Naše gospodarstvo Že v 1. 1933. je sklenil gosptodarski svet učitelistva dravske banovine. da bo naša stanovska organizacija započela temeljito in smo. trno akcijo za poglobitev stanovsko-gospodarskega dela. Zaradi raznih zaprelk in drugih nujnejših zadev se je pričel izvajati ta sklep v šol. 1. 1934./35. Stanovsko-gospodarsko delo ie tesno zvezano z učiteljskimi gospodarskimi In socialnimi ustanovami. Zato je nemogoče ločiti eno od drugega ali govoriti in usmer.jati stanovsko-gospodarsko delo brez imenovanih ustanov. Treba je prijeti celoto tako kot ie, jo tovarišem(-icam) razčleniti, razjasniti, poudariti pravilni pomen in korist udejstvovanja in pokazati gospodarsko moč, do katere bo prišlo učiteljstvo edino le po gospodairskem delu v svojih stanovsko - gospodarskjh in socialnih ustanovah. Tovariš Ant. Hren iz Studencev pri Mariboru je strnil vse naše sospodarske ustanove v posebnem referatu »Go&podarski dan«, jih opisal po njih lasfnostih in pomenu za vsakega posameznika in s tem naipravil prvi korak v sistematično stanovsko gospodarstvo. Ta referat, ki ie bil obvezen za vsa sreslka učiteljska društva, naj bi po želji vodstva stanovske organizacije započel, vpeljal in sistematično organiziral stanovsko gospodar6tvo. Kako se je ta naloga vršila po raznih srezih šablonsko — prečitali so referat in zadeva bo počivala do novega opozorila od zgoraj —, o tem ne mislim razpravljati. Poskusil bom pa poudariti: kaj se je že zgodilo in kaj se mora še izvesti. Hrenov referat »Gospodarski dan« je podan v strnjeni obliki, omenja samo najvažnejše iz gospodarskega dela, skicira posamezne stanovslke ustanove, postavil je temelj za nadaljnje stanovsko-gospodarsko delo. To delo bodo izvršili gospodarski odseki v sreskih društvih. Ko so se člani prialašali za ta odsek &e jim jc naročilo, da prevzamejo v svojo skrb stanovsko-gospodarsko delo, da organizirajo in izvedejo potreben naort za to delo v njih srezu. Gospodarski odsek ie zdaj tisti činitelj, od katerega zavisf uspeh gospodarskega dela in gmotna korist posameznikov kakor vsega stanu. Pri tej priliki naj omenim, da je dolžnost vsakega člana v gospodarskem odseku. da skuša po svojih najboljših močeh izvesti stanovsko-gospodarski program v svojem srezu. Kdor tega veselja, sposobnosti ali pridnosti nima, ta nai prepusti svoje mesto v odselku drugemu, ki bo te naloge rad in uspešno vršil. Sestava gos,podarskih odsekov se po nekaterih srezih ni vršila tako kakor bi bilo v interesu stvari same želeti. Že enkrat sem omenil v »Učit. tovarišu«, da naj bi gospodarski odsek tvorili vsi zaupniki oosameznih učitelisko-gospodarskih ustanov in pia taki, ki so v teh sami včlanjeni. Ti imajo svoj oscbni interes na tem, da ustanova, katero zastopajo ali v kateri so včlanjeni lepo napreduje in uspeva. Gotovo bodo tudi ti našli in poskusili vse, da se to tudi izpelje. Obenem so pa — zlasti zaupniki — v neposredni pismeni ali ustni zvezi s središnjo gospodarsko ustanovo, odkoder dobivajo vse potrebne napotke za gospodarsko delo. Gospodarskemu svetu naj se ne nalaga raznih del za stanovsko-politična, upravna, pedagoška in druga vprašanja. Naše stanovsko gospodarstvo je tako važno, je že zdaj zakoreninjeno v tolikih stanovsko-gospodarskih ustanovah. da potrebuje že samo za pravilno rešitev v vsakem srezu več in polnih mož. Vsak član gospodarskega sveta naj si izbere po svoji sposobnosti. ambiciji in veselju le tisto delo iz skupnega gospodarskega programa, za katero bo zastavil vse svoje sile, da ga bo uspešno izvedel. Gospodarski svet naj se večkrat sestane k posvetu, gotovo pa pred vsakim zborovajem. Vodstvo sreske organizacije naj oddaja vse predloge, nasvete ali načrte, ki govore o stanovskem gospodarstvu, gospodarskemu ods&ku v temeljito razpravo. če je bil gospodarski odsek smotrno sestavljen, to je iz gospodarskih strokovnjakov in delavcev, potem se nd bati, da bi bila mnenja gospodarskega odseka in plenuma na zborovanju v bistvu različna. Vse gospodarsko delo — tudi stanovsko — ima gotove smernice, katere vsak gospodarski delavec pozna in po potrebi ve in zna zagovarjati. V to ga usposoblja največkrat že lastna praksa. Stanovskemu gospodarskemu delu naj bo stavljen tale smoter: na vsakem zborovanju naj se obravnava samo ena stainovsko - gospodarska ustanova, pojasnju.je one zadeve, ki se tičejo te in agitira naj se na zborovalnem dnevu in v času do prihodniega zborovanja samo za to ustanovo. Tovariii (-ice) si morajo biti na jasnem o vseh straneh te ustanove, morajo imeti zadosti časa za proučitev pravic in dolžnosti .priporočane ustanove in končno morajo priti po lastnih zaključkih do prepričanja, da je ustanova za nje koristna, za stan častna, to je, da se odločijo za osebno udejstvovanje v ustanovi. Vstop v vse učiteljske ustanove je neprisiljen. prostovoljen. a tudi izstop v vsakem času po gotovih pogojih dovoljen. Člani gospodarskega odseka naj si pri vodstvu, oziroma predsedstvu učiteljskega zborovanja zagotove za reševanie gospodarskih vprašanj primeren čas. Vsak referat, vsaka sprožena misel v zadnjih zborovalnih minutah odjekne in zamre med stenami zborovalnega prostora. Kakt> naj bo duh prožen in sprejemljiv, če si ga ure in ure trapil z raznim in največk*rat popolnoma nesorodnim gradivom! Gosptodarski referati in razgovori naj se vrše v prvi polovici zborovalnega časa. Gospodarski odsek si ie napravil (ali bo to storil takoj v začetku šol. 1. 1935./36.) načrt, kako bo v svojem srezu izvedel in poglobil smisel za stanovsko gospodarstvo. Ta načrt nai postopoma in dosledno vresniču.je in izvede do tiste višine. ki ie v splošnem možna. Vsako leto pridejo v srez novi člani, nastav- ljeni so novinci, vrše se včasih osebne spremembe tudi med §ol. letom. Zato ni nobena beseda odveč in naj se ta še tolikrat iponavljaJezusov ljublienec apostol Janez je vse življenje — bil je nad 90 let star — piidigoval samo o ljubezni. V zadnjem času se precei razpravlja o refonni učiteljišč. Niso mi znane smernice, po katerih mislijo novejši reformatorji preuredrti poulk. na učiteljišču — zlasti zadnji letnik. Preden je naučna uprava vzakonila V. letnik na učiteljiščih, se je dosti govorilo o načrtu za ta razred, ki naj bi vseboval praktične nauke o šolski administraciji, o narodnem gospodarstvu, o delu za narodiio izobrazbo itd. O vsem tem so pa gojenci menda prav malo dobili v zaključnem razredu, četudi je splošno znano, da narod učitelja ocenju.je po njegovem gospodarskem in nacionalnem udejstvovanju, nato pridejo šele na vrsto njegovi uspehi v šolskem delu. Kje naj se pa usposobi za tako važno in kočljivo delo naš mladi tovariš, naša tovarišica, oe ne na učiteljišču! Gospodje, ki sestavljate načrte in imate potrebno moč te načrte izvesti, ne pozabite na narodno iri praktično gospodarstvo! »Včlanil bi se v ti in oni stanovsko-gospodarski ustanovi, če ne bi bili moii mesečni prejemki tako pičli, denarne zadrege vedno večje,« potoži mi ta ali oni tovariš. Sosed njegov ali poznavatelj njegovih gospodarskih razmer je pa mnenja, da so neurejenega gospodarstva krive gostilne, slabo gospodinjstvo, nepravilna in prekomerna razdelitev prejetega denarja. Priiatelj, u6i se narodnega gospodarstva pri sebi. išči, poišči in obdrži ravnotežje pri prejemkih in izdatkih za vsako ceno. Kdor ima vsega obilo, ta ne išče družabnikov, ta n>e potrebuje pomoči svojega bližnjega. Kadar si pa v sili in potrebi, tedaj se boječe oziraš na okrog po vzajemni ^pomoči. V težkih časih Se l.judje zdnižujejo v društva, v zadruie. v ustanove, ker ie moč in sila v dmžbi gotovo večja kot pa posameznika. Sklenimo za prihodnje šolsko leto, da bomo z vsemi silami delali na to, da vstopimo v vse učiteljske gospodarske in socialne ustanove, da bomo kot polnovredni člani teh institucij z nasveti, s predlonft in z aktivno delavnostjo okrepili naše stanovsko go&podarstvo in s tem priborili samim sebi potrebne pogoje za naše gmotno izboljšanje. Ce si ne nomagaš sam, Ti tudi Bog ne more pomagati! Iv. Kocijančič.