LETO XLII, ŠT. 9 Ruj, 9. marca 1989 CENA 1500 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Prelomno leto 1988 (stran 2) Če prvi človek v DO nosi krilo (stran 4) Varovanje kulturnih spomenikov (stran 5) Nove zasebne pridobitve (stran 7) Pisma bralcev (stran 8) Zadnje, težko pričakovano de- ževje je končno napolnilo naše re- ke in potoke, tako da sedaj hi- droelektrarne že dober teden obratujejo / večjimi zmogljivost- mi. Izjema je morda le hidroelek- trarna Srednja Drava 2 v Formi- nu. kjer že skoraj mesec dni opra- vljajo generalni remont drugega , agregata. Delavcem Dravskih ' elektrarn Maribor oziroma eiek- ; trarne Formin so priskočili na po- ' moč še delavci ptujskega Pleskar- ja in strokovnjaki zagrebškega Radeta Končarja. Ugotovili so, da v desetih letih obratovanja na agregatu, turbini in vodilih ni več- jih poškodb, zato poteka obnova brez zastojev. Glavnino vsega dela pa so opravili prav minulo soboto, 4. marca, dopoldne, ko so z dvema ■ žerjavoma (izdelek mariborske Metalne) dvignili in vrnili v agre- gat prek 350 ton težak obnovljeni rotor. Zagotovo gre za najtežji premakljivi tovor daleč naokoli in vse čestitke strokovnjakom, ki so to opravili zelo natančno in izred- no hitro. Te dni pospešeno dokon- čujejo obnovo drugih sklopov in spojev in če bo vse po sreči, bo drugi agregat že sredi prihodnjega tedna dajal nove kilovate elektri- čne energije. Predvidevajo, da bo- do generalno obnovo prvega agre- gata opravili v jesenskih sušnih mesecih. - OM V Hidroelektrarni Formin obnavljajo agregat Med Slovenci premalo zanimanja za vojaške šole člani sveta za ljudsko obram- bo in družbeno samozaščito ter usmerjanje mladih v vojaške in obrambne poklice, ki deluje pri predsedstvu občinske konferen- ce SZDL Ptuj, so minulo sredo, 1. marca, med drugim ugotovili, da Je še zmeraj premalo zanima- nje mladih Slovencev za vojaške in obrambne poklice. Še posebej neugodno je stanje v letošnjem letu, saj se je na primer v ptujski občini odločilo za šolanje v voja- ških šolah do sedaj le 5 kandida- tov, pa še za te ni dokončno za- gotovljeno, ali bodo ostali pri svoji odločitvi ali ne. Precej be- sed je bilo namenjeno iskanju vzrokov za takšno stanje, člani pa so menili, da je največji vzrok težka gospodarska in politična situacija med narodi in narod- nostmi Jugoslavije. Da bi kljub vsemu mladim čimbolj nazorno predstavili prednosti vojaškega šolanja in poznejšega poklica, so se odločili, da bodo letos izvedli še več informativnih in propa- gandnih akcij za odraščajočo mladino. Razpis za šolanje v vo- jaških šolah traja še do 31. mar- ca, zagotovo pa ga bodo tudi le- tos podaljšali in pričakujejo še kakšno prijavo. Tako bodo že prihodnji petek, 17. marca, v avli Srednješolskega centra Ptuj pripra\ili okroglo mi- zo, na katero vabijo učence višjih razredov osnovnih in srednjih šol. Skupaj z gojenci nekaterih vojaških šol pri nas in z mlajšimi oficirji jim bodo vse možnosti za šolanje v vojaških šolah in poz- nejše službovanje podrobneje predstavili. V tednu od 22. do 24. marca pa bo organiziran obisk v srednji vojaški šoli v Zagrebu, na katerega pa bodo povabili poleg kandidatov za vojaške šole tudi mentorje obrambnih krožkov, po želji pa tudi starše mladih, ki jih vojaški poklici zanimajo. V dru- gem delu so člani sveta za LO in DS prisluhnili še poročilu o iz- redno aktivni občinski organiza- ciji ZRVS Ptuj. -OM Zadnja priložnost za praznovanje Tako je dejala ena izmed ude- leženk srečanja, ki so ga članice 25 aktivov kmečkih žensk pripra- vile v ponedeljek v domu Franca Krambergerja. Vreme že opozar- ja, da bo potrebno kmalu trdo prijeti za delo in do prihodnje zi- me bo to glavna skrb kmečkih žensk. V aktivih je kar okoli 800 kmečkih žensk, v ponedeljek pa se jih je zbralo okoli 50. Tudi si- cer se nekatere aktivno, druge manj aktivno, nekatere pa skoraj ne vključujejo v delo svojega aktiva. Tudi letos je za njimi zim- sko izobraževanje v srednješol- skem centru in bogatejše so za nekaj izkušenj v pripravi hrane, ročnih spretnosti in šivanju. V ponedeljek so si ogledale tudi vi- deoposnetke lanskoletnega praz- nika ptujske zadruge ter video- nim o kmečkem turizmu v Slove- niji. S seboj so prinesle tudi veli- ko dobrot iz kmečke kuhinje in tako so praznik žensk slavile v dobrem razpoloženju. Pridružili so se jim še predstavniki Kmetij- ske zadruge Ptuj in regijska po- speševalka za delo s kmečkimi ženskami. JB Praznik kmečkih žensk ob bogato obloženi mizi. UVODNIK Nekdo mora vleči voz Dolgo tleča iskra se je pokazala v obliki plamenčka na zad- njem kongresu slovenske mladine pred tremi leti v Krškem. Mladi so tam izrekli nekaj za takratni čas nesprejemljivih pobud in zahtev in precej razburkali do takrat navidezno mirno jugoslovansko jav- nost. Sledila so nasprotovanja idejam slovenske mladine, dokler ni- so podobne pobude prišle iz drugih jugoslovanskih območij — in bi- le sprejete. Znova in znova se je začenjalo v Sloveniji: ustanovitev kmeč- kih zvez in predložitev njihovega alternativnega programa s prikri- timi idejami o ustanovitvi stranke. Za to prvo lastovko je priletela Slovenska demokratksa zveza in že izven Socialistične zveze Soci- alnodemokratska STRANK.4. Skrivaj, kot nočni ptič pa še ilegalna stranka, o kateri smo zaenkrat slišali tako malo. da ji niti imena ne vemo. Vemo pa. da so se člani te stranke v ilegali pridružili komuni- stični partiji, kije bila doslej edina ilegalna stranka na Balkanu. Od kod ta silni veter demokracije za ene in anarhije ter protiu- stavnosti za druge? Odpiramo se v svet. in če hočemo mi tja s svo- jim blagom in od tam z devizami, smo se odprli tudi njihovemu vplivu. Človek želi v skladu s socialističnim načelom postati naše največje bogastvo, bogastvo pa ima povsod po svetu močan vpliv na dogajanja v svoji okolici. Toda vse skupaj je močno protirevolucionarno! In bo toliko ča- sa, dokler se demokratično ne bomo dogovorili, kje se neha prejšnja in kje začenja nova revolucija. Stranke ali vsaj zveze se bodo v na- slednjih letih gotovo kot gobe po dežju širile po vsej naši domovini. Ker pa so protiustavne, bomo njim na ljubo pač morali .spremeniti ustavo. Konj, ki najbolj vleče, jih tudi največkrat dobi z bičem! Jože Bračič Ekologija — hoja ob prepadu Znana neznanka, neznanka znanka! Razvpita, odpravljena s po- smehljivo kretnjo, strašljiva v svoji pojavnosti. Ekologija — opis oko- lja se postavlja pred nas s svojimi otroki Onesnaževanjem, Uničeva- njem, s spremljevalci, kot so Bolezen, Nenaravnost, Napuh; s človeč- ki, ki v ihti po napredku, znanosti neusmiljeno, neetično ter brez ob- čutka trgajo nežne, skrivnostne in življenjske niti narave, teptajo živa- li in rastline, pa tudi lastne korenine z devizo »Za nami potop!« In tudi Slovenci nismo izvzeti niti nedolžni, vključeni smo v hordo tre- bušnikov, ki rjoveč grizejo in spodkopavajo temelje, na katerih sami slonijo, kakor da bodo pod njimi odkrili vilinske zaklade ter ob njih brezdelno uživali do konca dni. Da, tudi to je ekologija — naša vest in samospraševanje. Zato je Ljudska in študijska knjižnica ob mednarodnem letu Zemlje pripravila razstavo EKOLOGIJA — HOJA OB PREPADU, ki bo odprta od 13. marca do 15. aprila 1989 v prostorih študijskega in mladinskega oddelka vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. E. J. Obrtniki dvomijo v razvoj Tudi na letošnji skupščini ptujskega Obrtnega združenja skoraj ni bilo slišati spodbudnih besed. Obrtniki so v glavnem govorili o te- žavah — starih in novih. Prepričani so, da jim odgovorni nočejo »pri- sluhniti«, občutek imajo, kot da jim nekateri nalašč nagajajo. Zadnji primer je bil novi pravilnik republiške uprave za družbene prihodke o vodenju poslovnih knjig. Poudarjajo, da želijo svoje delo očistiti biro- kratizma in se posvetiti le razvoju. Birokratske odločitve pa jih v teh prizadevanjih onemogočajo. V primeru novih poslovnih knjih so uspeli - strnili so svoje vrste. Tako bi morali vedno delati. Zavedajo se, da so za veliko stvari sami krivi; sekcije, v katerih se povezujejo po dejavnostih, v glavnem ne delajo. Trenutno dela pri združenju de- set sekcij. Še najbolj dejavne so gostinska, frizerska, avtoremontna in v zadnjem času tudi avtoprevozniška. Zahtevajo izenačen položaj z združenim delom. Njim se odpisu- jejo razni prispevki, zvišujejo osebni dohodki kljub slabim delovnim rezultatom in podobno. Obrtniki morajo prispevke v roku poravnati — ti so v zadnjem času nenormalno porasli — sicer plačajo astro- nomske obresti; odpisov pa ne poznajo. Nihče jih tudi ne vpraša, ali so dobili denar za opravljeno delo pravi čas ali ne. Dožniško-upniško razmerje zanje ne velja, kljub temu da so si zanj prizadevali celih de- set let. Sedaj to ni več bistveno, ker bodo veljali sporazumi. Na ponedeljkovi skuščini so sprejeli oziroma potrdili finančno poročilo za lani, finančni načrt in program dela za letos. Odločili so se tudi za nižjo stopnjo prispevka za program B (to je za delo Obrtne- ga združenja). Pavšalisti bodo zanj plačevali 120 tisoč (izumirajoča obrt), dru|i 360. Obrtniki, obdavčeni po dejanskem dohodku, pa en odstotek od dohodka oziroma najmanj 360 tisoč, največ pa 4,5 milijo- na dinarjev. V primeru skupne obratovalnice se prispevek plača po obratovalnici in ne po zavezancu. Skupščina je tudi predlagala, da se zniža prispevek za upravo za družbene prihodke ziJ zbiranje prispevkov. Ta znaša sedaj deset od- stotkov, predlaga se pet. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 9. marec 1989 — TEDNIK V tretje leto tretjega občinskega samoprispevka Zbori skupščine občine Ptuj so brez pripomb sprejeli poročilo o uresničtivi finančnega načrta občinskega samoprispevka za leto 1988. Precej razprave, zlasti v zboru krajevnih skupnosti, pa je bilo ob pred- logu finančnega načrta za leto 1989 in o načrtu investicij v tem letu. Odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in njegovo razporeditvijo, ki mu predseduje Martin Berden, je predlog dobro pripravil, zato ga je bilo moč tudi argumentirano zagovarjati. V letu 1988 je bilo skupno zbrano iz samoprispevka 2.037.668.550 dinarjev ali za 166 % več kot v letu 1987. Od tega je pre- jel Zdravstveni center za dokončanje sofinanciranja energetske oskr- be 638,491.524 din. Skupnost za ceste občine Ptuj 585,000.000 din, Radio-Tednik 45,442.785 din, stroški SDK pa so znašali 7,131.792 din. Presežek prilivov nad odlivi je bil 777,209.510 din; od tega je del začasno posojen DO Agis in ZC Ptuj po veljavnih obrestnih merah (R -I- 12% na odpoklic), na žiroračunu pa je ostalo 157,009.510 din (predvsem prilivi ob koncu decembra). Kako so rasli prilivi v letu 1988 glede na rast OD, čeprav ti še vedno capljajo za infiacijo, kaže podatek, da so v lanskem januarju znašali vsi prilivi 75,8 milijona din, v decembru pa že 361,7 milijona. Finančni načrt za letošnje leto predvideva 4.686,636.000 din, to je povečanje za 130% glede na predvideno rast OD, ki jo je moč v tre- nutnem položaju ocenjevati. Okoli 1 milijardo dinarjev pa naj bi pri- teklo iz otresti in revalorizacije posojil. Tako bi bilo v letu 1989 na razpolago, skupaj s prenesenimi sredstvi iz lanskega leta, 6.463.845.510 dinarjev. Večina tega denarja bo namenjena sofinanci- ranju investicij v zdravstvu, to je 6.373.222.780 din. Skupnost za ceste bo še dobila 36,081.380 din. S tem je obveznost občinskega samoprispevka do skupnosti za ceste v celoti izpolnjena. Na referendumu sprejet program je predvideval za sofinanciranje modernizacije cest 15 % celotnega občinskega samoprispevka ali pri- livov devetih mesecev. V letu 1987 je bilo nakazano 367,862.005 din ali okoli 60 % celotne obveznosti, preostalo v lanskem letu, razlika po obračunu povprečja mesečnega priliva pa še letos. Zaradi velike rasti infiacije odbor obračunava obveznosti iz samoprispevka v odstotkih povprečnega mesečnega priliva v letu, ko je obveznost izpolnjena. Radio-Tedniku je v letošnjem načrtu določeno še 30 milijonov din, kar neobhodno potrebuje, če se hoče preseliti v nove prostore v Raičevi 6. Za Radio-Tednik je bilo v referendumskem programu predvidenih 5 % samoprispevka, to je 25 % letnega priliva. Doslej je dobil že okoli 11 %, na preostalih 14% pa bo treba počakati do leta 1991. Za stroške SDK je predvideno 15 milijonov din, kar pomeni za 100 %) več kot lansko leto. Za OŠ Slovenjegoriške čete v Juršincih pa je predvideno 9,541.450 din za sofinanciranje projektne dokumentaci- je, vse drugo pa naj bi šlo za sofinanciranje investicij v zdravstvu. Za sofinanciranje investicij v zdravstvu (zapisano je bilo: ener- getska oskrba, ginekološko-porodni oddelek in dispanzerji) je bilo v referendumskem programu namenjeno 60 % samoprispevka ali ves prispevek 3 let, t.j. 36 mesečnih prilivov. Upoštevajo denar, ki so ga že prejeli za dokončno sofinanciranje energetske oskrbe, so v odboru izračunali na podlagi prilivov v decembru 1988 in cen gradbenih sto- ritev v decembru 1988, na kakšen znesek iz samoprispevka lahko zdravstvo še računa in kaj lahko s tem denarjem zgradijo. Pri tem je bilo treba upoštevati odločno stališče odbora in vseh drugih dejavni- kov v občini, da je treba graditi funkcionalno končan objekt, ki bo lahko služil namenu. O tem je bilo precej nasprotujočih si stališč, kar je prišlo do izra- za tudi na skupnem zasedanju zborov SO Ptuj 22. 12. 1988. Končno je prevladala realnost, poenotili so se tudi v okviru Zdravstvenega cen- tra, zato je lahko odbor predložil zborom občinske skupščine nasled- nji program naložb: Zgraditev prizidka za porodnišnico v velikosti 1920 m'. Po idej- nem projektu bi bila vrednost investicije (cene v decembru 1988) 7.067 milijonov dinarjev. Od tega naj bi zagotovili iz samoprispevka 6.067 milijonov din, 1 milijardo din pa bi znašala lastna sredstva Zdravstvenega centra. Nadzidava enega trakta splošnih ambulant v velikosti 690 m^ Predračunska vrednost bi znašala 2.001 milijon dinarjev, od tega de- lež iz samoprispevka J.278 milijonov, lastna sredstva Zdravstvenega centra pa bi znašala 723 milijonov dinarjev. Ta program so zbori občinske skupščine sprejeli s pristavkom: če ne bo mogoče finančno pokriti obeh investicij, je treba najprej pričeti graditi prizidek za porodnišnico. Za to uresničitev bo treba poleg le- tos predvidenih sredstev nameniti še precejšnji del samoprispevka tu- di v letu 1990. Tako bi obveznost do zdravstva tudi v celoti izpolnili. V zboru krajevnih skupnosti je delegacija KS Juršinci odločno zahtevala, da se v program za letošnje leto uvrsti tudi prizidek k nji- hovi osnovni šoli. V polemični razpravi je bilo ugotovljeno, da načrti za prizidek krepko presegajo možne vire financiranja. Iz občinskega samoprispevka naj bi dobili 5 % ali četrtino letnega priliva. Zaradi te- ga je zbor sprejel sklep, da je treba v okviru odbora za samoprispevek in strokovnih služb preučiti načrte in jih uskladiti z razpoložljimivi vi- ri, ki jih bodo lahko zagotovili sofinancerji. Šele potem naj bi zbori občinske skupščine ponovno razpravljali o programu. V razpravo se je prizadeto vključila tudi delegacija KS Cirkula- ne. V referendumskem programu je predvideno 5 % tudi za sofinanci- ranje gradnje telovadnice k OŠ Maksa Bračiča Cirkulane. Delegat je povedal, da si že veliko let prizadevajo za zgraditev kulturnega doma. Ugotovili so, da bi bilo najbolj gospodarno, če bi ga povezali s prizid- kom k osnovni šoli. Že 17. novembra 1986 so položili temeljni kamen za dvorano in ta je bila kmalu pod streho. Lani so iz krajevnega sa- moprispevka v prizidku uredili pisarniške prostore za KS in društva. Denarja za telovadnico in ureditev kulturno-prosvetne dvorane pa ni. Letos prosvetno društvo, ki je bilo po osvoboditvi poimenovano po Frančku Kozelu, slavi 90-letnico obstoja. Ustanovitev tega društva v letu 1899 je bila uradna uveljavitev slovenstva v tem kraju. Računali so, da bodo v letošnjem letu dobili delež iz občinskega sajnoprispev- ka, kar bi jim omogočilo ureditev dvorane in izvedbo proslav v njej. Žal bo treba na denar iz občinskega samoprispevka počakati, ko bo- do po programu na vrsti. TGA BORIS KIDRIČ Prelomno leto 1988 Nedvomno pomeni minulo leto za delovno organizacijo TGA Kidričevo veliko prelomnico, saj so uspeli dokončati nove objekte v okviru prve etape projekta modernizacije proizvodnje primarnega aluminija (MPPAL). Tako so k dosedanjim priključili še nove proiz- vodne zmogljivosti v tovarni anodnih blokov, zatem v elektrolizi C, v novi livarni in proizvodnji rondelic. Vse te velike delovne zmage so seveda že bistveno prispevale k ugodnejšemu gospodarjenju tega prek 2.700-članskega delovnega kolektiva, saj so na napravah MPPAL, dokončanih pred rokom, že lani proizvedli okoli 31 tisoč ton aluminija po novi tehnologiji (Aluminium Peschiney). z manjšo porabo surovin, energije in delovne sile. Danilo Toplek, (»redsednik kolegijskega poslovodnega organa TGA Kidričevo. In kakšne so — glede na seda- nji gospodarski in politični tre- nutek — nadaljnje razvojne mož- nosti TGA? Naš sogovornik je bil Danilo Toplek, glavr- direk- tor, sicer mlad, samozavesti, odločen in obetajoč magister ekonomije: »Že v zasnovi projekta MPPAL smo zapisali, da bo naš razvoj temeljil na dveh etapah. Ker je prva ob vseh težavah ven- darle že za nami, je jasno, da že- limo doseči končni cilj, torej uresničiti drugo etapo moderni- zacije TGA. Glede na težko go- spodarsko stanje v družbi je se- daj zares težko prognozirati, v kolikšnem času bodo ti naši pla- ni uresničljivi. Tako kot v prvi etapi se tudi sedaj, pri načrtova- nju nadaljnega razvoja, srečuje- mo s številnimi ovirami in teža- vami. Eden glavnih dejavnikov pa so zagotovo razpoložljiva fi- nančna sredstva.« In ta so — glede na trenutno konjukturno ceno aluminija na svetovnem trgu — razmeroma ugodna? »Res je, da se glede na doseže- ne poslovne rezultate ne moremo pritoževati. Res pa je tudi, da smo o tem, kolikšen del te ko- njukture svetovnega trga smo iz- koristili, odločali predvsem sami. V mislih imam predčasno dokon- čanje projekta MPPAL. Pri tem pa je treba dodati, da smo zaradi tega zašli v velike finančne ob- veznosti. Pri tekočem poslovanju smo bili prisiljeni poslovati sko- rajda izključno s tujimi finančni- mi sredstvi, tako da smo prakti- čno celotno leto 1988 porabili za to, da smo konsolidirali svoje stanje, svoje bilance in da lahko sedaj vendarle poslujemo prete- žno z lastnimi sredstvi.« Razprave o vašem zaključnem računu so torej precej ugodne? »Z obračunom poslovanja v preteklem letu nismo nezado- voljni. To velja tako za fizične kazalce — čeprav smo proizvedli manj aluminija, kot smo planira- li. Dodati pa je treba, da smo na- črte zastavili izredno smelo, saj smo planirali še hitrejše dokon- čanje elektrolize C. Kljub vsemu smo lani izdelali 76.370 ton aFi- minija, kar je v primerjavi s predlanskimi 45.000 tonami za 64 odstotkov več. Tudi finančni kazalci so temu primerni in so zaradi tega s prejšnjimi leti ne- primerljivi. Rezultati iz naših po- slovnih knjig pa nas seveda na nek način vendarle zadovoljuje- jo.« Glede na to, da načrtujete le- tos še večjo proizvodnjo alumini- ja — kar 90.000 ton — boste ver- jetno morali razmišljati še o do- datnih zaposlitvah? »Nasprotno. Mislim, da do- datno ne bomo zaposlovali. Izje- moma morda v katerem od spe- cialnih poklicev. V globalu pa se število zaposlenih v Kidričevem kljub povečani proizvodnji ne sme in ne more povečevati, kajti naše osnovno vodilo je zniževa- nje stroškov proizvodnje, torej produktivnejša proizvodnja. To pa seveda pomeni večjo proiz- vodnjo ob enakem ali celo manj- šem številu zaposlenih.« Zakon o podjetjih je prinesel številne novosti. Kakšne spre- membe čakajo vašo delovno or- ganizacijo? »Ta zakon za nas praktično ne pomeni neke velike spremembe. Kot je znano, smo že vse leto 1988 poslovali kot enovita deleo- vna organizacija, torej brez te- meljnih organizacij, kar je glede na posebnost našega proizvodne- ga procesa edino razumno. Zato menim, da bomo v prvem letoš- njem polletju uspeli urediti še vse tiste manjše obveze, ki nam jih narekuje novi zakon. Večino bistvenih zadev pa smo v TGA ne glede na prejšnjo zakonodajo uredili že pred tem.« Kako pa dandanes živi sozd UNIAL, v katerega ste povezani s siovenjebistriškim Impolom? »Tudi Impol je bil pri svojem poslovanju deležen pozitivnih sprememb ob pričetku nove pro- izvodnje v Kidričevem, kajti le na ta način so lahko produktivno zaposlili vse svoje predelovalne kapacitete. Glede na to ocenjuje- mo, da je bil tudi v drugem delu sozda dosežen razmeroma dober poslovni rezultat. Seveda pa je treba vedeti, da je stanje na po- dročju aluminijskih polizdelkov bistveno drugačno kot na trgu primarnega aluminija. Vsekakor ostaja povezava TGA in Impola v bistvenih ele- mentih poslovanja tudi v bodoče takšna, kot je bila dosedaj. Mate- rialnega obtoka ni mogoče preki- njati, prav tako ne skupnega na- črtovanja in planiranja investicij. Kajti vsaka investicija v Impolu ima svoj začetek pri nas in obrat- no — vsaka investicija v Kidriče- vem ima svoj konec tudi v Impo- lu. Sozd Unial ima svojo prihod- nost, saj je njegova naloga pred- vsem kompleksno usmerjevalna in usklajevalna. Trdno smo pre- pričani, da bo tako tudi v bodo- če.« Kljub težavam elektrogospo- darstva sta si lani uspeli zagoto- viti dovolj električne energije, predvsem mislim na pogodbo z združenim elektrogospodar- stvom Srbije. Ali bo to zadosto- valo tudi za vaše razvojne cilje? »Kar se tiče zagotavljanja energije iz sistema združenega elektrogospodarstva Beograd, moram povedati, da je bila to ena pomembnih poslovnih po- tez, ki smo jo uporabili v želji za večjo reproduktivno sposobnost celotnega našega sistema proiz- vodnje aluminija. Kajti nesmisel- no bi bilo v času visoke konjuk- ture, visokih cen aluminija na svetovnem trgu ugašati staro elektrolizo A, kljub temu da se zavedamo svoje dolžnosti in obljube. No, elektroliza A bo vsekakor slej ko prej ugasnjena. Kar pa se tiče naših razvojnih ambicij, moram povedati, da ne izhajamo iz povečane porabe električne energije. To pomeni, da ostaja planirana in zagoto- vljena električna energija omejit- veni dejavnik. Enostavneje pove- dano — s kombinacijami proiz- vodnega procesa poskušamo do- seči z razpoložljivo količino elek- trične energije čimvečji učinek oziroma čimveč ton aluminija.« Pravkar dokončan terminal za deponijo glinice v Luki Koper pa se že navezuje na drugo etapo vašega razvoja oziroma projekta MPPAL. Kako daleč ste tam z investicijo? »Lahko rečem, da se navezuje tudi na drugi del, vsekakor pa je izredno pomemben tudi za ob- stoječo proizvodnjo z novimi zmogljivostmi Kidričevega. Z enim največjih svetovnih proiz- vajalcev aluminija Hydro alumi- nium z Norveške smo v skupni naložbi zgradili silos z zmoglji- vostjo 20.000 ton glinice v Luki Koper. V konceptu oskrbe naših elektroliz smo namreč naleteli na ozko grlo. Lastna glinica ne za- došča za potrebe vseh elektroliz — niti kvalitetno, niti količinsko. Prav skupno naložbo in poslova- nje po kooperacijski pogodbi z norveškim partnerjem ocenjuje- mo kot enega bistvenih elemen- tov poslovanja v minulem letu; kajti tako smo si omogočili in za- gotovili normalen potek proiz- vodnega procesa v TGA, na dru- gi strani pa tudi razmeroma ugo- den in zagotovljen plasma svojih izdelkov na svetovnem trgu.« M. Ozmec Kidričevski aluminij je v svetu cenjen, saj ima bogato tradicijo in odli- čno kvaliteto, (foto: M. Ozmec) ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO PTUJ Ceste in komunalni problemi Seja zbora krajevnih skupnosti 28. februarja je bila značilna po dobri udeležbi in dolžini, saj je trajala skoraj 5 ur, čeprav ni bilo dolgoveznih uvodov in razprav. Dejstvo je, da je k vsem po- membnejšim točkam dnevnega reda večina delegacij imela pri- pombe, predloge in vprašanja. Okoli razrešitve dosedanjega in izvolitve novega izvršnega sveta ni bilo problemov. Precej kriti- čna razprava je bila ob informa- ciji predsednika skupščine o po- budi za predčasno razrešitev, sklep pa je bil enak kot v drugih dveh zborih. Največ razprave je bilo o po- ročilih o cestnem gospodarstvu in o stanju komunalnega gospo- darstva v občini, zelo malo pa o stanovanjskem gospodarstvu. Zbor je vsa poročila soglasno sprejel, prav tako je sprejel kot svoja tudi stališča izvršnega sve- ta k poročilom in usmeritve skupnosti za ceste. Posebej pa so v sklepu poudarili, da je treba upoštevati stališča obeh odborov zbora in številne pobude, ki so bile dane v razpravi. Zlasti je po- membna pobuda, da naj bi v bo- doče o takih in podobnih zade- vah razpravljali na skupnih sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Po skrajšanem postopku so delegati sprejeli predlog odloka o spremembi odloka o nadome- stilu za uporabo stavbnega zem- ljišča in predlog odloka o pov- prečni gradbeni ceni stanovanj- ske površine ter spremembe odloka o turistični taksi, zavrnili pa so skrajšan postopek za spre- jetje odloka o spremembi zazi- dalnega načrta Vičava-zahod, ker je imela delegacija KS Olge Meglic več pripomb, podprle pa so jo delegacije tudi iz drugih KS. Več pripomb je bilo k programu sklada stavbnih zem- ljišč za letošnje leto, manj pa k predlogu programa dela zborov občinske skupščine za leto 1989. K osnutku odloka o proračunu občine Ptuj so bile pripombe predvsem zaradi skromnih sred- stev za delo krajevnih skupnosti. O razpravi o investicijah v zdravstvu in o delegatskih vpra- šanjih poročamo posebej. Pred koncem seje je Janez Zampa, predsednik ptujske podružnice Slovenske kmečke zveze, delega- te seznanil s cilji te stanovske or- ganizacije, ki deluje trdno v okviru SZDL. Zlasti se je zavzel za oblikovanje družinskih kmetij ne glede na velikost zemljišč. FF Višji zneski participacij OD PRVEGA MARCA V času od 1.9. do 31. 12. 1988 so se povprečni osebni dohodki zaposlenih v SR Sloveniji povečali /a 91,6 odstot- ka, za toliko pa so se valorizirali tudi zneski doplačil k ce- nam zdravstvenih storitev. Gre za redno valorizacijo sklad- no s samoupravnim sporazumom o uresničevanju zdravstve- nega varstva. Za prvi pregled pri zdravniku splošne prakse je treba od prvega marca plačati 3100 dinarjev, pri specialistu 6500 dinarjev, za tri ponovne preglede pri specialistu pa po 1900 dinarjev za vsakega. Obisk zdravnika na domu na pacientovo oziroma zahtevo njegovih svojcev stane 8600 dinarjev. Prispevki za nekatere zobozdravstvene storitve so: za zalivko 3500 dinarjev, polno kovinsko prevleko 20.500, druge prevleke 26.100, za krono z zatičkom 29.100, za vsak člen v mostovni konstrukciji 14.600, cena oziroma prispevek pacienta za totalno protezo je 42.300, za delno protezo pa 52.900 dinarjev. Prispevek za čiščenje zobnega kamna je 1000 dinarjev. Za recept je treba plačati 2100 dinarjev, v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj pa 4400 dinarjev. Izjema so recepti z oznako »nujno«. Oskrbni dan v bolnišnici ali \ zdravilišču — največ za 15 dni pri neprekinjeni oskrbi — je treba doplačati po 10.900 dinarjev na dan. Za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomo- či je treba doplačati 8600, za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi prevoznimi sredstvi, ki ga v posameznih prime- rih zdravljenja potrdi zdravnik, pa 17.400 dinarjev. Za ortopedske in specialne čevlje je treba doplačati 52.900 dinarjev, za bergle 4600, za invalidski voziček 73.400, za očala 5900 in kontaktna stekla 46.900 dinarjev. Od prvega marca je višji tudi znesek posmrtnine in znaša 719.500 dinarjev. MG TEDNIK — 9. marec 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3 SKUPŠČINA SKLADA ZA IZOSRAŽEVANJE DEUVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA ^ OBČINI PTUJ Več izobraževanja za delavce v obrti Sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebne- Jela v občini Ptuj dela od 1974. leta. Sredstva za svojo dejavnost si - ^otavlja iz 1,5-odstotnega deleža od bruto osebnih dohodkov zaposle- nih v obrti. Tretjino zbranega denarja namenja za občinski štipendijski sklad Lani je razpolagal z nekaj več kot 114 milijoni dinarjev, porabil pa nekaj nad 94. Največ denarja je šlo za strokovne ekskurzije in izobraževanje. V letu 1988 seje, kot je povedala predsednica skupščine sklada Lizike Mlakar, za obratnega strojnega tehnika izobraževalo 6 delavcev, v sred- nji tekstilni šoli dva, v elektrošoli eden, prav toliko pa tudi v sred- nji kovinarski šoli v Mariboru in ■ upravno-administrativni šoli. Vi- šjo šolo za organizacijo dela obi- skujeta dva delavca. Okrog pet- deset udeležencev pa je obisko- valo različne tečaje. Več sto de- lavcev se je udeležilo strokovnih ekskurzij. Poleg tega so se go- stinci in frizerji udeležili več strokovnih srečanj oziroma sej- mov. Nasploh sta bili omenjeni sekciji, kar zadeva udeležbo na različnih prireditvah, najbolj de- javni. Sklad za izobraževanje naj bi letos za izobraževanje namenil štirideset milijonov dinarjev, za strokovne ekskurzije pa petdeset. Za letošnjo dejavnost je name- njenih blizu 190 milijonov dinar- jev. Večjo zastopanost delavcev pri izobraževanju pa naj bi dose- gli s pomočjo obrtnikov; ti naj bi bolj kot doslej usmerjali delavce in s tem izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v obrti. Ta ni najboljša. Napredek pa priča- kujejo tudi z boljšo povezanostjo s sekcijami Obrtnega združenja. Podoben sklep so sprejeli že na lanski skupščini. Razprava je bila zelo živahna. V njej so v glavnem sodelovali gostje: Vlado Belšak, predsednik medobčinskega sklada za izobra- ževanja delavcev v obrti Mari- bor—Lenart, Alojz Kaučič, pred- sednik Obrtnega združenja Ptuj, in Roman Tomanič, podpredsed- nik Obrtnega združenja Ptuj. Govorili so o tesnejšem sodelo- vanju, o prevelikih stroških ozi- roma plačilu upravi za družbene prihodke za pobiranje prispev- kov; sedaj plačujejo deset odsto- tkov, predlagajo pa pet. Tako so na primer lani v občinski sklad za štipediranje nakazali nekaj nad dvajset milijonov dinarjev, upravi za družbene prihodke pa za delo plačali nekaj nad devet. Veliko besed pa so razpravljal- ci namenili vzgoji bodočih obr- tniških kadrov. Usmerjeno izo- braževanje teh kadrov ne daje. Že lani so obrtniki oziroma Zve- za obrtnih združenj Slovenije ustanovili nekaj oddelkov avto- mehanikov, kjer izobražujejo na klasičen način. Letos oziroma prihodnje leto naj bi ustanovili oddelke lesarjev v Škofji Loki, avtomehanikov v Celju, v Ptuju pa oddelek strugarjev. Po sklepu petkove skupščine je predsednica skupščine sklada Lizika Mlakar, podpredsednik Stanko Kosi, predsednik izvršil- nega odbora Herman Cernivec, predsednik komisije za stroko- vno, družbenopolitično in splo- šno izobraževanje Dušan jGabro- vec, pri odboru samoupravne de- lavske kontrole pa morajo izvoli- ti še tretjega člana. Skupščina sklada šteje 26 čla- nov, od tega je polovica obrtni- kov, polovica delavcev. MG FIlm video monitor Slovenske filmske ustvarjalce smo prejšnji teden lahko srečali v italijanski Gorici, kjer je pote- kala prireditev FILM VIDEO MONITOR, festival izbora slo- venskih filmov ter video in tele- vizijske produkcije. Da lahko go- vorimo o enotnem slovenskem kulturnem prostoru tudi na po- dročju filma - v tem smislu sta bila namreč festival in srečanje ustvarjalcev organizirana — je dokazal kratkometražnik z naslo- vom Tevžej, ki je prvi igrani film Slovencev v Avstriji. V prikazanih filmih so bili ustvarjalno prisotni kar trije Ptujčani: Zvezdana Mlakar, Stanko Kostanjevec in Miran Zupanič. Zvezdana Mlakar je igrala glavno vlogo v filmu Bošt- jana Hladnika Prstan, ki sesta- vlja z Buhovim filmom Hlad in Stojanovim Begom omnibus z naslovom Post Scriptum. Stanko Kostanjevec — spomnimo se ga po filmu Biti pilot, k' je bil pos- net predlani na letališču v Mo- škanjcih — je montiral filma Maja in vesoljček ter Kavarna Astoria. Slednji je celovečerec režiserja Jožeta Pogačnika — v Gorici je bil prikazan premierno — in nam bo izredno domač, saj bomo spremljali usodo maribor- ske Astorie in Mariborčanov tik pred drugo vojno in po njej. Ogledali smo si tudi dva starejša filma Mirana Zupaniča, in sicer dokumentarec Sejalec — posnet je bil že leta 1985 na Ptuju in v okolici — in kratki igrani film V glavi iz leta 1986. V slovenskem kulturnem do- mu, kjer je festival potekal, se je v petih popoldnevih in večerih odvrtelo 39 dokumentarnih, krat- kih in celovečernih igranih fil- mov, televizijskih in video oddaj. OBRTNA ZADRUGA PANORAMA PTUJ Lepi razvojni uspehi V lanskem letu so v Obrtni zadrugi Panorama dobro poslovali. Realizacija je bila večja za sto odstotkov: načrtovali so deset milijard, ustvarili pa dvajset. V prejšnjem letu je zelo uspešno poslovala tudi po-, slovna enota v Ljubljani. V tem letu so bili uspešni tudi v izvozu. Za iz- vožene lesne, kovinske in livarske izdelke ter nekaj orodij so dobili dve milijardi dinarjev. Letos načrtujejo 4 milijarde dinarjev v izvozu. Pri uspehih Obrtne zadruge Panorama je treba posebej omeniti razvojno delo. To je prineslo v letu 1988 že pet milijard dinarjev. Gre za proiz- vodnjo, ki je od začetka — torej od izdelave orodij do končne proizvod- nje — delo razvojnega sektorja zadruge. Lanskoletne dosežke so oceni- li na seji zadružnega sveta, ki ima po novem obrtnem zakonu položaj, pravice, obveznosti in odgovornosti delavskega sveta v temeljni organizaciji združenega de/a. Zadružni svet sestavljajo delegati zadružnikov in delavcev zadružnih in delovnih enot ter drugih delov delovnega procesa, ki jih določa samoupravni spora- zum o združitvi v zadrugo in sta- tut zadruge. V zadružnem svetu morajo biti zastopani vsi deli de- lovnega procesa. Ureditev zadru- ge po novem obrtnem zakonu so- di med najpomembnejše zadru- žne naloge v tem letu, je povedal direktor Anton Cokl. Upoštevali pa bodo tudi zakon o podjetjih. Razgovor v zadrugi smo priče- li z vprašanjem o morebitnih te- žavah v poslovanju zaradi trenu- tnih razmer v državi. Anton Čoki je povedal, da v njihovem poslo- vanju teh težav ni čutiti. V dru- gih republikah imajo precej gradbišč, opravljajo pa tudi dru- ga dela. Glede na plačilo opra- vljenega dela je več neplačnikov doma kot drugje. Zadruga ima okrog tristo čla- nov; več jih je od drugod kot iz ptujske občine. Letos naj bi se število še povečalo, saj resno raz- mišljajo o ustanovitvi poslovne enote v Splitu, zadružni svet pa < je dal zeleno luč tudi za Umag. 1 V tem mesecu se bodo preselili ; v nove delovne prostore v Osoj- nikovi ulici 1. Svoje delo bodo precej posodobili in uvedli raču- nalnik. Opremo so že kupili, tudi s kadri ne bo težav. Precej dela jih letos čaka v obrtni coni, kjer so šele po tret- jem natečaju sklada stavbnih zemljišč prodali prve parcele. Kupili so jih obrtniki in zadruga. | Ta je medtem spremenila svojo vizijo. Svoje poslovne stavbe ne bo gradila v obrtni coni, saj po- meni preselitev v Osojnikovo uli- co trajno rešitev. V obrtni coni naj bi gradili proizvodne prosto- re. Odločali bodo med dvema predlogoma. V stari poslovni stavbi na Vra- zovem trgu ne bo trgovine, kot so načrtovali v prejšnjih letih. Nameravajo jo dati v najem ali celo prodati. Misli na trgovino pa še niso opustili. Radi bi uredi- li prostor, ki bi bil v 80 odstotkih razstavnega in v dvajsetih pro- dajnega značaja. Trgovina naj bi bila predvsem informativnega značaja. Letošnji razvoj so prav tako kot lanski smelo zastavili in pri- čakujejo, da bodo uspešni. Mo- tiv pa je podjetnost — ta jih je vodila že v prejšnjih letih, ko o njej še ni bilo govora in je tudi v zakonih ni bilo. IKUPŠČINA SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA OBČINE PTUJ Letovanje otrok in sosedska pomoč Razprava o aktivnostih skupnosti socialnega varstva v letošnjem letu je na zadnji skupščini odprla in poudarila dve vprašanji, ki sta vedno vse premalo dorečeni. Gre za nadaljnjo usodo letova- nja otrok ptujske občine v Biogradu na morju in za sosedsko pomoč — predvsem starejšim obča- nom, ki za težja dela potrebujejo pomoč. Ko je bilo delegatom pojasnjeno, da je ptujska občina v sodnem sporu z biograjsko zavoljo objek- ta, ki takšen, kakršen je, ne more biti več, so dele- gati opozorili, da bodo ne glede na to, kako bo re- šen ta spor, otroci še naprej letovali, če ne več v Biogradu, pa kje drugje. Izpostavili pa so, da ne objekt ne organizacija letovanja ne sodita več v skupnost otroškega varstva, pač pa bi kazalo glede na slovensko prakso tudi v Ptuju to nalogo prene- sti za Zvezo prijateljev mladme. O sosedski pomoči pa so menili, da ne gre za občasno pomoč, ki so jo mnogokje že uspešno or- ganizirale krajevne skupnosti, ampak za stalno obliko pomoči predvsem starejšim občanom, ki so še sposobni živeti sami, pa nekaterih del zaradi te- ga ali drugega vzroka ne morejo več opravljati. V tem primeru ni mogoče takšne pomoči nuditi prek takšnih ali drugačnih akcij, temveč je treba zagoto- viti sredstva in organizacijo, da bo takšna pomoč tekla nemoteno. Ce za te potrebe ne bomo zagoto- vili denarja, ni pričakovati, da bo ta dejavnost za- živela, so opozorili delegati in tudi zahtevali, da se čimprej tudi dogovorimo, kdo bo v občini nosilec ZBOR ZDRUŽENEGA DELA V znamenju soglasnih odločitev Delegati na seji zbora združenega dela so se skoraj v celoti stri- njali s pripravljenim gradivom in pojasnili, ki so jih predstavniki iz- vršnega sveta in strokovnih služb podali na seji, ter vse predloge potr- dili soglasno. Razrešili so torej dosedanjega predsednika ter člane izvršnega sveta, sedanje člane ponovno izvolili, za predednika in podpredsedni- ka izvršnega sveta skupščine občine Ptuj pa izvolili Toneta Čeha in Stanka Meglica. Sicer za razpravo nerazpoloženi delegati so opozorili na prepo- časno reševanje prometnega vozla v križišču ceste in železnice, dele- gat, iz Ptujskih toplic je menil, da je v občini preveč pozornosti name- njene Zlatemu noju, da pa v načrtih za razvoj turizma toplice nimajo ustreznega mesta. Dejal je tudi, da je delovni kolektiv vznemirjen za- radi lanskoletnih govoric o uvedbi družbenega varstva v tem Kombi- natovem tozdu, za kar po njihovem mnenju ni nobenih razlogov. To- plice imajo glede svojega razvoja smele in konkretne načrte. Ob tem se sprašujejo, zakaj vodstvo komunalne skupnosti dopušča možnost ukinitve zbiranja sredstev za sofinanciranje dejavnosti toplic. Pred- sednik izvršnega sveta Tone Čeh je na to pripombo odgovoril, da imajo toplice pomembno vlogo v ptujskem turizmu in da bodo del sredstev tudi v prihodnje zagotavljali iz komunalnega prispevka. Pripombo je imela tudi delegatka osnovne šole Juršinci, in sicer glede na predlagano delitev sredstev občinskega samopripevka. Stri- njala pa seje s stališčem,oblikovanim na seji zbora krajevnih skupno- sti, da bodo poskušali problem gradnje šole v Juršincih reševati s kre- diti. Med pomembnejšimi sklepi zasedanja zbora združenega dela je tudi preložitev odločitve o spremembi zazidalnega načrta Vičava — zahod. Sicer je zbor po hitrem postopku sprejel nekaj sprememb odlokov ter podpri predlog predsednika skupščine občine Ptuj Gorazda Žmavca, da predsedstvo Socialistične zveze sproži postopek za izvoli- tev novega predsednika skupščine; do tedaj pa bo Gorazd Žmavc po- leg obveznosti v združenem delu opravljal še funkcijo predsednika. J. Bračič Članstvu Zveze sindikatov Slovenije i in slovenski javnosti j Informacija z zadnje seje predsedstva sveta Zveze sindikatov Ju-; goslavije, ki je bila — povzeta po Tanjugu — objavljena tudi v slo-; venskih sredstvih javnega obveščanja, netočno in necelovito povzema i razpravo Jožeta Stegneta, člana predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je imel na tej seji. Povzetek njegove razpra- ve v slovenski in jugoslovanski javnosti vzbuja vtis, da se je v imenu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije izrekel proti skupaj sprejeti izjavi na zborovanju v Cankarjevem domu in da odstopa tudi od vsebine treh izjav, sprejetih v predsedstvu republiškega sveta Zve- ze sindikatov Slovenije, v zvezi z nečlovšekim vedenjem do rudarjev na Kosovu. Med članstvom je povzetek razprave povzročil vrsto raz- prav, vprašanj in negodovanje, zato ocenjujemo, daje treba pojasniti ozadje te informacije. Povedati moramo, da je Jože Stegne v svoji razpravi poudaril, da Zveza sindikatov Slovenije še naprej vztraja pri načelnih stališčih, vsebovanih v treh izjavah predsedstva republiškega sveta ZSS in v skupni izjavi, sprejeti na zborovanju v Cankarjevem domu. Obrazlo- žil in podkrepil je pomen in vsebino zborovanja v Cankarjevem domu kot tudi izjav, sprejetih v Zvezi sindikatov Slovenije. Hkrati je zavrnil vsako podtikanje, da so imele aktivnosti Zveze sindikatov Slovenije kakršnokoli povezavo z iredento in težnjami za razcepitev jugoslovan- skega delavskega razreda. V čem je torej netočnost povzemanje njegove razprave? Na seji predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je bil razdeljen in tudi obravnavan poziv slovenski in jugoslovanski javnosti, ki so ga podpi- sale zveze, odbori, društvo slovenskih pisateljev in druga interesna združenja občanov v SR Sloveniji in ki je bil objavljen v Ninu 5. mar- ca letos. Jože Stegne je v razpravi o tem pozivu poudaril, da se v ime- nu republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije ograjuje od vsebine tega poziva, saj ni bil obravnavan v organih Zveze sindikatov Sloveni- je. Sredstva javnega obveščanja pa so njegovo opredelitev do tega po- ziva zapisala tako, da je ustvarjen vtis, kot da se je Zveza sindikatov Slovenije odmaknila od skupne izjave in od svojih načelnih stališč in opredelitev, zapisanih v izjavah predsedstva RS ZSS. To pa ni res! Informativna služba RS ZSS Govori se.. . ... da so bili nekateri delegati, ko so prišli na sejo v Narodni dom, presenečeni, ko so videli celo steno v ogledalih. Pa so ta- koj ugotovili razloge za zrcalce na steni: 1. odslej bo na sejah vi- deti enkrat več delegatov in ni- kdar več ne bodo nesklepčni; 2. za delegate bo zanimivo videti svoj ksiht ob sprejemanju po- membnih odločitev. ... da v Ptuju JLA kontrolira Zvezo, komunistov. Na takšno misel so prišli nekateri zato, ker je na nedavni seji komiteja poro- čilo komisije ali odbora za finan- čno in materialno poslovanje, da je vse v redu, podal major JLA. Kaj vse si ne izmislimo! ... da je izračunavanja cen v markah vedno več. Zlasti ko gre za cene avtomobilov, honorarje glasbenikov, razne prispevke in podobno (tudi pri plačah gre v to smer, vendar zaenkrat le kot po- božna želja). V eni naših krajev- nih skupnosti pa so prišli na bolj originalno in domačo zamisel. Ceno priključka na vodovodno omrežje za bodoče naročnike so postavili v tonah pšenice. Vrnili so se na znano, da je kmetijstvo osnova trdnega gospodarstva. ... da so novinarjem odprta vsa vrata. Kaže, da je naša re- dakcija nekaj ključev izgubila. Pričakujemo, da nam jih bodo odprli oziroma odklenili z druge strani. Verjetno bomo na to mo- rali še malo počakati, čeprav je radno bolj zanimivo od uradne- ga- ... da je med živalmi v Ptuju trenutno najbolj zanimiv noj, če- prav ga pri nas sploh ni. Verjet- no gre za posebno vrsto — zlate- ga noja. Tudi slaba reklama je reklama! ... da bodo tudi cesto v Jur- šince kmalu poimenovali v cesto 8. marca!? ... da bi nekateri želeli vse uli- ce, ki vodijo proti občini, pre- imenovati v ulice vzdihljajev. Kako si sicer razlagati večno tar- nanje zasebnega sektorja nad davščinami in prispevki! In če smo že pri preimenovanjih ulic: Obrtniško ulico bi prekrstili v Ulico revežev (po njej pa bi še naprej dirkali beemveji in druga počasna prevozna sredstva). ... da si v Tednik ne upamo zapisati vsega, kar vemo ali sliši- mo, pa tudi nekaterih sporočil naših bralcev. Ne gre za to, ali si upamo ali ne. Vztrajamo, da je vse zapisano res in za tem stoji- mo, kot se temu reče. Tega pa ne moremo storiti brez dokazov in brez podatkov o tistih, ki pišejo — pa čeprav njihovih imen in priimkov ne bi objavili, vendar redakciji morajo biti znani. V nasprotnem primeru izgubimo zaupanje bralcev, v skrajnem pri- meru pa takoj tudi tožbo na so- dišču. Gre za svobodo misli in iz- ražanja, pa tudi za odgovornost za izrečeno ali zapisano. Ne boj- te se, vse skupaj le ni tako stra- SVET ZA ZDRAVSTVO O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O " TEMEUNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA Podpora republiškim stališčem Svet za zdravstvo, alkoholi- zem, narkomanijo ter družbeni položaj invalidov pri predsed- stvu občinske konference Socia- listične zveze Ptuj, vodi ga dr. Mitja Mrgole, je v osrednji točki dnevnega reda v četrtek razpra- vljal o predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zakona z osnutkom zakona. To je že sedmi poizkus, da bi prišli do omenjenega zakona, je pove- dal Alojz Čuček, vodja občinske delegacije skupnosti pokojnin- skega in invalidskega zavarova- nja. Svet se je seznanil s stališči in pripombami republiškega pred- sedstva Social'stične zveze oziro- ma njenega sveta za socialno in zdravstveno politiko. V celoti jih podpira, pri tem gre zlasti za to, da naj bi poslej sredstva za po- kojninsko in invalidsko zavaro- vanje opredelili kot osebno in ne več skupno porabo. Z novim zakonom naj bi pred- vsem poostrili pogoje za pridobi- tev pravice do predčasne pokoj- nine, prav tako naj bi se omejile možnosti za uveljavljanje inva- lidske pokojnine (invalidska po- kojnina je skrajna oblika samo v primeru, ko ni več praktično no- benih možnosti, da bi delavec s preostalo zmožnostjo za delo še naprej delal). S tem pa bi gotovo prispevali k zmanjšanemu prili- vu upokojencev, predvsem pa iz- boljšali razmerje med starostni- mi in invalidskimi pokojninami. To je zelo neugodno, v nekaterih delih Jugoslavije celo ena proti ena. Spremembe naj bi doživela tu- di institucija beneficirane dobe. V ta zakon ne sodijo vprašanja brezposelnosti in tehnoloških vi- škov. Te je potrebno reševati z drugimi ukrepi in dejavnostmi, četudi je pričakovati, da se bo v sedanjih razmerah to vprašanje poskušalo reševati s predčasnim upokojevanjem. Spremembe in dopolnitve zveznega zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in in- validskega zavarovanja naj bi upoštevale tudi specifičnost po- sameznih republik in pokrajin. MG Delavke Peka za ptujsko zdravstvo Ptujsko zdravstvo ima v zadnjem času velike težave z opremo. • eznani potreb je zelo dolg. Najbolj bi potrebovali aparat za biokemi- ne raziskave v laboratoriju, opremo za intenzivno nego, inkubator in ^^'.'''^ator. Ko so omenjene potrebe finančno ovrednotili, so ugotovi- , ' '* 'niajo na voljo le deset odstotkov potrebnega denarja. Zato bolj ot v prejšnjih letih računajo na solidarnost delovnih ljudi in obča- ov. Za akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov je tudi občinski izvr- šni svet. p ^e pred organizirano akcijo zbiranja prispevkov so se delavKc ekove delovne enote v Ormožu odločile, da bodo namesto šopka ob />mem marcu darovale za humane namene. Rujski bolnišnici so po- d^h H ^'^^^-^^^ dinarjev. Darila so bili v ptujski bolnišnici po bese- ti**?! Lojzeta Arka izredno veseli in ni potrebno posebej ooudarja- ' ga bodo koristno uporabili. , MG 4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI 9. marec 1989 - TEDNIK ANKETA NE SAMO ZARADI 8. MARCA Če prvi človek v delovni organizaciji nosi krilo Kot že toliko let je bil tudi letos 8. marec praznik vseh tistih, ki tr- žijo L darili, cvetjem in besedami o »položaju« žensk v naši družbi, ki da zna in prisluhne tudi tistemu delu družbe, ki nosi krilo. Kako pa je, če prvi človek v delovni or- ganizaciji nosi krilo, smo vprašali nekaj direktoric, ravnateljic, ki v ptujski občini vodijo delovne or- ganizacije. Ni jih veliko. Zakaj? Mogoče boste našli odgovor v od- govorih v anketi sodelujočih žensk, ki so prvi človek v delovni organizaciji. Prav nič v zadregi ni- so bile, v zadregi bi lahko bili kreatorji naše kadrovske politike in življenja v naši družbi nasploh. Pa bodo? Lidija Majnik, Ljudska in štu- dijska knjižnica: Menim, da se to vprašanje, ko smo že skoraj v 2L stoletju, pa četudi in predvsem ob 8. marcu ne bi smelo več po- stavljati, saj je v njem čutiti vse preveč zgodovinskih usedlin. Tu- di naša ustava, vsa množica takš- nih in drugačnih zakonskih pred- pisov ne daje nobenih osnov za takšno vprašanje. To je ena stran medalje. Druga pa . . . Druga — resnica pa je žal povsem druga- čna in tako na to vprašanje dobi- va kontekst, živo okolje. Zelo malo nas je, ki opravljamo dela in naloge s posebnimi pooblasti- li, naloge, ki so povezane z vode- njem, odločanjem. Menim, da je v vseh nas še vedno in kljub vse- mu še vse preveč zgodovinske tradicije, ki natančno določa me- sto in vlogo ženske: za ognjiš- čem, seveda. Za žensko, ki je vsaj malo ambiciozna, se hitro, če že ne na glas, pa za hrbtom, najdejo prilastki, da je feminist- ka v najslabšem pomenu besede, da je povzpetnica, ki bi zaradi »kariere« žrtvovala družino, skratka, da sploh ni prava žen- ska. Ženska naj bi še vedno bila zgolj mati, gospodinja, če pa že mora delati, naj to delo ne zahte- va preveč naprezanj in miselnih naporov, to naj prepusti mo- škim . . . Kristina Doki, Dom upokojen- cev Ptuj-Muretinci: Na ključnih položajih je žensk v primerjavi z moškimi zelo malo. Trdim, da smo ženske enako sposobne opravljati najzahtevnejša dela. Ker je še vedno prisotno mnenje, da so le moški za vodilne, potre- buje ženska več samozavesti, vlo- žiti mora več truda in dela, da si ustvari avtoriteto, brez katere vo- denje žal ni mogoče. Ni dovolj le povzdigniti glas in kritizirati dru- ge, s svojim znanjem in delom je treba dokazati tisto, kar potem zahtevaš od drugih. Precej ljudi na vodilnih položajih sem sreča- la in le redki so bili, ki so imeli vse potrebne lastnosti za to delo. Razlika med moškim in žensko na vodilnem položaju pa je, da je ženska neprimerno bolj obre- menjena, saj mnogokje še vedno gospodinjstvo ostaja le njena skrb. Meta Puklavec, Srednješolski center Dušana Kvedra: Pred de- setimi leti, ko sem malce negoto- vo stopila v sejno sobo Zavoda za šolstvo SR Slovenije, kjer so bili zbrani ravnatelji slovenskih gimnazij, mi je do povprečja manjkalo vsaj 15 let, pa še edina ženska sem bila . . . Sama ne vi- dim razlike med moškim in žen- sko v nekem delovnem procesu ne gleevali k desetletnemu zastoju v TGA...« Potem je trpko nadaljeval: : »Politično delo in delo v samou- i pravnih organih je hitro poza- ^ bljeno. To se je potrdilo tudi lani ' ob otvoritivi nove hale C. Ne- ; kdanji sodelavci smo zaprosili za ■ ogled tovarne, vendar nobeden ■ ni bil povabljen na otvoritev, po- : vabili so le strokovnjake. Tako še do danes nisem videl proizvod- nje v novi hali C« Zaneslo naju je že v sedanji čas, vmes pa je še eno obdobje tvojega dela? Franc Klemenčič: »Da, leta 1975 je kadrovska potreba v ob- čini narekovala, da sem šel za podpredsednika občinskega sve- ta ZSS Ptuj. To je bilo nujno, ker je takratni predsednik Janko Bezjak funkcijo opravljal nepo- klicno. Potem sem bil še 4 leta sekretar OS ZSS Ptuj. Želel sem se vrniti na prejšnje delovno me- sto v TGA, vendar je bilo zasede- no. Rešitev je bila v tem, da sem prevzel dolžnost sekretarja zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj.« To dolžnost opravljaš že sed- mo leto. Kako se počutiš na tem položaju in kako ocenjuješ dele- gatski sistem? Bil si nekoč tudi poslanec, zato bi bila primerjava toliko bolj zanimiva. Franc Klemenčič: »Nikoli si nisem mislil, da bom končal svo- jo delovno dobo kot birokrat. Mislim, da sem s tem odgovoril. Glede delegatskega sistema pa menim, da je ta sicer dober, po- šteno zamišljen, vendar je preveč razvejan in s preohlapno oprede- ljeno odgovornostjo. Število de- legacij bi morali zmanjšati vsaj za polovico. V delegacijah bi mo- rali imeti prevladujočo besedo delavci iz neposredne proizvod- nje. Kot poslanec sem moral sam razmišljati, se prebijati skozi de- legatsko gradivo, zbirati pripom- be in pobude, hoditi na razgovo- re iz kolektiva v kolektiv in se na podlagi tega pripravljati na raz- prave. Nihče ti razprave ni pri- pravil. Danes se v delegacijah sa- mo oblikujejo stališča, osnovo pa pripravijo strokovne službe, ki imajo veliko večji vpliv na sta- lišča delegata kot prej na stališča poslanca. Poslanci so tudi redno hodili na seje delavskih svetov v podjetjih, na seje občinske skup- ščine in podobno, zato so tudi bili z vsem neposredno seznanje- ni. Danes delegatov v večini pri- merov ne vabijo na take seje. Enako kot za poslanca je veljalo tudi za odbornika. Poslanec in odbornik sta bila tudi bolj nepo- sredno odgovorna svojim volil- cem, kot je to danes delegacija.« Svoj sedanji položaj sekretarja zbora krajevnih skupnosti preveč enačiš z birokratom oziroma ad- ministrativcem, ker pač opravljaš delo tudi za skupino delegatov za republiško skupščino. Toda to delo je še kako povezano z de- lom krajevne samouprave. Ali na tem področju ne delaš že precej let? Franc Klemenčič: »Res je, bil sem prvi predsednik zbora dele- gatov KS Kidričevo, potem je bil zbor preimenovan v skupščino. Takrat smo želeli, da bi bila kra- jevna skupnost glavni servis za dobro delovanje delegatskega si- stema, zato se je skrb za reševa- nje komunalnih problemov pre- nesla na sise materialne proiz- vodnje. Vendar ti niso odigrali svoje vloge. Odločanje je bilo krajanom odtujeno, zato se da- nes večina teh nalog ponovno vrača v KS. Krajevna skupnost zna bolj gospodarno obračati vsak dinar, občani imajo nad vsem neposredno kontrolo, skupno znajo poiskati najcenejšo izvedbo . . .« Govoriš to iz svojih izkušenj ali iz splošnih opažanj? Franc Klemenčič: »Tudi iz svojih izkušenj. Sem namreč že drugo mandatno dobo predsed- nik skupščine KS Jožeta Potrča I*tuj, kjer imam v svetu KS in v vodstvih DPO odlične sodelavce. Mnogo stvari (otroška igrišča, dom krajanov, parkirišče, pločni- ki itd.) smo uredili z razmeroma skromnimi sredstvi samoprispev- ka, dela krajanov. Zato je KS Jo- žeta Potrča v letu 1988 prejela tu- di plaketo občine Ptuj kot prva izmed mestnih krajevnih skup- nosti.« Bil si nekaj let predsednik pro- gramskega sveta Radia-Tednika, opravljal si več drugih dožnosti. Francu Klemenčiču čestitamo ob 60-letnici. (Foto: M. Ozmec) Uvodoma si omenil tri obdobja svojega življenja. Toda v pravo tretje življenjsko obdobje boš še- le stopil. To obdobje poznaš, saj si tudi tu opravljal odgovorno dolžnost. Katero? Franc Klemenčič: »V letih 1982 — 86 sem bil predsednik zbora delegatov SPIZ (skupnosti pokojninsko-invalidskega zava- rovanja). V tem času smo v Ptuju zgradili prizidek k domu upoko- jencev, kar je zlasti pomembno za upokojence, ki jih je bolezen ali starost priklenila na posteljo, in zgradili smo 45 stanovanj za upokojence v Ptuju. V okviru re- publike je bil sprejet nov pokoj- ninski zakon, ki je pomenil za upokojence velik napredek.« Z dopolnitvijo 60 let starosti si izpolnil prvi pogoj za upokoji- tev; kako pa je z drugim pogo- jem, to je z delovno dobo? Franc Klemenčič: »S 30. juni- jem 1989 bom imel 38 let delo- vne dobe. Takrat tudi mislim na družbenopolitičnem področju vreči puško v koruzo, ampak po svojih močeh pomagati povsod, kjer bo to potrebno.« S kakšnimi občutki se pripra- vljaš na to tretje življenjsko ob- dobje? Franc Klemenčič: »Težko mi je predvsem zaradi tega, ker da- nes niso uresničeni ideali, za ka- tere sem se že v mladosti začel boriti in za katere je naša genera- cija veliko žrtvovala. Prepričan sem: če bi imeli v vsem tem ob- dobju odločujočo besedo nepo- sredni proizvajalci, danes ne bi bilo treba socialnega kruha, ru- darjem ne bi bila potrebna gla- dovna stavka globoko pod zem- ljo. Danes se šele popolneje za- vedam, zakaj nas je tovariš Tito ob vsaki priložnosti opozarjal na bratstvo in enotnost. Ce bi bili njegove besede uresničevali v praksi, tako kot to delamo v naši krajevni skupnosti, danes tega, kar se dogaja v Jugoslaviji, ne bi bilo. Kljub vsemu pa sem opti- mist!« Resnično, brez stvarnega opti- mizma tudi pri delu ne bo uspe- ha. Franc Fideršek Delegati sprašujejo in predlagajo Na seji zbora krajevnih skupnosti SO Ptuj 28. februarja ni bila živahna samo razprava o obravnavanih zadevah, ki so bile na dnev- nem redu, temveč se je zvrstilo tudi precej delegatskih vprašanj. Naj jih navedemo: KS TONETA ZNlDARlCA PTUJ: Dele- gati želijo pisni odgovor, kako je z ureditvijo Rogozniške ceste, ker pri gradnji obvoznice ni bilo urejeno odvodnjavanje, zato ob de- ževjih voda zaliva to cesto. Bilo je tudi pred- videno, da bodo v Ptuju položili še en želez- niški tir, zato jih zanima, kako bo to vplivalo na ureditev Rogozniške ceste. Vprašujejo tu- di, zakaj se še ni začela gradnja obvoznice »J«, kar je bilo obljubljeno na zborih ob za- pori Rajšpove ulice. KS SPUHUA: Delegacija daje pobudo, da ob obstoječem odlagališču smeti ob Ro- gozniški cesti ob ograji na zunanji strani po- stavijo zabojnike za smeti. Vanje bi lahko odlagali smeti, ki jih občani tja pripeljejo \ času, ko odlagališče ne posluje. Sedaj posluje dnevno povprečno le po 4 ure. S tem bi st izognili odlaganju smeti na divjih odlagal! ščih, kot je npr. na križišču ceste Domava Spuhlja. Pobudo naj preučijo pristojni \ KGP—TOZD Komunalni servisi, ker bo to veliko prispevalo k odpravi nepravilnega odlaganja smeti. Za odlagališče na križišču ceste Domava —Spuhlja pa predlagajo, da smeti zasujejo z zemljo, ki se na raznih grad- biščih pojavlja kot višek, in tako dokončno odpravijo to divje odlagališče. KS DUŠANA KVEDRA PTUJ: Krajani ugotavljajo, da večina udeležencev v prome- tu ne upošteva odloka o prometnem režimu v starem mestnem jedru. Zato pozivajo vse od- govorne, da zagotovijo uresničevanje odloka. Opozarjajo, da je treba še naprej urejevati ze- lenice, cestišča in pločnike (zanemarjene so Lackova, Trstenjakova, Zelenikova itd), če se hočemo zavestno vključiti v projekt obnove mesta Ptuj in turizma. S tem bi tudi dokazali upravičenost turističnih nageljnov, ki smo jih dobili. KS IVANA SPOLENAKA PTUJ: Delega- cija je postavila nekaj vprašanj v zvezi z grad- njo hotela Zlati noj: Zakaj so pričeli gradbe- na dela (rušenje), če še ni bilo zagotovljenega denarja po pogodbi, in kdo je tako odločil. Kdo bo plačal stroške dosedanjih gradbenih del in kdo je odgovoren za nastalo stanje?_ (Podobno vprašanje je imela tudi delegacija OK ZSMS v družbenopolitičnem zboru). KS DORNAVA: Delegati želijo vedeti, ali se sredstva od prodaje zemljišč splošnega družbenega premoženja na območju posa- meznih KS stekajo v sklad stavbnih zemljišč občine F*tuj in ali imajo KS pravico do upo- rabe teh sredstev, kot so to imele doslej. KS POLENŠAK: Lastniki zemljišč v nji- hovi krajevni skupnosti se pritožujejo nad odločbami, ki so jih prejeli za plačilo košnje brežin odvodnih jarkov na melioriranem ob- močju. Predvsem se pritožujejo zaradi previ- soke cene košnje in predlagajo, da bi to v bo- doče opravili sami. KS VITOMARCI: Od KGP-TOZD Nizke gradnje-hidrogradnje Ptuj zahtevajo odgo- vor, zakaj še niso končali del na modernizaci- ji lokalnih cest v Drbetincih in Hvaletincih. KS je omenjeni kolektiv že neposredno opo- zarjala na pomanjkljivost, vendar po skoraj dveh letih dela še vedno niso dokončana, če- prav so bila plačana. Delegata iz KS heroja Lacka Rogoznica pa je zanimalo, kako je s ceno nafte za kmetij- ske stroje, saj je višja kot za druge potrošni- ke. FF TEDNIK » 9. marec 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 Na avtobusni postaji tudi frizer Na ptujski avtobusni postaji je iz dneva v dan živahnejše. V zadnjem 'asu so pomembno prispevaU v njen vsakdanji utrip tudi zasebniki — z dprtiem kioskov. Prvega marca je pričela delati frizerka. Začetek je bd ^'ečkot odličen tudi zato. ker so bile pričeske zastonj. V kratkem pa bodo la avtobusni postaji odprli tudi mesnico. Kljub temu da je avtobusna postaja vsaj za zdaj zasedena, bodoči lastniki kioskov še naprej pritiskajo. Franjo Palčič iz refe- rata za komunalne zadeve in promet skupščine občine Ptuj je povedal, da jih je vsak teden ne- kaj. Avtobusna postaja pa je edi- ni prostor, kjer je postavitev kio- skov urejena z urbanističnimi dokumenti oziroma občinskimi odloki iz 1977. in 1986. leta. S sprejetimi prostorsko ureditveni- mi načrti za staro mestno jedro pa teh ni dovoljeno postavljati v mestu. Občani želijo kioske postaviti na najrazličnejših krajih v mestu in okolici. Zelo se zanimajo za lokacije ob srednješolskem cen- tru, samopostrežnici Rimska peč in drugod. Skoraj gotovo pa je, da bodo v neposredni bližini sej- mišča na Ormoški cesti v Ptuju v kratkem postavili tretji kiosk, v katerem bodo prodajali cvetje. Tam je že od nekdaj tudi prostor zanj. Sicer pa se nekaj novih možnosti odpira z dokončno ure- ditvijo parkirišča za avtobusijp postajo oziroma ureditvijo peš- poti čez Grajeno. Še vedno pa je glede kioskov nekaj odprtih vprašanj. Zadeva- jo predvsem ureditev njihove okolice. Prihod na avtobusno postajo v smeri od hotela je vse prej kot lep in nekaj bo treba storiti. BRIGITA IMA ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO Brigita Pušnik je mlada frizer- ka. Po končanem pripravništvu v frizerstvu Stanka se je morala odločiti kako naprej. Najbolj za- služen za ureditev oziroma po- stavitev kioska je oče. Ta je tudi dal potrebni denar. Glede pro- stora ni bilo težav. Z odprtjem pa so malo kasnili predvsem za- radi zapletov okrog vode in ka- nalizacije. Za pričeske skrbijo poleg Bri- gite še pomočnica in pripravnica. Brigita pravi, da si želi čimveč dela, čimveč strank, moških in žensk. Lokacija je dobra. Na av- tobusni postaji se dnevno za kra- tek ali daljši čas ustavi več tisoč občanov ptujske občine. Za ne- katere postaja to manjši oskrbni center. Moško in žensko frizerstvo Brigite Pušnik je odprto vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 6. do 13. ure. Stranke se lahko naročijo tudi po telefonu na šte- vilko 776-456. MG Novi frizerski salon je lepo urejen. (Posnetek: Martin Ozmec.) Utrinek z otvoritve. (Posnetek: Jože Bračič.) Bori z novo ponudbo Nekdanji bife na gradu Bori je sameval več mesecev. Prejšnji na- jemnik se z delom ni izkazal, zato se je Haloški biser odločil, da bo objekt predal svojemu delavcu, znanemu gostincu in turističnemu de- lavcu z bogatimi izkušnjami Bojanu Kocjanu. Zanj se je odločil med desetimi kandidati. Tako je Bojan Kocjan postal 87. zasebni gostinec v ptujski občini. Na petkovi slovesnosti — pripravil jo je ob pričetku poslovanja gostišča Bori — so mu poleg predstavnikov občinske Turistične zveze in Turističnega društva Ptuj, Obrtnega združenja. Planinskega društva in Haloškega bisera zaželeli uspešno delo v obrti še številni nekdanji sodelavci in prijatelji. Gostišče ima tudi dvanajst ležišč. Njegova spe- cialiteta oziroma posebnost je vroči kamen. Nekaj podobnega fon- dueju, le da se v tem primeru meso peče na kamnu — pohorskemu granitu, ogretem na 200 stopinj Celzija. Gostišče je odprto vsak dan od 10. do 23. ure. Bojan Kocjan je z začetnim poslovanjem zadovoljen. Gostje pridno prihajajo. Zadovoljni so. Na ureditev čaka še celoten grajski kompleks in z njim vred tudi bazen. Bojan je pripravljen sodelovati. Gostišče je zanimivo tudi zato, ker je to prva točka na haloški planinski poti, zato seje Bojan Kocjan v petek hote ali nehote vklju- čil v planinske vrste. MG Razstava ročnih del v Domu upokojencev Ptuj—Muretinci Kaj vse zmorejo spretne roke oskrbovancev v Domu upokojen- cev v Ptuju in Muretincih, smo videli minuli teden na razstavah v obeh enotah doma. Ročno delo je ena od oblik delovne terapije, ki so jo v dom uvedli pred dobrim letom. In kaj vse znajo izdelati oskrbo- vanci? Lutke, makrameje, pirografije, tapiserije, vezenine, pletenine, predpražnike, košarice in še celo vrsto drobnih izdelkov. Tako kot so različni izdelki, so različni tudi materiali, iz katerih so oskrbovanci ustvarili ročna dela, prispevale pa so jih delovne organizacije (Labo- Razstavljena ročna dela v ptujski enoti doma upokojencev. (Posnetek: -OM) dova TOZD Delta, Perutnina, TOZD Tisko Marles, MTT Maribor, Svila, Obrtnik Herman Kokol). Čas ob ročnih delih hitreje mine, zbero se tisti, ki imajo spretne roke, beseda da besedo in združuje prijetno s koristnim, pravijo tisti, ki so izdelali ročna dela in jih predstavili na razstavi. Lahko jim pritr- dimo in čestitamo k iznajdljivosti in skrbnosti, s katerima so izdelali ročna dela, ki se jim mnogim kakšna trgovina ročnih izdelkov ne bi odrekla. NaV Oživljeni klavikord v pritličju ptujskega gradu je nameščena zbirka glasbil. Dva pro- stora sta namenjena salonskim, eden pa ljudskim glasbilom. Zanimi- vost zbirke so note Franca Liszta (Grande messe), ki jih je skladatelj podaril ptujskemu glasbenemu društvu, ko je skozi Ptuj potoval do- mov, na Madžarsko. Ptujska glasbena zbirka skriva v sebi veliko dra- gocenosti, med njimi tudi procesijske orgle iz leta 1739, ki jih je izde- lal celjski orglarski mojster češkega porekla Joannes Franciscus Jane- ček. Iz leta 1694 je ohranjena lutnja, ki jo je izdelal Dunajčan Andre- as Beer. Iz začetka osemnajstega stoletja sta ohranjeni dve kljunasti harfi, na kateri so igrali potujoči tirolski godci. Skupino godal zastopajo: viola da braccio iz leta 1764, ki jo je iz- delal Nicolas Luis Gilbert v Metzu, violina iz 18. stoletja in dve violi- ni d'amore. Ena od njih je iz 17. stoletja, drugo pa je leta 1732 izdelal Joanes Udalricus iz Prage. Pihala so večinoma iz 19. stoletja. Iz 18. stoletja pa sta dva fago- tina iz ljubljanske delavnice Simon Unglertha. Glasbila s tipkami predstavljajo trije klavirji iz 18. stoletja, čudovit Bosendorfer iz leta 1839, špinet in letos restavrirani klavikord iz dru- ge polovice 18. stoletja. Danes, ko zopet obujamo zvočnost starega časa — baroka, je po- membno, da igramo skladbe iz tega obdobja na avtentičnih instru- mentih. To izpeljati je seveda zelo težko, ker je teh instrumentov ma- \o, te pa so, jih je potrebno restavrirati. Ptujski klavikord iz druge polovice 18. stoletja, ki ga je obnovil Boris Horvat, ima obseg tri in pol oktave. To je prenosljiv instrument, ki ga Je glasbenik dal na mizo, pozneje so mu dali še noge. Ohišje je iz plemenitega lesa (posebno v dobi rokokoja). Resonančna plošča je iz izbranega lesa (ciprese), tipke pa so prevlečene s plemenitim materia- lom. Z udarcem na tipko tangenta udari na struno in mesto udarca določa višino tona. Zvok je nežen in prijeten. Klavikord omogoča di- namično niansiranje in efekt »Bebung« — efekt, podoben vibratu na godalih. Klavikord je eden od predhodnikov današnjega klavirja, najsta- rejši tip te vrste. Razvil se je iz monokorda z več strunami, ki so mu dodali tipke in tangente. Čas in kraj nastanka nista čisto dognana. Predpostavljamo, da je nastal v drugi polovici 14. stoletja v Italiji. Najstarejši zapisani podatki pa so iz 15. stoletja. Ime clavicordium se prvič omenja leta 1404 v pravilih za Minnesangerje — traktat Valens facere clavichordium. Leta 1440 najdemo prvi likovni prikaz tega in- strumenta v Weimarer NVunderbuch. Najstarejši ohranjeni primerek klavikorda pa je iz leta 1543 in je izdelek Italijana Domenicusa Pisau- rensisa. V 15. stoletju je klavikord znan že po celi srednji in severni Evropi. Oblika in obseg sta se menjavali, odvisno pač od števila strun in tipk. Najbolj je bil razširjen v Španiji, Portugalski, Nemčiji, Skan- dinaviji, medtem ko so v Italiji, Franciji, Nizozemski in Angliji v 17. stoletju dali prednost čembalu, špinetu in virginalu. Vsa klavirska literatura, napisana med leti 1500—1800, se lahko izvede tudi na klavikordu. Posebno so za ta instrument pisali A. Ca- hezon, J. Bermudo, J. Froberger, J. Pachelbel, D. Buxtehude, J. Kuh- nau, M. Praetorius, Ph. E. Bach, G. Ph. Telemann, J. Haydn, B. Ga- luppi. Poleg standardne oblike so gradili še pedalni klavikord, klavikord d amore, vendar se le ti niso tako razširili. Klavikord je utonil v poza- bo v začetku 19. stoletja. Prof. Majda Eržen-Novak Kupci pridno prihajajo. (Posnetek: Jože Bračič) V PTUJU PRVA ZASEBNA TRGOVINA Z ŽIVILI Občani so je bili zelo veseli Marija Skok je na Zagrebški cesti trinajst v Ptuju (Breg) prvega marca odprla zasebno prodajalno z živili. Uredila jo je v prostorih bi- vše Mipove trgovine. Ta jo je zapria 31. 12. prejšnjega leta, ker ji je zasebnik odpovedal prostor. Na podoben način je Mip s prvim mar- cem »izgubil« tudi trgovino v Moškanjcih. Tudi tam naj bi v bodoče imeli zasebnika. Prvega marca se je že od sedmih zjutraj trlo ljudi, četudi so trgo- vino odprli ob pol osmih. Slaba dva meseca je trajalo, da je Marija Skok uredila trgovino, saj je bilo glede na zahteve inšpekcijskih služb potrebno narediti marsikaj. Mož Miran Skok je povedal, da so v ob- novo vložili precej denarja, nekaj pa so dobili tudi kredita. Marija je bila v bivši Mipovi trgovini poslovodkinja pet let, sicer pa je v njej preživela že deset let. Krajani tega dela mesta jo dobro poznajo. Veliko jih je prvega marca prišlo z dobrimi željami. S proda- jalko Ančko se bosta trudili, da bi čimbolj zadovoljili kupce. Ti bodo lahko izbirali med veliko izdelki — največ jih je za gospodinjstvo, ne- kaj je galanterije in tekstila, pa tudi drobnih tehničnih predmetov. Za zdaj bo trgovina odprta od 7.30 do 16. ure, v soboto pa do 13. ure. Razmišljajo pa tudi, da bi imeli odprto ob nedeljah. Vse bo odvi- sno od želja kupcev. MG Postavitev temeljnega kamna Krajani Apač so v nedeljo, 5. marca, bili priča položitvi te- meljnega kamna za novo samo- postrežno trgovino. Predhodno je KO SZDL v tej vasi pripravil kulturni program za ženske ob mednarodnemu dnevu žensk. Slavnostni govornik pri položitvi temeljnega kamna je bil predsed- nik skupščine KS Kidričevo Jože Soršak. V svojem govoru je ome- nil, da si v sedanjih časih, ko ži- vimo v nemirnem morju življe- nja, ko nas tarejo razne politične intrige med narodi in narodnost- |T>i v naši socialistični Jugoslavi- ji, ko je standard našega človeka vedno manjši, ko se pogrezamo v vedno večje globeli, kljub vsemu z zavzetostjo prizadevamo izpol- njevati že začrtane smernice ter se trudimo izboljševati vse, da nam bo jutri lepše, ugodnejše in "omo sproščeno, lažje živeli. V svojem govoru je predsednik sl^upščine omenil tudi prejšnje delovne uspehe krajanov Apač, kot so asfaltiranje, komunalni vodovod, razsvetljava, gradnja kulturnega doma, telefon. Dose- ^'^so jih z veliko ambicioznost- jo, voljo in veliko udarniških ur. Predsedniku gradbenega od- bora Vinku Veitu je pripadla čast, da je položil temeljni ka- men. V kratkem nagovoru je kra- jane pozval k še večji udeležbi pri gradnji samopostrežne trgo- vine. Cilj bodo dosegli samo s skupnimi močmi. Udeležba krajanov iz Apač pri novi trgovini bo znašala 65 %, udeležba trgovskega podjetja MIP Ptuj pa 35 %. Omeniti mo- ramo, da so vsi navzoči gostje lahko videli, da so na gradbišču opravili prva zemeljska dela. Go- re materiala pa pričajo, da bodo krajani Apač poskušali kar naj- hitreje priti do nove samopostre- žne trgovine. Danilo Klajnšek IVAN IN RAJKO TETIČKOVIČ Z ZGORNJE HAJDINE133/A STA SE ODLOČILA ZA SKUPNO OBRATOVALNICO S ŠIROKO PONUDBO ČIŠČENJA Moto — kakovostno čiščenje Nova obrtnika sta se na novo dejavnost temeljito pripravila. Strokovni izpit sta opravila v Švi- ci. Ivan Tetičkovič je zdomec in se je z bodočim delom srečal že v tujini. V mestu, kjer je živel in delal, se je s podobno dejavnost- jo ukvarjalo kar tristo podjetij. Za skupno obratovalnico sta se Ivan in Rajko odločila iz zani- manja in pričakovanj. Rajko je povedal, da se za to dejavnost ne bi odločila, če ne bi nekaj priča- kovala. Na začetne težave sta pripravljena, dobro se zavedata, da uspeha ne bo od danes na ju- tri in da se bosta morala zanj precej truditi. Teren bodočega dela v glavnem že poznata, spo- znala pa sta tudi že svoje konku- rente. Delala bosta s sodobnimi stroji; uvozil jih je Ivan. Njun delokrog je precej širok: čistila bosta vse vrste talnih oblog, preproge, marmor, parket, okna, oblazi^eno |K>hištvo, fasa- de in bazene. Na željo strank bo- sta očistila tudi oblazinjeno no- tranjost avtomobilov. Naročila za delo sprejemata na telefonski številki: (062) 773-792 in 781-149. MG Ivan in Rajko pri skupnem delu. (Posnetek: M. Ozmec.) 8 - IZ NAŠIH KRAJEV 9. marec 1989 — TEDNIH "^PiSMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Naš Ptuj Nihče se ne oglasi, ne vem, ali smo res že tako otopeli ali kaj je vzrok, da molče gledamo ta svoj umazani Ptuj. Ptuj, mesto muzej; kakšna ironija. Ko greš po mestnih ulicah, govorim o glavnih, v stran- ske že itak skoraj ne moreš zaradi nesnage in odpadkov, si ne moreš predstavljati, da živiš v mestu na sončni strani Alp, prav blizu ti je mi- sel, da si se znašel kje na globokem jugu našega »kultiviranega« polo- toka. Sprašujem se, kje ste novinarji, da se ob to nesnago in skoraj že kulturno sramoto nihče ne obregne. Tovariš Milošič, le naprej s svo- jim ostrim peresom, saj ste tako junaško obračunali z neumnimi zdravstvenimi funkcionarji, z nesposobnimi občinarji, tu pa nič ne vi- dite. Ne vem, kakšni strici sedijo na komunali, da se jih možje peresa ne upate prav pošteno okrcati, saj bi si to krepko zaslužili. Kot stara Ptujčanka lahko rečem, da naše mesto še nikoli ni bilo tako zanemar- jeno, kot je sedaj. Govorimo o turizmu; prosim vas, kateri turist pa bi prišel v to zanemarjeno mesto? Navedla bom samo par primerov: Poglejte si okolico edinstvenega zgodovinskega spomenika rim- ska peč. Umazanija, pasji iztrebki, odpadki, skratka čista groza. Kaj bi to čudovito arheološko odkritje v pravih rokah lahko predstavlja- lo! Mi pa smo iz njega naredili eno samo smetišče. Ne vem, ali se za tem skriva neumnost ali zloba ali pa — kar je najhujše — zločinska malomarnost. Ob tem lepem zgodovinskem spomeniku so umne glave z veliko »estetskega« čuta postavile garaže. Pred njimi se je vse preteklo leto bohotil osat in tudi za divje parkirišče je bil to imeniten prostor. Um- ni komunalci so šele jeseni, ko je že mati narava osat pomorila, posla- li nekega možaka, daje bolj za reklamo kot zares parkrat zamahnil po že pomrzlem osatu. Tudi letos se bo to nadaljevalo. Sprehodite se malo po novem delu mesta, med lepimi bloki, kjer se okolica spreminja v eno samo smetišče. Moram biti objektivna; za vse res ne moremo kriviti komunalcev, kajti okolica blokov govori o nizki kulturni ravni stanovalcev. Pobarala bi tudi šolnike. Ali sploh vedo, kakšna svinjarija je za njihovo pompozno stavbo? Verjetno ne, kajti v tem primeru bi jih tu- di pretresel pogled na kupe odvrženega papirja, tetrapaka in podob- nih ostankov dijaških malic. Tovariši pedagogi, verjemite mi, da bi mladi ljudje radi to pospravili za seboj, samo usmeriti jih je treba. Vem, da je prijetno sedeti v odmoru pri kavici in tožiti nad nizko pla- čo, ampak vi ste tisti, ki vzgajate mladi rod, in prav na vas je, da jim dopoveste, kaj pomeni ekološka katastrofa. Na koncu pa še malo o duhovni umazaniji. Ali se vam, za to od- govornim ljudem, zdi primerno, da se v reklamah za kino razkazujejo na najbolj prometnih mestih prave porno slike. Vem, daje veliko lju- biteljev te filmske zvrsti, in sem tudi mnenja, da živi vsak po svojem okusu, vendar se mi ne zdi primerno, da si te porno slike ogledujejo otroci in rosno mladi ljudje. Ljubezen je nekaj tako lepega, da je ne- popisna škoda, da jo mladi človek spozna najprej s te dekadentne strani. Mislim, da boste imeli pri tovrstnih kino predstavah obilo gle- dalcev, tudi če teh slik ne boste tako na veliko izobešali. Z malo dobre volje bi vse te napake lahko odpravili in naše sta- rodavno mesto bi se s ponosom lahko imenovalo »mesto muzej in tu- ristični biser«. Aleksandra Petrič ODGOVOR NA ČLANEK Nezadovoljstvo pri urejanju pogrebnih zadev v soboto, 4. februarja 1989, okrog 9. ure sta v pisarni DE Pogreb- na služba oglasila tovariš in tovarišica ter naročila krsto in prevoz po- kojne Marije Majcen iz bolnišnice Ptuj na hajdinsko pokopališče. To smo isti dan tudi storili. Glede plačila smo se dogovorili, da bomo za- devo uredili v ponedeljek, 6. februarja 1989, ko bodo lahko predložili ustrezno dokumentacijo. Razložil sem jima, da morata druge zadeve v zvezi s pogrebom reševati na KS Hajdina in jima dal naslov grobar- ja, ki je zaposlen pri KS Hajdina in opravlja grobarska dela na haj- dinskem pokopališču. Ponovil sem, kar smo se dogovorili, in tovariš, kije prišel naročit storitev, je dejal, daje seznanjen z nadaljnjim pote- kom pokopa na Hajdini. V naši pisarni so se ponovno oglasili v ponedeljek, 6. februarja 1989, ob 8. uri zaradi poravnave računa. Takrat so naročili oz. zahte- vali pogreb za isti dan ob 14. uri. Tega seveda nismo mogli storiti, ker smo za ta dan, to je 6. februarja, ob 14. uri že imeli določen pogreb na novem rogozniškem pokopališču. P. S. Ce opravljamo pogrebni ceremonial na katerem koli pokopališ- ču, določamo uro pogreba po dogovoru s stranko vsaj en da pred po- grebom. V tem primeru se tako nismo dogovorili. VODJA DE POGREBNA SLUŽBA: Janez Krajnc Zakaj še nimamo asfalta? »v kxaju, kjer bi radi njegovi prebivalci s svojimi močmi uredili to in ono, je seveda ze- lo dobro, če se ljudje med seboj razumejo, spoštujejo, si zaupajo . . .« To so besede s pa- pirja, ici jih je zapisala Darj^Lukman, pa žal le redko kje zaležejo. Tudi v našem kraju — v naši KS Dolena — te besede ne najdejo pravega mesta. Že kot članica mladine in članica folklorne sku- pine sem imela priložnosti spoznati marsika- tere napake, ki jih delajo ljudje, katerim so zaupane funkcije v KS. Priznati moram, da meje marsikaj motilo, vendar se nisem upala vmešavati v njihove probleme. Ko pa sem postala radovedna in sem povzdignila glas, pa sem bila pobita in kot zlomljena^žival sem zapustila KS, mladino in folkloro. Želela sem vse pozabiti in ostati v ozadju, vendar ob kri- vici, ki se dogaja krajanom, katerih del sem tudi jaz, ne morem ostati tiho. Pred dvema letoma smo imeli v naši KS re- ferendum, na katerem smo se odločali o tem, ali smo pripravljeni s samoprispevkom zgra- diti oziroma asfaltirati cesto. Referendum je seveda uspel, saj je bila želja vsakega kraja- na, da bi se naše cestne razmere izboljšale, da bi končno tudi v naš kraj pripeljala asfaltna cesta. Takrat smo sklenili, da bomo plačevali samoprispevek vsi delovni ljudje, kot tudi vsa gospodinjstva, in sicer za dobo treh let. V teh letih naj bi asfaltirali regionalno cesto št. 337 — Popovci, Zg. Pristava, Bolečka vas. Dogovorjeno je bilo, da naj bi cesto moderni- zirali v treh etapah. Začeli naj bi v naselju Popovci, kjer se konča sosednja in začne na- ša KS Dolena. Nadaljevalo bi se v smeri Zg. Pristave proti Bolečki vasi. Tako je bilo na zboru krajanov rečeno in seveda do takrat problemov še nismo poznali. Naši problemi so se začeli takrat, ko so prišli delavci in za- čeli meriti cesto v Zg. Pristavi. Čakali smo, da pridejo tudi v našo vas, pa je bilo čakanje zaman. Začudeni smo gledali, kako so stroji razkopavali cesto, potem so prišli tovornjaki in vozili gramoz. Naše začudenje se je spreo- brnilo v jezo. Ko smo se zanimali pri delav- cih, kaj vse to pomeni, so nam kratko pove- dali, da je takšno naročilo od naših »glav- nih« iz KS. Na vprašanje, kdaj bodo začeli pri nas delati asfalt, pa so dejali, da je boljše na to pozabiti, ker ni denarja. Spoznanje je bilo boleče, saj smo vedeli, da smo prevarani. Zakaj so začeli modernizacijo v Zg. Pristavi in ne v Popovcih, kot je bilo na zboru rečeno. pa odgovora nismo dobili. Vaščani iz Popov- cev smo se zbrali sredi vasi in zahtevali pred- stavnika za ceste v KS, da bi nam razložil, kaj se pravzaprav dogaja, vendar ga kljub dolgemu iskanju nismo našli. Nekdo drug, ki naj bi imel tudi prste zraven, pa nas je nepri- jazno odslovil in se izgovarjal, da sam pri tem nima nič. Lepa reč! Zahtevali smo, naj se skliče delni zbor krajanov iz naselja Popovci, vendar so sklicali zbor, na katerega so bili povabljeni tudi krajani iz naselij Zg. Pristava in Bolečka vas. Povedati moram, da so nam bila vabila za zbor izročena približno dve uri pred sestankom, kar je bil tudi vzrok, da je bila udeležba iz naše vasi skromna. Na zbor so bili povabljeni tudi predstavniki Cestnega podjetja. Na naše že znano vprašanje so ti »prijatelji pri koritu« dajali najrazličnejše odgovore in seveda izgovore v svoj prid. Mi, ubogi kmetje in delavci, smo pobiti odšli do- mov, za hrbtom pa smo čutili njihov posmeh. Naše besede so bile le kaplja v morje in so jih hitro potopili. Šli smo v boj za svoje pra- vice, pa ostali poraženi in zasmehovani celo od sokrajanov. Dnevi so minevali, delo je potekalo dalje, mi pa smo žalostno gledali na tovornjakarje, ki so vozili mimo nas material za asfalt, ki je bil namenjen za našo cesto. Ni nas toliko bo- lel pogled na vozila, večja je bila bolečina ob pogledu na gosto meglo prahu, ki so jo puš- čali za sabo. Celo vroče poletje smo zapirali okna, da bi stanovanje zaščitili pred meglo prahu, celo poletje uživali sadje in zelenjavo, ki je rasla v tem prašnem oblaku. Ne samo da so nas prevarali, tudi zastrupljali so nas, saj so ves material, ki je bil potreben za asfalt in celo za regulacije Dravinje, vozili skozi na- šo vas. Edino tolažbo smo našli v obljubi, da bo- mo dobili asfalt drugo leto. Preživeli smo šok, prišla je zima in z njo novo leto — za nas zelo obetajoče. V začetku leta je bil zbor krajanov, na katerem smo bili obveščeni, da bodo začeli modernizacijo ceste takoj, ko bo prišla pomlad. Ko je prišla pomlad, so se obljube premaknile na poletje in tako so se premikale iz meseca v mesece govorice, da se bo končno začelo nekaj delati. Dnevi in me- seci so minili, prišla je zima in z njim izgo- vor, da se pozimi ne sme polagati asfalt zara- di možnih nizkih temperatur. Ne spominjam se, da bi bil čez poletje kakšen zbor krajanov, kjer bi nam povedali, kaj se pravzaprav doga- ja, zakaj se dela ne začno ali vsaj kam se ta denar od samoprispevka nalaga. Med ljudmi pa so se začele širiti govorice, da so naš de- nar, namenjen za asfalt, ki je dotekal vsaj mesec na KS, posodili zeleni bratovščini sosednje KS za gradnjo novega doma. Ce jj to res, dragi naši »glavni pri koritu«, pote« res ne vem, ali še imate glavo na pravem me stu. Vprašam vas, ali je to pošteno do delov nega človeka, ki vam zaupa, ki verjame v va še sposobnosti. Ce so to samo govorice, potem pa nam po vejte, kje je ostal denar, zakaj ste samo oblju, bljali, asfalta pa niste položili. Zakaj nam ni ste na zadnjem zboru krajanov letos odgovo rili na zastavljena vprašanja? Zakaj ste dajal nejasne odgovore, ki so za nas, preproste lju di, nerazumljivi? Vaš odgovor, češ naj se gre mo kar sami zanimat, kakšna je situacija gle de letošnje modernizacije ceste, je bil takšen da je pokazal vaš pravi obraz. Zdaj, ko ste s vi »pri koritu« naredili asfalt, zdaj pošiljat« nas, naj gremo blažit vaše grehe. Ko je šlo za vaše dobro, ste znali rešiti problem, takrat j« bilo dovolj denarja, zdaj, ko pa gre za nas, zdaj, ko želimo dobiti to, kar nam že tretje le to obljubljate, pa ni denarja — zdaj ste pa nemočni. Cemu pa ste nam sploh potrebnil Saj ste vi za to plačani, saj je to vaša služba; četudi naletite na zaprta vrata, si jih morate sami odpreti. Ce pa tega niste sposobni, pre pustite ljudem, ki bodo znali bolj pošteno de lati. Mislim, da bo referendum prej potekel kot pa bo naša vas videla asfaltno prevleko Ali nas bodo res prisilili, da bomo naredili to, kar so naši sosedje, da bomo s silo dosegli to, kar nam je bilo obljubljeno in za kar tudi plačujemo? Toda vprašam vas, dragi moji vaščani: Ali se boste upali postaviti proti vetru, boste šli > boj za lepšo cesto ali pa boste raje ostali do^ ma, se skrivali za vrati in čakali na odreše nje? Ali ni lepše čakati doma, držati roke \ žep in gledati, kako se posamezniki borimo' Nič vam ne škodi! Ce bo boj uspel, boste ta ko vsi heroji po bitki (v kateri pa niste sode lovali), če pa ne bo uspel, pa boste imeli čist< roke in nihče vas ne bo gledal postrani, sa ste bili pridni, potrpežljivi . . . Pri nas, v naši KS ni razumevanja, ne spo štovanja, pri nas vsakdo, ki sprejme kakršno^ koli funkcijo, poskrbi, da si dobro postelje kako pa bomo drugi spali, pa ga žal ne skrbi Ce se motim, toliko boljše za vas, če pa s< kdo počuti prizadetega, pa naj se ne sekira saj je takih vedno več ... žal! Upam, da se b( na moj članek kdo oglasil in mi povedal od- govor. . Nekoč da — danes ne (Odgovor na članek v 7. številki Tednika 23. febru- arja 1989) RUŠI LAHKO VSAKDO - KDO BO GRADIL?) v Tedniku št. 7 je bilo 23. fe- bruarja objavljeno pismo (ne ve se, komu naslovljeno) Franca Požegarja, »bivšega« predsedni- ka skupščine KS Trnovska vas. Namen mojega pisanja ni »akcij- ska nedejavnost«, toda tudi jaz ne maram groženj in niso mi všeč zahrbtne igre. Analogno tov. Požegarju bi se vrnil k poteku akcije za drugo plast asfalta na v »preteklosti« že asfaltiranih cestah. Predsedni- ca sveta KS mi je namreč javno očitala, da je morala sedeti tri ure pri nas doma v kuhinji, ko so izvajali akcijo podpisovanja po- godb za sofinanciranje omenjene druge plasti asfalta. Seveda so bili starši proti, ker se zavedajo, da takšna »želarija« ne ustvarja viškov prihodkov za podpisova- nje takšnih in podobnih pogodb, vendar sem po nekajurnem pre- pričevanju, zaverovan v svoje dohodke, pogodbo podpisal in seveda v dogovorjenem roku svoje obveznosti izpolnil. Nekoč asfaltirane ceste smo torej »do- končno« asfaltirali, vendar osta- ja morda celo grenak priokus iz- gubljenega nedeljskega popol- dneva. Seznam krajanov, ki te pogod- be niso podpisali, je bil izobešen pri vhodu v novo samopostrežno trgovino -- staro osnovno šolo, ki je bila nekoč odpisana, v novi pa baje ob dežju iščejo dežnike; ne glede na svoje zmožnosti so bili javno grajani in morda žalje- ni — ne užaljeni, saj se ve, kako je, če nekdo hodi po blatu, veli- ko prispeva za skupnost in osta- ne v istem blatu, pa mora spet podpisati za isto . . . ! Vsi stari spori, o katerih je bilo nekaj zapisano in ki so se poja- vljali na raznoraznih sestankih in sejah, so izbruhnili ob razpisu iz- rednega referenduma za gradnjo zdravstvene postaje v Trnovski vasi. Pustimo ob strani, da smo imeli zdravstveno pomoč organi- zirano v neustreznih prostorih (dokumenti o prepovedi delova- nja le-teh krajanom niso bili pre- dočeni) in izglasovan samopri- spevek, katerega del je namenjen za gradnjo zdravstvene postaje. Krajevno vodstvo je s preveli- ko željo po čimprejšnji gradnji zdravstvene postaje šlo v podpi- sovanje pogodb (20.000 din me- sečno) za čimprejšnjo realizacijo projekta. Ugotovljeno je bilo, da na tak način sredstev ne bo mo- goče zbrati, in padla je pobuda o razpisu izrednega samoprispev- ka. Tu pa se začenjajo problemi. Ljudje na deželi ob svojem delu enostavno nimajo časa slediti troskokom inflacije in jim je bila vsota (30.000 din mesečno) dosti previsoka. Porajala se je vrsta vprašanj: kako bomo to zmogli, ali bo razpisana vsota res zado- stovala, zakaj nam niso predoče- ni idejni projekti, ali imamo za- gotovilo SIS za zdravstvo, da bo plačala osebje v teh prostorih . . . Pustimo ob strani vprašanja o pravilnosti razpisa referenduma (sklepčnost skupščine KS, vaški odbori . . .), pustimo ob strani pritožbe »ljudi, ki hočejo ostati v tajnosti«, pustimo ob strani sejo KO pri OK SZDL Ptuj za vloge in pritožbe, vprašajmo se, komu so potrebne razprtije, nesoglasja, ogovarjanje, prepiri, grožnje s sodiščem, pranje perila v javno- sti? Ali si res moramo brusiti zobe drug na drugem, če smo nedolgo tega stali kot en mož, ko smo se borili proti gradnji hlevov, pa jih bodo baje kljub vsemu zgradili nam pod nosom? Desetletja že so nam govorili o samoupravljanju, desetletja ste nas učili samoupravljanja, in ko smo končno v osnovni samou- pravni celici hoteli samoupravno zaživeti, pa se govori o opoziciji, nezaupanju, razdoru med mladi- mi in starejšimi. Je to res potreb- no? Pozabimo že na čase odbor- nikov, pozabimo na samoupravo v imenu posameznikov, posku- šajmo s samoupravo po meri krajanov! Kako lepo bi bilo, če bi se na prihodnjem zboru krajanov naše krajevne skupnosti pogovarjali ne o sklepčnosti, ne o takih ali drugačnih (ne)samoupravnih po- stopkih, ne o iskanju krivcev za ogovarjanja ali pritožbe, takšne ali drugačne, ampak da bomo re- kli: Tovariši, to potrebujemo, to zmoremo, to hočemo! Poznamo se — priznajmo — do obisti, vo- limo, izvolimo in seveda vprašaj- mo kdaj in kako bomo kakšno akcijo izpeljali. Podpisani: »eden od mladin- cev, ki je bil ves čas zbora naj- glasnejši (doslej pa ga še nismo videli v nobeni krajevni akciji)« — in da ne bo spet iskanja »člo- veka ali skupine ljudi« — s pol- nim imenom Zmagoslav Šalamun ODPRTO PISMO PREDSEDNIKOMA SKUPŠČINE OBČINE PTUJ IN IZVRŠNEGA SVETA Po ustavnem določilu je denar od kanalščine treba vrniti Spoštovana predsednika! Sklicujoč se na odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da ste izdali odredbo v nas- protju 7 zakonom, in je bila objavljena tudi v Tedniku, sklicujoč pa se tudi na prvo odprto pismo, v katerem je avtor Franjo HOVNIK zahteval, da zneske, vplačane na račun re- konstrukcije, vrnete, kar pa ste odklonili, sklicujoč se na 414. člen ustave, pri tem pa žal pozabili, da bi se seznanili tudi z nasled- njim, to je 415. členom ustave, ki navaja, da imamo prizadeti pravico zahtevati od pristoj- nega organa spremembo akta, to zakonsko pravico, ki nam jo daje ustava, s tem odprtim pismom tudi uveljavljamo ter dodajamo, da nam je ustavno sodišče dne 20. februarja 1989 med drugim odgovorilo, da ima vsakdo, čigar pravica je bila kršena z dokončnim ak- tom, ki po odločbi ustavnega sodišča ni v skladu z ustavo in zakonom, pravico zahteva- ti od pristojnega organa v tem primeru od izvršnega sveta občine Ptuj uveljavitev pravnih učinkov odločbe ustavnega sodišča za nazaj. Stanovalci hišnega sveta Jadranska 17, Ptuj, upoštevajoč ustavno določilo 415. člena ustave SR Slovenije, kot prizadeti zahtevamo od odredbodajalca, se pravi SO občine Ptuj, da stanovalcem Jadranske 17 povrnete vsa vplačana sredstva na račun rekonstrukcije či- stilne naprave v roku, ki je predviden, vštevši obresti, ki jih priznava banka. Hišni svet zah- teva, da izdate ustrezni akt Komunalnemu podjetju Ptuj-TOZD Vodovod in kanalizaci- jo, da postopa v smislu ustavnih določil in iz- polni našo zahtevo, sicer vse do rešitve ne bo- mo plačevali vodarine in prispevka za kanal- ščino. Ker HS Jadranska 17 žal ni pristojen, da bi lahko v imenu vseh hišnih svetov, zasebnikov (v lastnih hišah) zahteval povrnitev že vpla- čanih sredstev, le-tem predlagamo, da naj prav tako s posebnimi zahtevki že vplačana sredstva zahtevajo nazaj. S tem je dokazano, da pravne posledice, ki so nastale iz razveljavljenega akta, niso od- pravljene, kar ste zapisali v vašem pojasnilu oziroma informaciji, objavljeni v Tedniku štev. 5 9. februarja 1989. Drugače povedano. na zahtevo prizadetih ste dolžni vrniti že zbrana sredstva kanalščine. Razumljivo, da z obrestmi, ki jih priznava banka. S tem smo vam podali dopolnjen »komentar«, ki ste ga v svojem odgovoru omenjali kot netočnega. Naše mnenje je, da je rekonstrukcijo po vseh pravnih in čisto človeških merilih brez pravnih zavitosti dolžan opraviti investitor oziroma izvajalec del, kar vam je tovariš Hovnik, ki je pred ustavnim sodiščem sprožil pobudo, že zapisal v prepričanju, da naj vsak odgovarja za svoje delo, in če ga hote ali ne- hote polomi, naj nosi tudi vse posledice — v konkretnem primeru stroške rekonstrukcije. Druge alternative ni in iz tega sledi, da mora tudi KGP Ptuj svoj novi zakon, ki ga je izda- la potem, ko še prvi del odredbe ni bil do- končno rešen, prav tako razveljaviti. To je edino pravično, pošteno! Hišni svet Jadranska 17 — predsednik Jože Vajdič in stanovalci Aforizmi Težava politikov (funkcionarjev) in gospodarstvenikov (šefov) je v tem. da ko to postanejo, zgubijo sposobnost razmišljanja. - • - Idealna teorija za človeka je tisto, česar noče, ne želi. ne zmore in ne poizkuša doseči. - • - Zbori delavcev so zato. da uradno priznavamo neznanje (neznanih ali včasih znanih) predlagateljev. Janez Lah TEDNIK ~ ^- NAŠI DOPISNIKI - 9 Najboljši mladi šahisti iz OŠ Gorišnica že v začetku februarja je bilo v organizaci- ji šahovskega društva Ptuj, ZTKO občine Ptuj in OS Franca Osojnika Ptuj izvedeno občinsko ekipno pionirsko prvenstvo v šahu. V vseh štirih kategorijah je skupaj sodelovalo 19 ekip s tem, da je bila največja konkurenca v kategoriji mlajših pionirjev. Rezultati: 1. mlajši pionirji: I. OŠ Tone Žnidarič Ptuj (Matjaž Plajnšek, Darko Zemljarič, Roman Križanič in Igor Vidovič), 2. OŠ Markovci, 3. OŠ Gorišnica itd. 2. starejši pionirji: I. OS Gorišnica (Robert Roškar, Miran Kralj, Robert Kokot, Benja- min Ciglarič in Igor Ivančič), 2. OŠ Markov- ci, 3. OS Grajena. 3. mlajše pionirke: I. OŠ Gorišnica (Hele- na Rižnar, Breda Vindiš, Bojana Šuman, Anja Zamuda), 2. OŠ Grajena, 3. OŠ Podleh- nik. 4. starejše pionirke: I. OS Gorišnica I (An- dreja Kostanjevec, Slavica Trunk, Helena Trunk, Alenka Šuman), 2. OŠ Podlehnik, 3. OŠ Gorišnica II. Regijskega prvenstva, ki bo II. marca v Sladkem Vrhu, se bodo udeležili: I. ekipa pri st. pionirjih, I. in 2. ekipa pri st. pionirkah in mlajših pionirjih ter prve tri ekipe pri mlajših pionirkah. Prejšnjo soboto pa je bilo še posamezno občinsko pionirsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 67 mladih šahistov iz devetih OS. Največja konkurenca je bila v kategoriji st. pionirjev, kjer perspektivni član SD Ptuj Sa- šo Prelog iz OS Markovci ni dovoli! presene- čenja. Brez poraza pa je pri ml. pioninih dru- gič zmagal član društva iz OŠ Tone Žnidarič Matjaž Plajnšek. Uspehi st. in ml. pionirk OŠ Gorišnica samo potrjujejo, da zmaga v ekip- nem delu ni bila naključje. Rezultati: 1. mlajši pionirji: I. Matjaž Plajnšek, OŠ T. Žnidarič; 2. Igor Gajšek, OŠ F. Osojnik; 3. Tadej Majcenovič, OS Markovci. 2. starejši pionirji: Saša Prelog, OŠ Mar- kovci; 2. Miran Kralj, OŠ Gorišnica; 3. Seba- stijan Cafuta, OŠ Kidričevo. 3. mlajše pionirke: I. Bojana Šuman, Hele- na Rižnar in Breda Vindiš — vse OŠ Gorišni- ca. 4. starejše pionirke: I. Helena Trunk, 2. Stanka Levanič in 3. Slavica Trunk, vse OŠ Gorišnica. Regijskega tekmovanja, ki bo v aprilu na Sp. Polskavi, se bodo udeležili: I. pri st. pio- nirjih, I. pri st. pionirkah (2. je rezerva). I. in 2. pri ml. pionirjih (3. je rezerva) ter prve tri pri mlajših pionirkah. Škoda, da se tekmovanja niso udeležili učenci iz včasih močnih šahovskih centrov (Juršinci, Cirkulane, Majšperk, Videm ...). Ce vemo, da za igranje šaha niso potrebni ve- liki in dragi prostori, potem bi samo malo dobre volje mentorjev že lahko spremenilo odnos moči na občinskih tekmovanjih. Tako je potrebno dati vse priznanje mentorjem, ki že vrsto let vzgajajo najboljše ptujske šahiste (M. Vaupotič, I. Voršič, V. Viher, I. SumandI, A. Botolen in še nekateri), ter članom šahov- ske sekcije Spuhlja, ki so prevzeli mentorstvo v OS Markovci, kjer so že vidni rezultati. Za brezhibno organizacijo gre zahvala vodji tekmovanja Oliverju Težaku, posebno zahvalo pa zasluži za izkazano gostoljubje OŠ F. Osojnika ter ZTKO občine, ki je za najboljše pripravila priznanja. Sodniški del tekmovanja so uspešno opravili sodniki ŠD Ptuj ob pomoči sodnikov iz ŠS Spuhlja ter mentorjev OŠ, ki so v večini tudi člani dru- štva. Med prvaki letošnjega prvenstva lahko prav gotovo v bližnji bodočnosti iščemo na- slednike st. vzornikov (D. Polajžerja, R. Br- gleza, T. Vaupotič, A. Ličina, N. Mihevc in še nekaterih), ki so ravno z uspehi na pionirskih tekmovanjih opozorili nase in so danes med najboljšimi tako v mladinski kot članski kon- kurenci. Rešiti pa bo potrebno financiranje tako občinskega kot regijskih prvenstev in morebitne uvrstitve na republiško prvenstvo. Upamo, da bo dosežen skupni dogovor z ZTKO občine Ptuj in da bomo prihodnje leto na občinskem prvenstvu lahko podelili me- dalje vsaj zmagovalcem posameznih katego- rij. Za vložen trud in prikazano šahovsko znanje bi si to prav gotovo zaslužili. Silva Razlag 7. šahovsko prvenstvo Juršincev športno društvo Slovenske gorice Juršinci je tudi v letu organiziralo šahovsko prvenstvo krajevne skupnosti. Žal je bilo letošnje neko- liko okrnjeno, ker na njem ni sodelovalo ne- kaj boljših šahistov, med njimi tudi lanski pr- vak in prav gotovo najmočnejši juršinski ša- hist Samo Bezjak. Nastopila ni tudi bivša re- publiška prvakinja Jasna Pavlin, saj bolj po- redko zaide domov in se s šahom žal ne ukvarja več resno. Tako po malem zamira »juršinska šahovska šola«, ki je dala temu malemu kraju na obrobju Slovenskih goric pet republiških prvakov v pionirski in mla- dinski konkurenci, eno drugo in dve šesti me- sti na državnih prvenstvih, s čimer se žal lah- ko pohvalijo redki kraji v Sloveniji. To ome- njam zgolj zato, da bi spomnil sokrajane, ka- ko nesmiselno se mi zdi početje, ko so na proglasitvi športnika občine Ptuj podeljevali priznanja zaradi priznanj, na izjemne rezulta- te svojih športnikov pa so pozabili. Ker pre- dobro poznam mizerno stanje telesne kulture v kraju, sem si vzel pravico, da izrazim svoj protest in nestrinjanje z gojitvijo lažnih vred- not, ki že mejijo na absurd. In ker je to pro- blematika, ki si zasluži obširnejšo obdelavo, se bom osredotočil zgolj na naslov članka. Tekmovanje sta vodila Tonček Lajh in Mirko Gomilšek in je potekalo izredno ko- rektno. V izenačenem boju, ki se je vnel za prvo mesto, je imel največ znanja in sreče pi- sec sestavka, drugo mesto pa sta si razdelila Tonček Lajh in Branko Matjašič z enakim številom točk. V dodatnem dvoboju je bil uspešnejši Tonček Lajh, ki je dosedaj osvojil največ naslovov najboljšega. Piscu sestavka pa je to drugi naslov prvaka. Pred tekmova- njem smo se za trenutek poklonili v spomin preminulim juršinskim šahistom. Naše vrste je tik pred turnirjem zapustil eden od pionir- jev šahovske dejavnosti v kraju Geza Olah, eden redkih, ki se je udeležil vseh šahovskih tekmovanj. Šahovska sekcija pa že razmišlja o memorialnem turnirju, s katerim bi skrom- no počastili spomin na preminule juršinske šahiste Lidijo, Jožeta in Gezo, ki so imeli ve- liko zaslug za meteorski vzpon juršinskega šaha. Franc Cafuta Aluminij-Steklar 3:2 (1:0) v s vojem četrtem prijateljskem nogometnem srečanju so nogo- metaši Aluminija iz Kidričevega zasluženo premagali vodečo ekipo OČL-vzhod Steklar iz Rogaške Slatine. Domači igralci so začeli hitro in izvedli nekaj zelo lepih akcij. Vodstvo za Aluminij je dosegel Stre- lec z zelo lepim zadetkom. Tudi v drugem polčasu so bili domačini nekoliko boljši nasprotnik. Po zelo lepi akciji Vajde in Gajserja so po- večali vodstvo. Po tem zadetku so gostje zaigrali nekoliko trše in po zaslugi slabo postavljenega vratarja domačih razultat znižali. Nekaj minut kasneje so gostje po hitrem nasprotnem napadu rezultat izena- čili. Pet minut pred koncem srečanjaje zelo dobri sodnik Žitnik doso- dil enajstmetrovko; Gajser jo je spremenil v zadetek in s tem dosegel zasluženo zmago nogometašev Aluminija. Danilo Klajnšek Drugi hitropotezni turnir Podvršniku v organizaciji Šahovskega društva Ptuj je bil izveden drugi hitro- potezni turnir za leto 1989. Med 9 tekmovalci je zmagal lanskoletni skupni zmagovalec Marko Podvršnik s 13 točkami, sledijo Cič II, Iljaž 10, Šeruga 9,5, Anita Ličina in Boris Žlender po 8, Težak 7, Plajnšek 3,5 in Sedlašek 2 točki. Vrstni red po dveh turnirjih posebnega točkovanja: I. Cič 29, 2. Podvršnik 20, 3. do 5. Brglez, Ivo Mihevc in Šeruga 18, 6. Žlender 14 itd. Naslednji turnir bo v petek, 3. marca, ob 18. uri. Silva Razlag SŠC Ptuj, 28. februarja: Andrej Drevenšek, Draženci 63; Zlatko Maček, Kajuhova 5; Bojan Kolednik, Sagadinova 16; Roman Meško Mezgovci 56/a; Marijan Turk, Lancova vas 35; Mitja Kovačič, Trnovska vas 43/a; Milan Ga- lun, Stoperce 7; Andrej Hunjet, Formin 21/b; Matjaž Vavken, Strnišče 6/a; Bo- rut Žemljic, Podgorci 44; Bojan Pucko, Stoperce 15; Srečko Fošnarič, Gorišni- ca 125; Stanko Kolarič, Strelci 3; Boris Šoštarič, Osterčeva 2; Boštjan Mlakar, Majšperk 8: Jože Težak, Hrastovec 75; Bojan Kokol, Bresnica II; Bojan Hor- vat. Povodnova 16; Boris Bavdek, Apače 194; Aleksander Mlakar, Poljska 33; Aleksander Skaza, Draženci 12/a; Milan Kuri, Janežovci 3; Denis Ivaniševič, Kajuhova 3; Mitja Žuran, B. Ziherla 7. SŠC Ptuj, 1. marca: Roman Drevenšek, Zg. Hajdina 99/a; Gregor Kovačič, Lešje 13. Podlehnik, 2. marca: Jože Koren, Sedlašek 119; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Milena Mali, Podlehnik 6/a; Dragica Šeruga, Potrčeva 22; Stanko Glažar, Hajdoše 38/a; Marija Gajšek, Podlehnik 61; Ivan Štrucl, Sedlašek 94; Drago Vidovič, Sedlašek 34; Mirko Milošič, Podlehnik 6/a; Alojz Gajšek, Podlehnik 19; Franc Cuš, Finžgarjeva 23; Jože Golob. Podlehnik 12; Olga Hren, Gorca 13/a; Ljudmila Gajšek, Gorca 3/a; Janez Šlehta, Podlehnik 8; Ivan Hren, Gor- ca 13/a; Edi Gajšek, Kraigherjeva 33; Franc Gajšek, Gorca 3; Franc Cafuta, Zagrebška 119; Marta Maučič, Zakl 41; Rozalija Kovač, Podlehnik 6/a; Milan Cafuta, Sedlašek 32; Franc Vavpotič, Sedlašek 97; Milica Jeza, Podlehnik 6/a; Konrad Vavpotič, Sedlašek 71; Marija Jeza, Podlehnik 92; Romana Mere, De- žno l/a; Franc Mere, Gorca 2/a; Vika Breznik, Podlehnik 6/a; Slavko Fric, Podlehnik 6; Anton Butolen, Žetale 42; Stanko Vavpotič, Slavšina 12; Kristina Sirec, Gruškovje 3; Berta Pernat, Kozminci 16; Vladimir Štrucl, Kozminci 21; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Franc Cafuta, Ziherlova 12. 10 — ZA KRATEK ČAS 9. marec 1989 - TEDNIH DELEGAT Lujzek Dober den! Zaj pa že malo lajži dihan, saj me je dvakrat zaporedoma dež namoča. Jehal ga na gorični kol, pa še toča je prejšjo soboto mlotla med dežon. Tak kak lešjaki je debela bila. Na srečo vejkše škode zaj toti trdi bič še neje nareda, samo da že v merci toča klesti, to pa je itak provi tja kvadrat narobe svet. Pa kaj si čemo, tak van je pač to. Nič ne pomogajo kletvice pa tudi molitvice ne. Moj sosid Juža provi, ke imamo točo namesto sne- ga zato, da bi vse tiste malo po glovi potuklo, ki se špilajo z mi- rom in sožitjon v naši domovini. Sploh se ne zavedamo, kak bi nam lehko vsem lepo bilo, če bi se boj radi meli in vsi pošteno de- lali. Med in mleko bi .ve nam lehko cedila, pa se namesto toga gremo nekšne mednacionalne kregarije. Škoda, škoda, rajši bi si zapeli tisto pesem Bratje, podajmo si roke, delovne roke. Pa bodi zadosti o tem, saj mi dlake na koži gor vstonejo, če se spunim, kaj vse spočijamo, namesto da bi nam lepo bilo. Pa kak nam cene fort naprej rosejo: to ovi den sen na Ptuji v eni go- stilni bija glih te, gdo so cenik poprovlali. Naroča sen si deciliter vina in ploča 330 štorih jurjov. Spuna sen se, kejko sen lensko je- sen za grozdje doba, pa mi matematika nikak neje šla vkuper. Boj sen računa, boj mi je nič ne bilo jasno, pa če glih je sunce si- jalo. Posebno moške hi rad pita, kak so kaj dan žena praznovali. Itak ven, ke moški boj praznujejo kak ženske. Tudi v naši vesi smo proslavo naredli in se lepo meli. Moji Mici sen za darilo ene- ga zvunčeka pokluna. Pre, ke je meja malo boj mehek peceljček, pa je vseeno zadovoljna bila. Če glih en den prepozno, želim vsem ženskam, mamicam, deklinam, babicam, skrotka vsem, ki so med nogami drgačik narete kak moški, vse najbojše in najlep- še. Pa saj de skoro den vseh mučenikov, praznik tudi za moške. Vas pozdrovla mučenik LUJZEK. RADIO PTUJ (94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val) ČETRTEK, 9. marca: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no- vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne- va. 17.50 Včeraj danes-jutri. 18.00 URICA DOMAČIH. PETEK, 10. marca: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Za konec tedna, nasveti — vmes zaba- vna glasba. SOBOTA, 11. marca: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (no- vice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dne- va. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba. NEDELJA, 12. marca: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz uspešnic dneva — vmes reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Do- mača ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke poslušal- cev. PONEDELJEK, 13. marca: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Kultura, Prek vikenda, šport. .., vmes vedno lepe melodije. TOREK, 14. marca: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Pogovor o ..., Vprašanja in odgovori. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba. SREDA, 15. marca: 17.00 Informativna in zabavna oddaja (novi- ce, obvestila, reklame med glasbo po željah). 17.45 Uspešnica dneva. 17.50 Včeraj-danes-jutri. 18.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladin- ska), vmes Gremo v disko. POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS! (771-223) PiSiTE NAM! (Zavod Radio — Tednik, Vošnjakova 5, Ptuj) TV LJUBLJANA iN ZAGREB PETEK, 10. IVIARCA LJ I: 10.10 Mozaik: Tednik; Alpe Jadran; L. McMurtry: Umor Mary Phagan, amer. nad., 4/4. 16.30 Tv dnevnik I. 16.45 Mozaik: Tednik; Alpe Jadran. 18.20 Spored za otroke in mlade: V. Pečjak: Drejček in trije mar- sovčki; 18.35 Safari, češkoslova- ška nad., 3/13. 19.05 Risanka. 19.12 Tv okno. 19.17 Naše akci- je. 19.30 Tv dnevnik 2. 20,05 Naš edini svet, angleška dok. serija, 8/8. 20.40 Detektiva iz Miamija, ameriški film. LJ I: 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Do- mači ansambli, ponovitev. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simf. orkestra RTV Ljubljana: Pergo- lesi: Stabat mater; Ciglič: Kon- cert za harfo; Stravinski: Igra kart; dirigent: Franco Carcciolo (prenos iz CD). 22.20 En avtor, en film, oddaja TV Beograd. 22.40 Satelitski programi — po- skusni prenosi. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški spored. 9.00 TV v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste — poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Nočni pro- gram, ponovitev. 17.15 Tv dnev- nik 1. 17.35 Otroški program. 18.05 Številke in črke, kviz. 18.25 40 let akademske skupine France Marolt. 19.10 Risanka. 19.15 Vreme. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Detektiva iz Miamija, amer. na- niz., 9/20. 21.00 Ljubo doma, kdor ga ima. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Oddaja iz kulture. 23.10 Nočni program. 1.10 Poročila. SOBOTA, 11. MARCA LJ I: 8.15 Otroška matineja, ponovitev oddaj: Radovedni Ta- ček: Lutka. Lonček, kuhaj: Kruh. 8.40 Brvar-Pediček: Mala Odiseja. Vprašanja iz tv klobuka — kviz; Pogledi; Poleti, pesem, oddaja TV Skopje, zadnji del. 11.25 Naša pesem, ponovitev 13. oddaje. 11.55 Izbor tedenske programske tvornosti. 14.15 Vi- deogodba. 15.00 Kronika neke mladosti: 1919, španski film. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Zbis: Kaj je najlepše. 17.00 Beograd — Košarka: CZ—Partizan. 18.25 Zdaj pa po slovensko: Govori po šegi kraja, piši po šegi jezika, dok. odd., 6/6. 19.05 Risanka. 19.20 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.20 Žrebanje 3 x 3. 20.30 N. Katkov: Kri in orhideje, amer. nad., 1/4. 21.20 Šanson po naše. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.15 Črna lista, francoski film. LJ II: 16.00 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 17.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Be- ograd. 17.30 Otroška predstava. 18.30 Tv nadaljevanka, ponovi- tev. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice: Cigani letijo v nebo, sovjetski film. 21.55 Rim- sko slikarstvo, feljton. 22.25 Športna sobota. 22.45 Kulturni magazin. 23.35 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Izobraževalna od- daja. 10.00 Prezrli ste, poglejte. 13.00 Družinski magazin. 14.30 Mladinski film. 16.00 Sedem tv dni. 16.45 Tv dnevnik 1. 17.00 DP v košarki: CZ —Partizan. 18.30 Dokumentarni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.15 Igrani film. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.15 Nočni program. 0.15 Poročila. NEDELJA, 12. MARCA LJ I: 9.20 Otroška matineja: Živžav, 11. del. 10.10 Safari, če- škoslov. nad., 3/13. 10.40 Ljudje in zemlja. 14.45 Cigani letijo v nebo, sovjetski film, ponovitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Vesela vdova, ameriški film. 18.45 Ri- sanka. 19.00 Tv mernik. 19.30 Tv dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Portret Ilije Pevca, nadalje- vanka TV BG, 3/3. 21.25 Smu- čajmo vsi. 21.40 Zdravo, vmes poročila. LJ II: 10.00 Danes za jutri, od- daja za JLA; igrani film. 13.00 Športno popoldne. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Cousteaujevo po- novno odkrivanje sveta, angl. polj-znan. oddaja, 4/10. 20.50 Poročila. 21.00 Poezija. 21.30 Športne reportaže. 22.30 Športni pregled. ZG I: 9.20 Poročila. 9.30 Otro- ška matineja. 11.00 Kmetijska oddaja. 12.00 Po brezkončnosti sveta, izobraž. oddaja. 12.30 Go- vorimo o zdravju, izobraž. odda- ja. 13.00 Hišica v preriji, serijski film. 14.00 Nedeljsko popoldne. 16.30 Potopis. 17.00 Igrani film. 18.45 Risana serija. 19.10 Igre na srečo. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tv nadaljevanka. 21.00 Igrani film. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Nočni program. 0.50 Poročila. PONEDEUEK, 13. MARCA LJ I: 10.10 Mozaik: Utrip, Zr- calo tedna; Tv mernik; Oči kriti- ke; Boter L, ameriški film, pono- vitev. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik: Ponovitev. 18.00 Smu- čajmo vsi, ponovitev. 18.20 Spo- red za otroke in mlade; Rado- vedni Taček: Taček in smrček; Ozvezdje bele murve, 1/13, odd. TV BG. 19.05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 B. Cavazza — A. Tomašič: Tri- najstica, drama TV Ljubljana. 21.35 Osmi dan. 22.15 Tv dnev- nik 3. 22.30 Antologija slovenske violinske glasbe. LJ II: 16.30 Satelitski program — poskusni prenosi. 17.45 Po brezkončnosti sveta: Afrika, po- topisna reportaža TV ZG, 4/9. 18.15 Svet športa. 19.30 Tv dnev- nik 2. 20.05 Po sledeh napredka. 20.35 Neodvisna godba po an- gleško: Mike Duffy. 20.55 Zrcalo noči, portret J. Ciuhe. 21.15 Ti- hožitje. 21.35 Izbor iz JRT pro- gramov. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški spored. 8.45 Otroški spored. 9.00 TV v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste — poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Nočni program, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Religi- ja sveta, izobraževalna oddaja. 18.05 Številke in črke. 18.25 Do- kumentarna oddaja. 19.15 Risan- ka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Tv drama. 21.00 Resna glasba. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.10 Nočni pro- gram. 0.10 Poročila. TOREK, 14. MARCA U I: 10.10 Mozaik: Šolska TV: Zdravstvena oddaja: Splav, 2. oddaja; Naravoslovje: Razvoj iz jajca; Pamet je boljša kot ža- met. 11,00 Učenje s pomočjo vi- dea (original): Angleščina, 2. od- daja. 16,30 Tv dnevnik 1. 16,45 Mozaik — ponovitev. 18,00 Spo- red za otroke in mlade: Lonček, kuhaj: Majonezna omaka. 18,05 Periskop: Smeh. 19,05 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.20 Dobro je vedeti. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 J. McGrath: Krvave rdeče vrtni- ce, ameriška nadaljevanka, 1/3.| 21.05 Omizje ali dinar (med; Omizjem poročila). 21.55 Tv j dnevnik 3. 22.05 Ropot. j U II: 17.00 Satelitski progra-i mi — poskusni prenosi. 18.00; Beograjski tv program. 19.00 Slo- venski ljudski plesi. 19.30 Tv \ dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Umetniški večer: Carlos Saura, dokum. španski film; Ma- ma ima sto let, španski film. 22.20 Zabavni torek, vključitev. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Otroški spored. 9.00 Tv v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste — poglejte. 15.10 Poročila. 15.15 Nočni pro- gram, ponovitev. 17.15 Tv dnev- nik 1. 17.35 Otroški spored. 18.05 Številke in črke, kviz. 18.25 Znanost. 19.10 Risanka. 19.15 Vreme. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Tv film. 21.45 Tv dnevnik 3. 22.05 Kon- taktni magazin. 23.05 Poročila. SREDA, 15. MARCA U I: 10.10 Mozaik: Osmi dan; Zrcalo noči: Portret J. Ciu- he. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik — ponovitev. 18.15 Vi- deostrani. 18.20 Spored za otro- ke in mlade: ZBIS: L. Suhadol- čan: Piko Dinosaver. 18.30 Br- var—Pediček: Zimska romanca. , 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevni^ 2. 20.05 Film tedna: Ake in nje. gov svet, švedski film. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.00 Svet poroča. LJ II: 17.00 Satelitski progra. mi — poskusni prenosi. 18.30 Regionalni programi TV Ljublja. na, studio Maribor. 19.00 Dežele kitajskih kosmulj, 2. del dok odd. o Novi Zelandiji. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Športna sreda. 21.30 Izbor iz jugoslovanskih programov ali Satelitski program — poskusni prenos. ZG I: 8,15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Super babica, otro- ška oddaja, 7/13. 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 12.40 Prezrli ste — poglejte. 15.10 Poročila. 16.45 Izobraževalna oddaja. 17.15 Tv dnevnik 1. 1735 Super babica otroška oddaja, 7/13. 18.05 Šte- vilke in črke. 18.25 Dokumentar- ni program. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Filmski ve. čer. 22.35 Tv dnevnik 3. llJSi. Nočni program. 0.55 Poročila. . ČETRTEK, 16. MARCA U I: 10.10 Mozaik: Šolska TV: Slikarske tehnike, 5. oddaja; Slovenski ljudski plesi, 11. odda- ja; Po sledeh napredka. 16.30 Tv dnevnik 1. 16.45 Mozaik — po- novitev. 18.20 Spored za otroke in mlade: Otroci glasbe, amer. zabavna oddaja; Po lovčevih sto- pinjah. 19,05 Risanka. 19,30 Tv dnevnik 2. 20,05 Tednik. 21.00 J. Hubač: Študentska balada, če- škoslovaška nad., 1/3. 22.00 Tv dnevnik 3. 22.10 Retrospektiva jugoslovanskega filma, 30 let na- grade jelen: Tiger. LJ II: 17.00 Satelitski progra- mi — poskusni prenosi. 18.00 Beograjski tv program. 19,00 Čas, ki živi: Krvava zora. 19.30 Tv dnevnik. 20,05 Mali koncert: Vladimir Mlinaric — klavir, P. Mihelač — flavta. 20,20 Slovenci v zamejstvu. 20.50 Oči kritike. 21.20 Zabavnoglasbena oddaja TV SK. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. ZG I: 8.15 Poročila. 8.20 Tv koledar. 8.30 Poletavček, otroška oddaja, 4/7. 9.00 TV v šoli. 10.30 Poročila. 10.35 TV v šoli. 12.30 Poročila. 12,40 Prezrli ste — po- glejte. 15,10 Poročila. 15,15 No- čni program, ponovitev. 17.15 Tv dnevnik 1. 17.35 Poletavček, otroška oddaja, 4/7. 18.05 Števil- ke in črke, kviz. 18.30 Gospa Monsorojska, francoska nada- Ijev. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.00 Politični maga- zin. 21.00 Zabavnoglasbena od- daja. 21.50 Tv dnevnik 3. 22.10 Nočni program. 1.10 Poročila. AFORIZMI EKONOMSKA POLITIKA VSE BOU SPOMINJA - NA PREGANJANJE ŽEJE S SLANO VODO TEŽKO JE UGOTOVITI EPICENTER. KADAR GRE - ZA POLITIČNI POTRES NEKATERI TAKO SVOBODNO OBLIKUJEJO CENE, DA BI LAHKO ZAHTEVALI - STATUS SVOBODNEGA UMETNI- KA KDOR SEJE IDEOLOGIJO - ZANJE INFLACIJO IN NA- CIONALIZEM GOSPODARSKI UKREPI SO NEKAJ PODOBNEGA KOT\ - KONTRACEPCIJA MINUTO PRED PORODOM Marjan Bradač ^ 12 — ŠPORT IN DRUŠTVA 9. marec 1989 — KOŠARKA Ptuj—Litija 101:88 Srečanje je bilo za obe ekipi zelo pomembno, saj se borita za uvrstitev v enotno slovensko ligo. Ptujčani so tekmo pričeli zelo preudarno in si z agresivno obrambo in hitrimi protina- padi že v II. minuti priigrali 12 ločk prednosti (24:12). Prednost so z na- tančnimi meti z razdalje obdržali do konca polčasa in so ga dobili z rezul- tatom 44:36. V začetku drugega polčasa - v še- sti minuti so gostitelji imeli največ- jo prednost na tekmi — 17 točk (64:47). Gostje se niso predali, iz mi- nute v minuto so zmanjševali razliko, tako da so v 15. minuti rezultat izena- čili (79:79) in s tem ogrozili zanesljivo zmago domačih košarkarjev. V zad- njih minutah srečanja so Ptujčani s koši Damiša, Mirana Kotnika in Suli- ca ponovno povedli za deset točk in zasluženo zmagali. Koše so dosegli: Robert Kotnik 20, Šulič 19, Marčič 17, Damiš 12, Miran Kotnik 9, Cabrian 8, Vlah 7, Ploj 5 in Filipič 4. V soboto, 11. marca, se bodo ptuj- ski košarkarji ob 17. uri v dvorani Center pomerili z ekipo Fenolita iz Borovnice. Mladinska in pionirska košarka v pripravah na tekmovanje v mla- dinski košarkarski ligi so mladinci Ptuja v gosteh premagali ekipo Pra- gerskega z rezultatom 85:37. V ekipi so igrali: Debeljak, Travni- kar, Ciglar, Kostanjevec, Gerjovič, Golob, Rojko, Pajenk, Hodnik, Ar- nuš, Berlič in Soda. Največ košev so dosegli: Debeljak 19, Rojko 18 in Pa- jenk 12. V nedeljo, 12. marca, se bodo pio- nirji Ptuja v Ljubljani na četrtfinal- nem turnirju pokala Šumi 1989 pome- rili ž vrstniki Slovana iz Ljubljane in Mozirja. Strašek in Pepelnak med najboljšimi mlajšimi pionirji v Jugoslaviji Predstavljamo vam dva najboljša mlajša pionirja v Sloveniji, ki sta v sa- mem vrhu jugoslovanskega pingpon- ga. Urh Strašek je svojo namiznoteni- ško pot pričel pod budnim očesom strokovnjaka in pedagoga tov. Džan- kiča pred dobrimi štirimi leti. Za ob- vladovanje začetnega znanja je vadil dvakrat- na teden celo leto in tako končal pionirsko šolo. Delo vadba se je stopnjevala in prišli so prvi re- zultati. Od tedaj je vadi j^sak dan. Kaj kmalu je napredoval v igri in s tem so prišli tudi večji rezultati. Postal je pr- vak severovzhodne regije pri mlajših pionirjih, prav tako je tudi v starejši konkurenci zelo uspešen. V šoli je odličnjak. Pouk ima izmenično, en mesec dopoldan in en mesec popol- dan. Povedati je potrebno, da se v šo- li vozi iz Grajene in da ga niti izmeni- čni pouk ne moti, da ne bi bil odličen učenec in odličen namiznoteniški igralec. Kaj pa meni Urh: »Hvala za osnove prvemu trenerju tov. Džanki- ču. Šola in vožnja na treninge iz Gra- jene me ne motua, saj imam namizni tenis rad. To leto res nisem pričako- val takšnih rezultatov. S Pepijem sva velika prijatelja in rada poslušava na- potke na tekmovanjih. Pri sedanjem tovarišu Ivu sem dosegel rezultate, ki zahtevajo tudi po osem do deset tre- ningov na teden. In nič ni težko!« Mladen Pepelnak kličejo ga Pe- pi — je svoje prve korake v namizni tenis naredil pred petimi leti pod budnim očesom tov. Luknerja v Rad- Ijah.Je tudi zelo dober učenec in prav tako kot Urh ima rad namizni tenis. Tudi on je zelo napredoval v igri in kot leto starejši je že sposoben prema- govati tudi mnogo močnejše nasprot- nike. Zavedati se mora, da samo tre- ningi prinašajo boljše rezultate; teh mu pa sedaj ne manjka. Pa prisluhnimo tudi Pepiju: »Tv. Lukner je strog trener in nas ima rad, vendar se meni ne da zmeraj trenirati maksimalno, rad kakšno ušpičim. To- variša največkrat razjezim, ko popuš- čam slabšim igralcem na treningu. Zavedam se, da bom to moral popra- viti. Z Urhom sva izredna prijatelja, saj velikokrat pridem jaz k njemu, on pa k meni. Sva zares dobra ekipa.« Urh in Pepi sta res v vrhu jugoslo- vanskega pingpongag pri mlajših pio- nirjih. Osvojila sta prvo mesto na pr- vem zveznem turnirju v Murski Sobo- ti, nato sta na drugem zveznem turnir- ju zasedla drugo; mesto v fmalu sta izgubila od Kreke-Jedinstva iz Tuzle. Na odprtem prvenstvu Jugoslavije sta osvojila drugo mesto; tam sta zopet in nesrečno po ogorčeni borbi mini- malno izgubila od starih znancev, eki- pe Kreke-Jedinstva iz Tuzle. Že kot mlajša pionirja pa sta se uvrstila na TOP 20 SRS pri starejših pionirjih. Največje rezultate je potrebna pouda- riti, saj obvezujejo na še bolj zagnano delo, da bosta za leto ali dve tudi na vrhu pri starejših pionirjih. Ivan Pšajd Urh in Pepi — najboljša ekipa mlajših pionirjev v Sloveniji in v samem vrhu Jugo- slavije. Trstenjak drugi, ekipa tretja v Kamniku je bilo minulo soboto finale .republiške dopisne lige v stre- ljanju s standardnim zračnim orož- jem. Med posamezniki je Alojz Trste- njak s 565 krogi osvojil drugo, Franc Bedrač s 554 šesto in Milan Stražišar s 536 krogi dvanajsto mesto. To je ekipo pripeljalo na tretje mesto za Olimpijo in Mrožem. Ta konec tedna pa bo v Nišu drža- vno prvenstvo s standardnim orož- jem. Ptujski strelci bodo nastopili v mladinskih in članskih kategorijah ta- ko v tekmovanju s pištolo kot s pu- ško. 1. k. Tri uvrstitve na državno 19. in 20. marca je v Kranju pote- kalo republiško tekmovanje z zračno puško za vse kategorije in trije strelci iz Ormoča so se uvrstili na državna tekmovanja: Monika Bučanski pri mladinkah, Vesna Mele pri članicah in Kristjan Kovačič pri pionirjih. Za- želimo jim kar največ uspeha na zvez- nih srečanjih. Jani Ivanuša Vodstvo prevzel Jože Cič Šanisti ŠD Ptuj so odigrali že 3. hi- tropotezni turnir za leto 1989. Na zadnjem je zmagal Ivo Mihevc z 9,5 točke, 2. 3. Cič in lljaz 7,5, 4.-5. Težak in Brglez 7. 6. Anita Ličina 6,5, 7. Narcisa Mihevc 6 točk itd. V skup- nem seštevku posebnega točkovanja je vodstvo prevzel Jože Cič, ki je so- deloval na vseh treh turnirjih in zbral 43,5 točk, 2. Ivo Mihevc 38 (iz 2), Iljaž 30,5 (3), 4. Brglez 27 (2), 5. Pod- vršnik 20 (1). 6. Šeruga 18 (2)... 9. Anita Ličina 13 (2) itd. Naslednji turnir bo v petek, 7. apri- la, ob 18. uri. Silva Razlag Med piloti dobrih deset odstotkov žensk To velja za Slovenijo, pri čemer pa je izvzeto profesionalno letalstvo, saj nima Adria Airways zaposlene nobene. Tudi šest ptujskih letalk — dve sta imeli, žal, druge obveznosti — se je udeležilo tretjega sreča- nja slovenskih letalk, ki so ga v soboto, 4. marca, priredile Leščanke. Ne leti tako malo žensk, kot najbrž menimo ob misli na »izrazito moški šport«, in kar 39 jadralnih in motornih pilotk, padalk, pa- dalk s hribov in zmajark je prišlo sestavljat pravil- nik Društva slovenskih letalk, ki ga nameravajo ustanoviti jeseni — za gostiteljice so se prijavile Ptujčanke. Hribovske padalke, imenujemo jih tudi jadralne padalke, pa so kolegice drugih letalskih zvrsti kar takoj povabile na polete v dvojčku s Ka- nina, ki bodo za ljubitelje te nove letalske panoge, radovedneže in turiste organizirani še v tem mese- cu. V Lescah zbrane letalke so s pilotsko palico pre- živele v zraku skupaj okoli 6500 ur in opravile več kot 2000 skokov s padali. MC Vse več privržencev gimnastike Gimnastika, pred dobrim desetletjem ena najuspešnej- ših športnih panog v občini, si spet utrjuje zaledje v mno- žičnosti, predvsem med mlado generacijo Ptujčanov. To je bila ena glavnih ugotovitev članov gimnastičnega dru- štva Ptuj, ki so se minuli petek, 3. marca, sestali v avli Srednješolskega centra Ptuj na letni skupščini. Predsed- nik društva Stane Lepej je ugotovil, da seje v minulem le- tu povečalo število članov za več kot 100 odstotkov, saj jih je sedaj že prek 300. Največ je pionirjev, mladincev in rekreativk, medtem ko potekajo prizadevanja, da bi po- novno aktivirali dejavnost članov in rekreativcev. Vadbe posameznih skupin potekajo tedensko po urni- ku, na lanskoletnem jesenskem gimnastičnem prikazu v športni dvorani Center pa so vsi dovolj zgovorno pokaza- li številnemu občinstvu, da so se naučili veliko in da vztrajajo še naprej. Da bi zagotovili čimbolj strokovno vadbo, so prek strokovnega sveta društva že pričeli akcijo za usposobitev dveh vaditeljev ter gimnastičnih sodnikov. V okviru letošnjega programa aktivnosti pa bodo izvedli še nekaj manjših internih gimnastičnih tekmovanj ter po- leg udeležbe na drugih tekmovanjih pripravili še pregled množičnih gimnastičnih aktivnosti. -OM Uspeh Anite Ličina | Ptujski šahisti so bogatejši za eno mojstrsko kandidatko. Ta naslovje uspe? lo osvojiti na mednarodnem turnirju na Bledu še ne 17-letni Aniti LlClNA, ki je tako dokazala, da trdo delo zadnjih dveh let ni bilo zaman. In kaj meni Anita o tem uspehu: »Izredno sem vesela. V začetku turnirja sem skoraj obupala, saj sem iz treh partij zbrala le pol točke. Vedela sem, da sem pripravljena bolj kot kdajkoli. Vso zahvalo sem dolžna trenerju, MM Dani- lu Polajžerju, ki niti v enem trenutku na turnirju ni podvomil vame in me je bo- dril, ko je že kazalo, da bo turnir zame še ena grenka preizkušnja. Posebej sem vesela, da sem premagala MM Pihajličevo, kar mi je dalo ogromno moralno podporo. Sedaj bo napredovanje lažje.« Anita je za osvojitev naslova MM premagala še Cvetanovičevo in Materni- jevo, remizirala pa s Krmeljevo, Munizejevo, Campovo in Kosčevo (vse MK) in tako med 30 udeleženkami osvojila 10. do 11. mesto. Ptujski šah ima tako eno najmočnejših ženskih ekip v Sloveniji — od rutinirane M K Tatjane Vaupotič- Košanski do mladih Anite Ličina in Narcise Mihevc, ki je prav tako na Bledu igrala odlično in s 6,5 točkami osvojila 6. do 8. mesto. Obema, posebno še Aniti naše iskrene čestitke! Regijsko tekmovanje 11. in 12. marca 1989 je bilo v Ormožu izvedeno tekmovanje 17. tekmoval- ne skupnosti. Nastopilo je 81 strelcev in strelk v vseh kategorijah v 20 ekipah; normo za nastop na republiškem prvenstvu je doseglo 5 ekip in 26 posamezni- kov. Tekmovanje je sodil delegirani sodnik Teodor Sabo. Pri pionirkah je ekipno zmagala SD Zgornja Polskava-Slovenska Bistrica s 465 krogi. Posamezno prva je bila Majda RaušI (SD Vitomarci)s 176 krogi Ptuj. Pri pionirjih so zmagali SD Tovarna skladkorja Ormož s 489 krogi. Posa- mezno prvi je bil Mitja Rajh s 174 krogi (SD Zg. Polskava-Slovenska Bistrica). Pri mladinkah je bila prva ekipa SD Tovarne slad. Ormož s 1007 krogi, po- samezno prva pa Monika Bučanski s 344 krogi (od 400 možnih) — TS Ormož. J Pri mladincih je zmagala ekipa SD Železničar Ptuj s 1070 krogi. -'M Prvi je bil Gorazd Selinšek s 362 krogi (SD Železničar Ptuj). ^ Pri članicah je zmagala Vesna Mele s 352 krogi (TS Ormož). J Pri članih je zmagala ekipa SD Središče ob Dravi s 1091 krogi. Prvi pa je bil Tonči Planine s 367 krogi — SD Jože Lacko Ptuj. Jani Ivanuša ■ Občinska Veselku, regijska Vidmarju OSZ Ormož je 19. februarja organizirala občinsko tekmovanje za zlato pu- ščico. Streljali so na 600 možnih zadetkov. Izmed 22 strelcev iz občine Ormož je zmagal Branko Veselko (Središče) s 554 krogi pred Samom Kočevarjem s 516 krogi in Mišom Kačinikom s 540 krogi (oba prav tako SD Središče). Sledijo Ro- ben Vočanec (Ograd) s 537 krogi. Dani Ivanuša (Kovinar), Darko Vernik (Ko- vinar), Marjan Lukman (TSO) — vsi s 530 krogi. 5. marca pa je OSZ Ormož kot letošnja prirediteljica 17. tekmovalne skup- ! nosti (Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica) priredila tekmovanje za regijsko zlato puščico. Udeležilo se ga je 25 strelcev. Zmagal je Karel Vidmar s 550 krogi (IM- POL — Slovenska Bistrica) pred Tončijem Planincem s 548 krogi (Jože Lacko Ptuj) in Brankom Veselkom s 542 krogi in Andrej Lešnik (IMPOL — Slovenska Bistrica) prav tako 542 krogov. Republiška zlata puščica je čez dober mesec dni , v Portorožu, udeležilo pa se je bo 100 najboljših iz cele Slovenije. i Jani Ivanuša ; Z republiškega prvenstva 4. in 5. marca je bilo na Jesenicah republiško prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke ter dvojice. NTK Petovia je nastopal s pionirji in pio- nirkami, ki so si pravico nastopa priborili v kvalifikacijah v mladinski konku- renci. Blaž Brodnjak je zelo dobro igro nadaljeval tudi na Jesenicah. Osvojil je 22. mesto (lani je bil na 43.). Uspešno nadaljevanje na Jesenicah mu je preprečil kasnejši zmagovalec in reprezentant Jugoslavije Ignjatovič iz Kovine —Olimpi- je. Zadovoljivo za derbi v mladinski konkurenci je opravil Janžekovič z 39. me- stom. ( Pri mladinkah je odlično igrala Karničnikova, saj je zasedla 9. mesto, proti; pričakovanju uspešna je bila tudi Cerčetova na 17. mestu. Najbolj neugoden žreb pa je Mlakarjevi onemogočil, da pokaže, kaj zna. Odlični sta bili v dvojicah Karničnikova in Cerčetova; zasedli sta 5. mesto, izgubili pa od prvakinj Nišovič—Gurelj iz Ilirije. Vse ljubitelje namiznega tenisa pa vabimo v soboto in nedeljo, 11. in 12. t. m., na republiško prvenstvo pionirjev in pionirk v dvorano Mladika. Pšajd Na teku se dobimo! ZTKO Ptuj organizira v okviru občinskega programa množičnih športnore- kreativnih prireditev pod geslom RAZGIBAJMO ZIVUENJE akcijo Na teku se dobimo. Aktivnost bo organizirana ob torkih ob 16.30 z zbirališčem v Ljud- ^ skem vrtu — v parku ob ribniku. Vabljeni vsi, ki želite uživati v prijetni in organizirani športnorekreativni aktivnosti v družbi prijateljev, znancev in drugih in s tem želite koristno izpolni- ti svoj prosti čas. Prvič se na teku dobimo v torek, 14. marca 1989, ob 16.30 v Ljudskem vrtu — v parku ob ribniku. Vadbo rekreacijskega teka bo vodil Miran Muhič, profe- sor telesne vzgoje. M. L.; Zdravstveni center dr. Jožeta Potrča Ormož-Ptuj TOZD Osnovno zdrav- stveno varstvo Ptuj Delavski svet TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj razpisuje dela in na- loge. individualnega poslovodnega organa — vodjo TOZD Osnovno zdravstveno varstvo Ptuj. Poleg pogojev, predpisanih v 484. členu zakona o združerr delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da je zdravnik, zdravnik specialist ali diplomirani ekoncn.oi — 5 let delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti za vodenje in koordiniranje dele nega pro- cesa, . — sposobnost za razvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih od- nosov. Kandidat bo izbran za mandatno dobo 4 let. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandida; jejo na na- slov: Razpisna komisija delavskega sveta TOZD Osnovno zaravstveno var- stvo Ptuj v 15 dneh od dneva objave razpisa. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku -azpisnega roka. 10 let ptujskih cebejevcev Radijske oddajne postaje CB (Citi- zen Band) za »mestne pogovore« so v razvitejših deželah že nekaj desetletij osnovno komunikacijsko sredstvo, saj so v marsičem bolj praktične in tudi cenejše od telefona. V ptujski občini smo že pred desetimi leti ustanovili CB klub Poetovio, ki sodi danes v sam vrh, saj je po številu članov drugi največji klub v Jugoslaviji. Trenutno je registriranih 248 članov, predsed- nik kluba Jože Matjašič pa zatrjuje, da je na našem območju vsaj še dva- krat toliko neregistriranih članov. Ko so se pred kratkim sestali na le- tni skupščini, so ptujski cebejevci ugotovili, da so bili v lanskem letu pri svojih aktivnostih uspešni, saj so po- leg vsakoletnega spremljanja odredov ob pohodu v Mostje sodelovali na tradicionalnem tekmovanju C B oziro- ma srečanju jugoslovanskih cebejev- cev. Poleg tega so izvedli še več manj- ših lokalnih aakcij, izredno humanih pa je bilo tudi 33 članov, ki so se ude- ležili tradicionalne krvodajalske akci- je. Vse uspešnejše je njihovo sodelo- vanje na medklubskem področju, saj prek revije ( B uspešno sodelujejo z vsemi drugimi slovenskimi, še pose- bej p;i št;iifr Uredništvo in uprava: Radio- Tednik, telefon: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročni- na znaša 75.000 dinarjev, za tujino 120.000 dinarjev. Žiro- račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, tozd Mariborski tisk. Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, katere se temeljni davek ne plačuje. m