našo bedarijo in revščino. Naložilo se je že večkrat mno- go vagonov, za katere naši sadjarji niso dobili niti pare, ker je kupec s sadjem pobegnil. Vršijo se goljufije pri tehtanju. Pijančuje se po obcestnih gostilnah, zapravlja čas in denar ter trpinči živino, ki bi za največjo potrebo delala doma. Zgodi se pre-mnogokrat, da je kmet-sadjar dobil denarja komaj za vožnjo, jabolka pa so ostala prekupčevalcu. Bilo bi takih primerov našteti še mnogo in mnogo, toda opisali so jih že drugi in premnogi sami skusili. Treba je torej na vsak način izpremeniti ta grdi in škodljivi način prodaje. Skrajni čas je že, da začnemo misliti na to, da v vsakem kraju, občini ali trgu, uredimo nekaka sadna sejmišča. V tem sadnem okolišu je n. pr. mnogo občin, ki pridelajo po 100, 200 do 300 vagonov jabolk, ki pridejo v poštev za izvoz. To so količine, ki slabega poznavalca osupnejo. Vendar je to resnica in zato je že zadnji čas, da se začne misliti na ureditev sadnih tržišč po okoliših, kjer se pridelujejo večje količine sadja. Kakor potrebuje vsak kmetovalec hlev za živino, svinjski hlev, vinogradnik vinsko klet i. t. d., tako tudi potrebuje tisti, kateri se bavi s sadjarstvom, shrambo za sadje, katere pa večina naših sadjarjev žal še nima. Mnogo je večjih sadjarjev, ki pridelajo po 1 do 2 vagona jabolk in tudi več, pa še danes nimajo primerne sadne shrambe, kvečjemu ga spravljajo za silo v jeseni na skedenj ali polpokrite šupe. Treba je torej misliti na graditev poceni sadnih shramb. Te shrambe naj bi se gradile predvsem ob najbližji cesti, katera je sposobna za avtomobilski promet. In če bi si vsi sadjarji omislili shrambe ob glavnih cestah, pa tudi tisti, ki imajo že za silo na svojem posestvu nekaj podobnega, bi vsak pridelovalec spravil svoje sadje že s tem, da ga pripelje v svojo shramlbo — takorekoč na trg. Semkaj pridejo lahko vsi pravi kupci, da sli na licu mesta ogledajo sadje. Sadno skladišče bi lahko postavilo sporazumno tudi več posestnikov-sadjarjev skupaj. V njem pa bi imel vsak svoj ločeni prostor, ki bi bi' popolnoma njegova last. Zadostovalo bi zaenkrat, ako bi bila skladišča čisto enostavna iz lesa, podobna našim senikom, kajti kdor ima blago ob cesti, mu ni treba čakati mraza, pač pa že do tega časa lahko svoje blago pošteno vnovči. Na ta način bi prišli obenem nekako do domačih sadnih trgov ali sadnih sejmišč, Y. bi nam doprinesli neprecenljive koristi in kupčija bi se izvršila brez posredovalcev, neposredno med kmetom-sadjarjem in trgovcem.* Koristi so na dlani. Ne bi bilo več treba tratiti dragega časa in mučiti živine s prevažanjem sadja na oddaljeno postajo. Mešetarstvo bi bilo od sadne trgovine skoraj izključeno. Dosegle bi se enostavnejše cene, ker bi vsak bil lahko takoj obveščen, kakšna je cena za blago take vrste. Sadni trgovec, ki bi n. pr. kupil danes 10 vagonov jabolk, bi to kupčijo izvršil morda v 1 uri, videl bi že vse blago, ter bi z zanesljivostjo lahko drugi dan že nalagal. Zato bi imel manj režijskih stroškov, manjši riziko, ter nudil lahko ogodnejše cene. Med sadjarji samimi bi bila večja vzpodbuda za boljše prebiranje in Radovednost je znak pomanjkljive vzgoje in izobrazbe. spravljanje sadja, kajti, ako ima sosed lepo blago, zakaj bi ga tudi on ne imel. Sadje, ki bi bilo shranjeno ob cestah, bi se vnovčilo izlahka že v jeseni in s tem bi odpadla nevarnost, da bi pomrznilo toliko vagonov jabolk po slabih skednjih, kakor se to pre-mnogokrat pri nas dogaja. Male količine prvovrstnih namiznih jabolk, katere danes pri nas pri posameznih sadjarjih pokupijo sadni trgovci kot manjvredno blago, bi prišle do veljave, ker-v vseh skladiščih bi bilo lahko dobiti te ali one sorte v večji količini. Skartirano sadje, katero bi bilo za domačo predelavo, bi ostalo že od početka doma. Sadjar ne bi bil več v skrbeh, kdaj bo kupec zahteval, da mu prodana jabolka dostavi na kolodvor, kar se redno dogaja med najnujnejšim delom ali pa ob slabem vremenu in daje veliko skrbi ter neprilik. Ne bi bilo potrebno delati zapitkov po obcestnih gostilnah. Mnogo bi se ohranilo zdravega sadja, katerega se danes z neprimernimi prevoznimi sredstvi in po slabih cestah pokvari. Končno bi naši kraji na ta način dobili res izrazit sadjarski značaj, kakor mu pravzaprav po naravi pritiče. Potrebno bi bilo, da bi o zgoraj navedenem razmišljali vsi merodajni činitelji. Ako bi se še vsa vprašanja, ki iz tega nastanejo, ugodno rešila, bi gotovo dovedla do izboljšanja načina prodaje sadja od strani pridelovalca v roke prvega kupca. Vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran. Vendar pa bomo tu našli samo eno slabo stran in ta bi bila sedanja kriza in naše mizerno vnovčeva-nje sadja. Vem, da je to veliko vprašanje, ali tudi to bi se dalo z razumnim in skupnim delom ugodno rešiti. ___ Družbene vesti. Nakup kmetijskih pridelkov. Ker prihajajo na družbo povpraševanja za nakup zgodnjega krompirja-rožnika (in to v glavnem vagonske pošiljke), dalje za razno plemensko živino (posebno plemenjake), za semensko žito, t. j. domačo odbrano in očiščeno seme pšenice, ovsa, ječmena in rži, lanu itd., pozivamo načelstva in odbore podružnic, da nemudoma sporočijo družbi topogledne podatke in stavijo zadevne ponudbe. Kmetijska družba bo skušala namreč vnovčiti navedene pridelke po primerni ceni. Nakupovalne cene bodo javljene podružnicam v ravnanje. Vnovčevalna akcija za sadno drevje. Že lansko leto je poskusila Kmetijska družba vnovčiti v tujini odvišen pridelek sadnega drevja, ki ga pridelujemo pri nas v vedno večjih množinah. Ta akcija je le deloma uspela, ker se številni dreves-ničarji niso odzvali pravočasno in sporočili Kmetijski družbi, koliko in kakšne sorte imajo oddati. Zato pozivamo vse dre-vesničarje, ki menijo, da ne bodo mogli drevja prodati, da priglase vsaj do 20. avgusta t. 1. število, sorte in cene tozadevnega drevja Kmetijski družbi v Ljubljani. Letošnja prodaja sadja. Pri Kmetijski družbi se že sedaj povprašuje po sadju zgodnjih in poznih vrst, posebno jabolk. Pozivamo načelstva podružnic, pa tudi članstvo, da spo-roče čim preje količino, katera bi se mogla dobiti v njih okolišu. Mnenja smo, da bomo uspeli topogledno le tedaj, ako bodo nas podružnice in člani podpirali. Gospodarske vesti. Uradna odločba glede žganja. Finančni minister je izdal odlok z veljavnostjo z dne 6. t. m., da se bo pobiralo na žganje, ki vsebuje več kot 35% alkohola, trošarino kakor na špirit. Za navadno žganje se smatrajo torej tisti destilati iz vina, grozdja in sadja, ki vsebujejo manj kot 35% alkohola. Finančnim kontrolnim organom je naloženo, da vršijo strogo kontrolo v zmislu tega odloka. Ruinunski moratorij za kmetske dolgove. Rumunski parlament je sprejel zakon za' konverzijo kmetskih dolgov. Zakon predvideva zadolženim kmetom petletni moratorij (odlog povračila dolgov). Obresti za to dobo so določene na 1—3%. Izvozne olajšave za zgodnjo zelenjavo v Avstrijo. Neodvisno na sedanja pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo, je slednja dovolila prost uvoz 100.000 kg >črešenj, 70.000 kg marelic, 150.000kg fižola in 70.000 kg zelenega graha. Rja na pšenici v južnem Banatu. Iz Vršca prihajajo poročila, da se je ponekod pojavila rja na pšenici. Zlasti na nizko ležečih njivah napravlja bolezen občutno škodo, ker je tudi že klasje napadeno. Trgovina z vinom, se je nekoliko oživela zaradi slabih izgledov na letošnjo trgatev. Boljša vina je že težje najti in se plačujejo od 3.50 do 4.50 in še višje za liter, medtem, ko se navadna vina prodajajo od 2.75 dalje, cviček po 3 Din, črnina po 3.50 Din za liter. Sladkor iz lesnih odpadkov. V Nemčiji se je osnovala tvornica, ki bo izdelovala iz lesnili odpadkov sladkor, ki se bo uporabljal predvsem kot krmilo za živali ali pa za izdelovanje alkohola. Znanstveniki so namreč dognali, da se da iz lesa pridobivati tudi razna živila, barve, razne smole, čreslo i. t. d. Profesor Rassov je dognal, da se dobi iz 100 kg lesa 241 alkohola in 30 kg suhega lignina. Liter alkohola bo veljal le 20 vinarjev. Uvoz svinj na Češkoslovaško. Na podlagi sporazuma med našo državo in Češkoslovaško je določeno, da se sme od nas mesečno izvoziti 4000 komadov debelih svinj in 25 vagonov masti ter slanine. Tržne cene. Tržne cene so označene tako, kakor veljajo na trgu ali aa sejmih v Ljubljani in Mariboru pri nadrobni prodaji in sc posnete po tržnih poročilih teh mest. Cene na deželi in pri kupčiji na debelo so nižje. Cene so v dlnarlih. pšenica rž ..... lečmen . . . _ _ ove« .... a ® J proso .... — 2 J koruza (nova. sušena) 1 a a a litra 28 Din; v posodo kupca po 18 Din za kg. Provendein, priznano sredstvo v modernem svinjegojstvu, v škatljah po 800 g a 25 Din. Živinska sol, v vrečah po 50 kg za 70 Din (samo v Celju). Pekk hrana za živino z vitaminom po 62 Din za kg. Rudninski kamen za lizanje, komad 12 Din, aluminijasti obroč k temu 20 Din. Sredstva za zatiranje škodljivcev. Arsol 500 g po 25 Din. Agritox v posodah po eno šestnajstinko litra po 18 Din, po četrt litra po 40 Din. Mazavo milo po 10 Din v posodi kupca. Nosprasen, zavitki po 5 kg 28 Din za kg, 1 kg 32 Din. Solbar, zavitki po 1 kg 26 Din, po 5 kg 22 Din za kg Tobačni izvleček v sodih po približno 200 kg po 5 Din kg, na drobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 40 Din, v steklenicah po 2 kg po 15 Din in po 1 kg po 8 Din z embalažo vred. Po pošti se razpošilja le pločevinaste kante. Urania zelenilo v zavitkih po 1 kg 80 Din, v zavitkih po 15 dkg 15 Din. Zelio pasta, tuba 22 Din, Zelio zrna, škatljica 11 Din za pokončevanje miši in voluharjev. Sadjarske in vrtnarske potrebščine. Cepilna smola, v škatljicah po '/skg po 7 Din; v škatlji-cah po % kg po 13 Din; V> kg po 25 Din. Najboljši cepilni noži, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja od 36 do 102 Din. Brusni kamni za Kundejevo blago po 15, 25 in 46 Din. Prvovrstni vrtni noži (obrezači) od 52, 54 do 68 Din. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja in trt od 20 do 42 Din. Drevesne škarje za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd od 135 do 165 Din, peresa k škarjam po 1 Din. Drevesne škarje Kunde od 40 do 190 Din. Škarje za striženje mej od 40 do 120 Din. Drevesne žage od 40 do 90 Din. Drevesne ščeti (krtače), za čiščenje debel in vej na starem drevju od 18 do 40 Din. Pasti za voluharje (klešče) po 8 Din, cevke po 10 Din. Strgulje za drevje po 26 Din. Ročna škropilnica „Nova", 1 lA litrska 180 Din. Rafija ličje, kg po 18 Din. Škropilnice, Flickove, nahrbtne, po sistemu Jessernigg, po 640.— Din komad, s pumpo na poteg po 640.— Din komad. Razpršilnik Flick, za visoko drevje po 110 Din komad. Razpršilnik Kovina po 35 Din. Ročna škropilnica „Kleines Wunder", 750 Din. Škropilnice za sadno drevje in hmelj „Unikum" od tvrdke „Nechvile", ročno - prevozno z 1 gum. cevjo po 3 m, 2 po-daljševalni cevi po 75 cm, 1 bambusovo cevjo po 3 m in patentnim razpršilnikom 2400 Din. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20 tvrdke Nechvile po 1100 Din z bambusovo cevjo; Vega, francoski sistem, po 1340 Din; K. 16 litrov po 1100 Din. Vrtne zalivalke „Jajag", 3 lit. 155 Din, 10 lit. 160 Din, 12 lit. 180 Din, 14 lit. 200 Din, 16 lit. 215 Din. Lopate za štihanje po 24—50 Din. Lopate za nakladanje po 24 Din. Grablje, železne, 10 do 16 zob po 12.50 do 20 Din. Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din, s štirimi po 15 Din. Vile, garantirane, s štirimi roglji po 28 Din, s tremi roglji 23 Din. Sadni mlin Weiss 2500 Din. Sadni mlin K. 1450 Din. Vinogradniške in kletarske potrebščine. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, Original Austriia 440 Din, Original Superieur 400 Din, Austria, domača 300 Din, Chaudoir400 Din, Hoffherton 400 Din. Potrebščine k škropilnicam: razpršilnik Duet po 130 Din, navadni razpršilnik po 16 Din. „Stopp" nastavke za škropilnice (hipni zatvor iz medenine) sistem Fr. Nechvile po 140 Din. Gumijeve vezi po Din 120 za kg. Gumijeve cevi za škropilnice 10 X 3 po 13 Din, 13 X 3 po 16 Din, drobne za vino po 7 Din za meter. Gumijeve krogljice po 2 do 2.50 Din. Gumijeve plošče po 10 Din za 1 komad. Sadne in vinske stiskalnice z vsebino 45 litrov 850.— Din, 100 litrov 1850 Din, 155 litrov 2550 Din. Grozdni mlin MG-1 850 Din. Azbest Clarit za čiščenje vina po 80 Din za kg. Eponit za čiščenje vina po 45 Din za kg. Kalimetabisulfit 10 g po 0.75 Din, 1 kg 50 Din. Kipelne vehe, steklene, velike po 90 Din, male po 70 Din. Žveplovi trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Žveplalniki, ročni, po 80 Din za komad. Žveplo dvojno ventilirano po 4 Din 1 kg. Modra galica — 6.50 Din, na drobno — za vagonska naročila veljajo posebne cene. Živinorejski in mlekarski predmeti. Telečji napajalniki po 100 Din. Gumijevi seski za napajalnike po 25 Din. Posneinalnik Vega E za 75 lit. po 1200 Din; G za 200 lit. po 3800 Din, F2 za 140 litrov 1700 Din. ..Baltic" posnemalnik HF za 35 lit. 700 Din, za 130 lit. s podstavkom 2750 Din. Pinje št. 1 za 5 lit. po 620 Din, št. 2 za 10 lit. po 750 Din. Latkodensimeter (za določanje gostote mleka) po profesorju Gerberju po 40 Din. Sirišče dansko originalno Hansenovo v prahu (iz Koda-nja), v škatljicah po 25 g po 12 Din. Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 50 lit. po 1250 Din. Brzopariinik Wema, z bakrenim kotlom, 90 litrski po 1700 Din. Brzoparilnik, domači, s pocinjenim kotlom 60 litrski po 850 Din. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek): požiralnikove cevi za teleia 70 Din, za goved po 220 Din; trokarji za teleta po 70 Din, za goved po 70 Din, irigatorji, kompletni (po 3 litre) po 80 Din; irigatorji, kompletni (po 2 litra) 70 Din; škarje za obrezovanje parkljev 184 Din; zaustavljači, poniklani 60 Din; mlečni katetri 6 in 12 Din. Obroči za bike, poniklani po 26 Din, navadni po 22 Din; toplomer za merjenje vročine po 25 in 30 Din. Znamke za perutnine celoidne po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad. Sikuro, hlevski odpenjač komad 10 Din. Poljedelsko orodje in stroji. Sackovl plugi in plužnl deli. D9SS po 1100 Din, D8MN po 1000 Din, D7MN po 900 Din, s plužno na vijake 1250 Din, D6MNR 750 Din, D5MNR 700 Din, D6X po 730 Din. B6E 730 Din. Obračevalni plug NW7 po 1150 Din, dvojni obračevalni plug BW5 po 1650 Din. Dvobrazdni plug ZH9 po 1250 Din, dvobrazdni lahki ZRB6 po 1100 Din. Oslpalnik DHUN po 700 Din. BHR po 400 Din. Glave: D9SS po 410 Din, D8MN po 400 Din, D8SS do 350 Din,D6MN 270, URB za lesene pluge 150 Din, dvobrazdni SUN 420 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna M 300 Din. DHUN 480 Din. Lemeži za D7 po 35 Din, za D6 po 30 Din. za obračalne pluge po 35 Din. Plazi za D6 in D7 po 28 Din za komad. Črtala za D7 in D6 po 30 Din. Deske za D7MN po 100 Din, za D8MN po 135 Din. Prevozna priprava za D7, D6 po 190 Din. Kultivator FZBVR zf9 peresnimi noži po 1700 Din. Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem sistem Bend-hack po 1200 Din. Piužne, enokolesne po 170 Din. Izruvač za krompir, sedemdelni 300 Din. Brane, njivske: Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg 700 Din. Trodelna IVa, široka 2.50, težka 92 kg 1300 Din. Dvodelna L široka 2 m, težka 88 kg 1350 Din. Trodelna Ia, široka 2.25 m, težka 88 kg 1350 Din. Trodelna Ia, široka 2.25 m, težka 107 kg 1450 Din. Dvodelna, lahka, 390 Din. Brane: travniške z zvezdnimi členki: Z 1 široka 1.50m, težka 44kg 740 Din; Z 2 široka 1.85 m, težka 52kg po 810 Din; Z 3 široka 1.50 m, težka 50kg po 800 Din; z noži: N3, široka 1.80 m, težka 78 kg 1030 Din, N2, široka 1.50 m, težka 67 kg po 920 Din. Kombinirana travn. in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 950 Din, njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1350 Din. Brane na krožnike SE 10 L 3500 Din. Planeti št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kultivator, glo-bocina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, 650 Din. Sejalni stroj Sack 1.50 m širok, devetvrstni BETT\ po 4550 Din; sejalni stroj Sack 1.50m širok, enajstvrstni BETTA po 4800 Din, H9 po 2700 Din. Pracnerjev sejalni stroj Budučnost, trinajstvrstni po 4500 Din, petnajstvrstni po 6000 Din. Senior ročne sejalice H po 920 Din, L4 po 1150 Din. Vitelj (gepelj) GEF po 2000 Din; transmisija za vitelj E po 1630 Din, D800 po 540 Din. Bencin motorji Lorenz 3—4 KS 10.000 Din. Trijerji (originalni Heidovi), V/2 po 5120 Din, II/la po 2450 Din, Trijer-sortator XXVI/I po 6450 Din. Žitočistilniki E 1900 Din. Č 1100 Din, K 1350 Din. Mlatilnice za motorni pogon 1940 Din, za ročni pogon 2550 Din, za pogon na vitelj 2730 Din, B2 4200 Din. Slamoreznice Borek: VFS12 po 1750 Din, VFSR12 z verigo po 2000 Din, VFS14 z verigo po 2000 Din, Alpina 12 po 1800 Din, HLC za ročni ali motorni pogon po 2000 Din, KS 2A za ročni pogon 1800 Din. Drobljač (šrotar) „Gloria 3" 3000 Din, za oves EMO po 1500 Din. Gnojnične sesalke (gnojne pumpe) 330 cm po 880 Din, 360 cm po 900 Din, 390 cm po 920 Din, 420 cm po 950 Din, 450 cm po 970 Din, 290/420 cm po 1080 Din. Sesalke. domači izdelek, v dolžini 3 m 600 Din, 3.30 m 635 Din, 3.90 m 705 Din, 4.20 m 740 Din, 4.50 m 775 Din. Sesalke F400 980 Din, F450 1000 Din. Sesalka „Kremžar", dolžina 3m 1050 Din; 3.50m po 1100 Din; 4 m 1150 Din. Razpršilnik za gnojnične sode po 80 in 98 Din. Brzoklepalnlk „Stubaier" po 380 Din za komad. Kosliica dvovprežna Knotek Din 4400. Kolo za kosliico Din 400. Odlagalna priprava za žito Din 700. Za uredništvo odgovarja: Fr. Kafol. — Izdajatelj za Kmetijsko družbo: Oton Detela. - Tisk J. Blascika nasl.. Univerzitetna tiskarna in litoerafija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikus.