Regulacijska dela v Ljubljanici Regulacija Ljubljanice lepo napreduje — Drugo leto bodo strugo poglobili, če bo denarja! Ljubljana, 24. septembra. Ko se je po dolgih letih čakanja in praznega besedičenja vprašanje regulacije Ljubljanice vendarle premaknilo z mrtve to&ke, so se oddahnili vsi Ljubljančani. Regulacija Ljubljanice, ki se je tako velikopotezno ponovno resno začela izvrševati letošnjo pomlad, je zadeva vse Ljubljane in zato tudi vsi Ljubljančani s tolikim zanimanjem slede vsaki fazi regulacije. Letos se je mnogo napravilo. Prav pred očmi vse Ljubljane, na sredi mesta, na Marijinem trgu, se je uredilo vprašanje Frančiškanskega mostu, ki se bliža dvoršitvi. Nekoliko višje so odstranili stari železni Čevljarski most ter bodo tamkaj postavili nov železobetonski most, ki bo znatno širši od prejšnjega ter bo urejen tudi za vozovni promet. Novi Čevljarski most, ki bo po najbližji poti vezal Stari trg z Gradiščem, bo 12'50 metrov širok ter bo ležal na treh železo-betonskih nosilcih. Ob straneh bosta nosilca naslonjena na obrežna zidova, d oči m bo srednji nosilec postavljen sredi Ljubljanice ter bo 15 metrov dolg, 2’35 metrov pa širok. Most bo imel na obeh straneh široka hodnika za pešce, sredina mostu pa bo služila vozovnemu prometu. Zdaj je okrog novega mostu zaposlenih okrog 40 do 50 delavcev, kakor je pač delo, časih več, časih manj. Trenot.no betonirajo temeljno zidovje na obeh straneh Ljubljanice. Kakor prej pri tromostovju, je zdaj tudi pri tem mostu vsak čas polno radovednih gledalcev, ki spremljajo vsak kamen, ki ga spuste v globino, vsako pest gramoza in peska, ki ga zmešajo v beton. Sredi Ljubljanice so na visok lesen drog postavili velik reflektor, da se dela lahko nadaljujejo tudi ponoči. Z delom se hočejo požuriti, ker bi jim pozneje vreme ne nagajalo. Dalje so letošnje leto izgotovili oba obrežna \idova od tam. kjer so z zidavo nehali po vojni, Domača slavnost pri Sv. Trojici nad Moravčami 40-lctuica šole — Nov šolski prapor Sv. Trojica pri Domžalah, 526 m nad morjem, je krasen razgleden kraj. Dohod je na Trojico jako lahek iz postaje Domžale ali Laze v poldrugi uri pešhoda. V nedeljo 27. septembra bo pri Sv. Trojici pomembna domača slovesnost. 40 let je preteklo, odkar obstoji pri Sv. Trojici ljudska šola. Šolska deca bo ob tej priliki dobila prvič svoj nov šolski prapor s podobo sv. Cirila in Metoda ter z državnim grbom. Ob 10. uri dopoldne bo sv. maša, po službi božji bo moravški dekan g. Cegnar blagoslovil novi šolski prapor. Ob tej priliki bo govoril šol. upravitelj v p. g. Kornelij Iglič, ki je celih 32 let vodil šolo pri Sv. Trojici in pri Sv. Križu, o pomenu nacijonalne vzgoje naše mladine. Prof. dr. Val. Rožič bo imel govor o zgodovini šolstva. Vse okoličane in ljubljanske nedeljske izletnike vljudno vabimo za nedeljo na izlet k Sv. Trojici pri Moravčah. — Nudil se vam bo diven razgled po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem. Na svidenje! Važne listine je izgubil Trbovlje, 25. septembra. Ko se je v sredo zvečer tukajšnji posestnik in restavrater »Zvezde« g. Miloš Rozin z večernim vlakom ob 19. vračal po izvršenih poslih iz Ljubljane, je pozabil v vlaku svojo aktovko, v kateri so se nahajali važni akti, ki so zanj velike poslovne vrednosti. Med drugimi se je nahajal v aktovki tudi odlok ministrstva za gradbe, po katerem se sme udeleževati licitacij za državne dobave. Vsi akti so se glasili na njegovo ime, zato za najditelja nimajo nikake vrednosti. V aktovki se je nahajala tudi legitimacija SPN s sliko g. Miloša Rozina. — Pošten najditelj aktovke in spisov naj blagovoli g. Rozina brzojavno obvestiti proti povrnitvi vseh stroškov in primerne nagrade. pa do zapornice pri izlivu Gradaščice v Ljubljanico. Pri delih je bilo zaposlenih vedno dovolj delavcev ter je regulacija Ljubljanice imela tedaj tudi to dobro stran, da je ublažila brezposelnost, ki bi sicer nastopila v še hujših oblikah. Sicer pa, da navedemo to mimogrede, je zaposlenih v Ljubljani pretežno število delavcev iz drugih pokrajin, največ Bosancev ter Prekmurcev. Oba obrežna zidova ob Ljubljanici sta tedaj dograjena. Zdaj uravnavajo in zasipajo še bregove na obeh straneh Ljubljanice. To delo gre nekoliko počasneje od rok. Sprva so dvigali iz struge blato z velikim železnim žerjavom, ki je zlahka in hitro prenašal velike množine blata iz struge na breg. Potem pa so težki bager z žerjavom odstranili, ker zanj ni bilo več dela. Tak velik kolos je namreč sposoben za delo le takrat, če je materijal nakopičen kje na velikih kupih. Za dviganje manjših količin tak žerjav ni toliko primeren. Zdaj dvigajo blato iz struge na breg s posebnimi zajemalkami, ki so podobne velikim železnim lopatam. Na delu so štiri zajemalke, katerih vsako upravljata po dva delavca, dočkn manipulira z motorjem na bregu izučen strojnik. Velik del bregov je že zasut z blatom ter so bregovi tudi lepo uravnani. Tako je zlasti desni breg Ljubljanice od zapornic do Cojzovega mostu že skoraj v vsej dolžini izravnan, le majhen del ob zapornicah še ni zasut. Isto velja za Krakovski nasip, dočim je na Bregu in na Galusovein nabrežju še veliko praznin, ki jih bo treba zasuti in uravnati. Če bodo proračunska sredstva na razpolago, kar upamo, bo regulacija Ljubljanice stopila drugo leto v novo fazo: poglobitev struge. To je zelo potrebno delo, ker šele potem bo regulacija dosegla svoj končni namen: spraviti Ljubljanico skozi mesto v hitrejši tek ter hkrati osušiti ljubljansko barje. Prazne gostilne v rudarskih revirjih Trbovlje, 25. septembra. Najboljši dokaz težke krize v naši dolini so pač prazne številne gostilne in vinotoči, ki so v dobi ugodne konjunkture rudnika dobro uspevali. Zlasti pa tožijo tudi naši Dalmatinci,-ker svojega »čarugo«, ki je bil še pred leti v naši dolini tako priljubljen, nikakor ne morejo več unovčiti. Konkurenca domačega vina, ki se je lani in letos vsled naraščajoče gospodarske krize jako pocenilo, jim dela hude preglavice. Te dni so dospele prve pošiljke letošnjega dalmatinskega mošta, ki je še mnogo cenejši nego je bil lanski, toda kaj pomaga, ko delavstvo nima denarja niti za najpotrebnejše življenske potrebščine, zima in mraz pa že trkata na vrata, treba bo obleke, obutev in drugega, zato pa se ljudje odvračajo od nekdaj slovitega dalmatinskega »čaruge«. Šola v Št. Petru pri Novem mestu bo skoro dograjena Živahno stavbno gibanje v Št. Petru Novo mesto, 24. septembra. Šola v bližnjem Št. Petru bo skoro dograjena. Do letošnjega maja se je dolga leta vršil pouk v stari šoli, ki pa je postala premajhna in je kr. šol. odbor moral najeti za silo še sosednjo Še-gulovo hišo. Seveda vsi ti prostori niso ustrezali niti zdaleka času primerni šoli, in zato se je kr. šol. odbor odločil za prezidavo oz. povečanje stare šole. Križi in težave so bili s posojilom. Težko breme je prevzela občina, obvarovala pa svoj naraščaj telesno in ne malo tudi duševno. Vse drugačni bodo uspehi v velikih svetlih sobah kot v prejšnjih neprijaznih prostorih. Dozidali so tri učne sobe in več kabinetov, stare prostore povsem prenovili in ima šola danes popolnoma moderno prijetno lice zunaj in znotraj. Šola je dobila tudi nov vrt za pošto. Prostoren je in že ograjen. Prejšnji šolski vrt, ki se drži šole, je bil v najemu od otoškega graščaka. Tam je nastala zdaj nova hišica grajskega oskrbnika. Ker je imela v stari šoli lastno sobo tudi cerkev, je to kr. šol. odbor odkupil in zida drugje hišico za cerkovnika. Stavbeno gibanje je v Št. Petru tudi sicer jako živahno. Zidata se še dve drugi hiši in doli nasproti slikovitemu gradu Otočcu postavlja lastnik novo gostilniško poslopje. To bo za novomeške izletnike zdaj prav pripravno. Telesni užitek bo združen z duševnim. Novi kaplan Tone Kovačič pripravlja igro »Črnošolecc. Kmetje prodajajo staro vino pod režijsko ceno, da pridejo do posode, ker letošnji vinski pridelek obeta biti prav obilen in izboren. Tam bodo vinogradniki tudi počakali s trgatvijo do skrajnosti. V Kamniku 2 stopinji mraza Kamnik, 25. septembra. Mraz je postal pod našimi planinami že prav občuten. Od planin, katere pokriva sneg že kar na debelo, piha mrzla ostra sapa, ki sili izpre-hajalce, da se že čez dan zavarujejo pred njo s površniki. V noči od srede na četrtek je padla temperatura že na —2° C. Slana je nepričakovano pobelila polja in seveda ne brez škode. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali včeraj deset ponesrečencev V splošno bolnico so včeraj prepeljali 10 ponesrečencev. 24-letni mizarski pomočnik Alojzij Ogrin s Stare Vrhnike je pri delu tako nesrečno padel, da je zadobil notranje poškodbe. — 30-letnemu žagarju Francu Šarcu iz Homca, je pri žaganju na cirkularki padel tram na glavo in ga težko poškodoval. — 3-letni posestnikov sin Peter šiler iz Vrbe pri Radovljici je padel s stola in si zlomil levo nogo. — 7-letnt posestnikov sin Jože Knapič iz Stražišča pri Kranju je pri obiranju grozdja tako nesrečno padel, da sl je zlomil levo ključnico. — 33-letni urarski mojster Frarc Woelsing iz Zg. Šiške 205 se je pri sekanju drv vsekal v levo nogo. — 39-let-nega progovnega delavca Franca Severja s Kresniškega vrha pri Litiji. (Glej poročilo na drugem mestu.) — 20-letni tesar Andrej Rekar z Javornika pri Bohinjski Beli je našel staro vojaško patrono in tako neprevidno manipuliral z njo, da je eksplodirala In ga ranila na desni nogi. — 59-letni hlapec Janez Tišler z Loma pri Tržiču Je pri delu padel in si zlomil levo nogo. — 15-letni dijak Milorad Zirkelbach s Primskovega pri Kranju je padel z voza in si zlomil desno roko. — 30-letnega zidarja Franca Zupana iz Vira pri Domžalah je v Dragum-ljah povozil neznan avto in mu zadal notranje poškodbe. L« Poneverba pri »Merkurju pred sodiščem Ljubljana, 25. septembra. Senat treh Je danes razpravljal s slučajem Metoda P., ki je kot nameščenec »Merkurja« društva trgovskih in privatnih nameščencev v Zagrebu, podružnici v Ljubljani, oškodoval to društvo za skoraj 34.000 Din. Metod P. je štiridesetletni mož solidnega nastopa in čedne zunanjosti. Rojen je bil v Vipavi, pristojen je v Ljubljano. K »Merkurju« je stopil v službo 1. oktobra lani. Bil je poverjenik ljubljanske podružnice tega zagrebškega društva. Njegov delokrog je bil točno določen: vpis novih članov, sprejemanje premij in članarine, katere zneske pa je moral nato odnesti centrali v Zagreb; izplačila zavarovalnin, ki mu Jih je centrala v Zagrebu nakazovala sproti. 2e ob koncu lanskega leta, komaj po treh mesecih njegove službe so se pojavljale v P. poslovanju razne nerednosti. Centrala ga je zaradi tega ponovno pozvala, naj predloži natančne obračune. Tega P. ni storil, pač pa Je 15. februarja nenadoma sploh nehal poslovati in ga od tedaj dalje ni bilo več v pisarno. Se več: niti za opomine se mož ni zmenil ter Je odnesel s seboj celo ključe pisarne ljubljanske podružnice. Društveni odbor je moral s silo odpreti pisarno, nakar se je izvršil pregled knjig. Ugotovilo se je tedaj, da je P. izvršil celo vrsto utaj društvenega denarja in sicer na ta način, da je od raznih strank na račun premij In od članov na račun članarine ter na račun zdravniških stroškov inkasiral denarne zneske, kakor tudi od društvene centrale v Zagrebu za izplačilo članom izročene mu zneske pridržal zase. Skupaj Je na ta način oškodoval društvo »Merkur« za 33.869'76 Din. Sprva je mož odločno zanikal krivdo. Trdil je, da je primanjkljaj nastal najbrž še iz dobe njegovega prednika; verjetno pa je tudi — tako je trdil, — da mu inkasatorica ni vsega nabranega denarja poračunala. Pozneje je priznal dejanje, le znesek se mu Je zdel previsok, sploh se pa ne spominja več podrobnosti. V zadevi je bilo v preiskavi kakor tudi na današnji razpravi zaslišanih več prič, nakar je bil Metod P. spoznan krivim ter obsojen na 6 mesecev strogega zapora. Nočni napad na Podkoren-skem sedlu Ljubljana, 25. septembra. Jurij Kus je 16. avgusta t. 1. popival s svojim bratom Jožefom v gostilni na Podkorenskem sedlu blizu avstrijskega ozemlja. Okoli 28. ure sta oba zapustila gostilno in začela brez povod« napadati na straži se nahajajočega graničarja Miodraga Marinkoviča s tem, da sta metala proti njemu stole in steklenice piva, obenem pa je planil Kus na Marinkoviča in se začel e njim ruvati. Ko sta Marinkoviču prihitela na pomoč graničarski narednik Lenič in orožniški kaplar Radovič, je tudi ta dva napadel in se z njima ruval, pri tem pa je Radoviča vrgel na tla, tako da je temu odletela pušica, šele ko sta pristopila še stražnik Štelcer in orožniški kaplar Malešič, se je posrečilo obdolženca ukrotiti in zvezati. Vzlic temu se je obdolženec iztrgal varnostnim organom in zbežal kakih 300 korakov proti Podkorenu. Medpotoma pa se je spodtaknil, tako da .So ga ponovno ujeli. Pri aretaciji je obdolženčev brat Josip z avstrijske strani streljal na naše varnostne organe. Skupaj je oddal 4 strele, ki k sreči niso nikogar zadeli. Obdolženec je priznal, da je vrgel stol proti graničarju Marinkoviču, glede vsega drugega pa je trdil, da se ne spominja, ker je bil zelo vinjen. Iz izpovedi prič pa je bilo razvidno, da se je zavedal, kaj dela, ker se je celo r begom hotel odtegniti aretaciji. Obsojen je bil Kus na dva meseca strogega zapora. Prvi nastop kmetske čete v Orla vasi pri Braslovčah V nedeljo 27. t. m. bo pokazala tukajšnja kmetska sokolska četa sadove svojega polletnega požrtvovalnega dela s svojim prvim telovadnim nastopom. Vse hiti, da dostojno proslavi ta pomemben dogodek, da pripravi čim dostoj-nejši sprejem vse gostom, ki so se že prijavili odnosno se še pričakujejo. — Pridite, da se uverite, kaj premore vztrajnost in odločnost našega kmetskega fanta in dekleta, da ima tudi kmetska mladina smisel za višje vrednote; pridite, da vidite, da se Orla vas v svoji miselnosti po januarskem manifestu Nj. Vel. kralja pre-raja. gledališče Repertoar Narodnega gleda-lišča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 26. septembra: Kralj na Betajnovi, pre-mijera. Izven. Nedelja, 27. septembra: Pritličje in prvo nadstropje. Izven. Pojiedeljek, 28. septembra: Zaprto. Opera Nedelja, 27. septembra ob 16 uri: Prodana nevesta. Gostovanje v Kranju. Ivnn Cankar: »Kralj na Betajnovi«. Kot tretja premijera letošnje sezone se uprizori drevi Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovi« v režiji g. Cirila Debevca. Zasedbo posameznih vlog smo že včeraj navedli. Danes opozarjamo na to predstavo, ki jo je smatrati pri nas kot premi-jero, saj je v vseh vlogah popolnoma na novo zasedena, naštudirana in inscenirana. Predstava se vrši izven abonmaja. Prva repriza Nestroyjeve veseloigre s petjem »Pritičje in prvo nadstropje« bo v nedeljo 27. t. m. v naši drami. Veseloigra je imela vsled svoje izredno zabavne vsebine, kakor tudi gladke in dovršene igre lep uspeh ter je vzbudila pri poslušalcih mnogo veselja in smeha. Za reprizo veljajo običajne cene. Claude Anet: žheijmra 52 Roman ruske deklice. »Gotovo je, da ni naša logika stalna,« je nadaljevala Arijana resno. »Navadno izvršujemo svoja dejanja na določen način. Ta ali ona reč se nam zdi nemogoča. Kozarec vina odveč — in hkratu je vse iz-premenjeno. — Na Silvestrovo smo večerjali z mladimi ljudmi v restavraciji hotela Londona. Cigani kot danes, vino, šampanjec in nastroj kot je tam spodaj, ki ga ti ne poznaš, in pogovori, ki te bolj upijanijo kakor vse vino. Tedaj stopi v dvorano lepi Vladimir Ivanovič. Pride k naši mizi, sede poleg mene in napiva, gledajoč mi v oči, novemu letu, ki da mu mora prinesti srečo. Razumela sem, kaj je hoteel reči, in sem mu odgovorila, kakor da me poganja neka sila: »Na novo leto!« V tistem hipu, ko Je on lzpre-govoril, sem začutila, da bom zapadla izkušnjavi, proti kateri sem se doslej vedno uspešno borila, ki se mi je pa zdaj zazdela nepremagljiva. Dve leti sem morala poslušati, kako je navdušeno poveličeval teto Varvaro; ta mož Je bil nadčlovek izmed osemnajstih ljubimcev, ki jih Je imela 1 Vsi ostali so bili samo preroki tega novega Mesije! — Skratka, njena hvala, ki sem Jo slišala v vseh tonalnostih, Je vzbudila v meni radovednost. Nisem bila vanj zaljubljena, ampak radovedna, po kakšnih prednostih se odlikuje. Vselej je nespametno buditi v ženski radovednost, zakaj če jo ta zlodej kdaj popade, je vsega zmožna. Spomnila sem se zgodbe o Pandorini pušici... Kakor sem ti že pripovedovala, je bil doktor blazno zaljubljen vame. če se ne bi bil potegoval zame, bi me bila morda prevzela izkušnjava, da bi ga skušala navezati nase. Ne, edina moja želja je bila, da utešim svojo radovednost. Sama s seboj sem imela dogovor in sem se vprašala, zakaj ne bi smela obogatiti z njim svoje izkušnje? Kaj Je bilo v tem možu, ki ga je teta opisovala kot kako čudo? Koliko vsega bi se utegnila naučiti od takega izrednega ljubimca? To so bili moji razlogi in vendar me je nekaj zadrževalo. Prav gotovo pa ne pomislek, da bi utegnila razžalostiti teto. Saj bi tako ničesar ne zvedela o tem kratkem doživljaju. Kakor bi tudi ti ne, če bi te recimo enkrat, samo enkrat prevarila, prav nič bi o tem ne vedel in ne bi te torej nič bolelo. Toda bilo mi Je zoprno, da bi imela skupnega ljubimca z njo. Končno sem bila jaz že preskrbljena drugje. Skratka, doktorja sem držala v primerni razdalji. In tedaj se je hkratu zgodilo, da je tisti večer, ko je trčil z menoj, zaživelo v meni samo radovednost, vsa druga čuvstva so izginila. Takoj sem si rekla: Kakšno neumnost počenjam! Cernu mi bo vse to? Za nič, dvakrat nič. Ali nimam pravice, da napravim, kar se mi zljubi in končno prodrem v to čudovito skrivnost? Vedi, prosim te, da nisem bila prav nič bolj zaljubljena kakor prej; gledala sem. Vladimira z enakimi očmi kakor prejšnje večere. Samo da sem se zdaj ravnala po zakonih docela nove logike, ki se Ji je moralo vse ukloniti. Ves večer sem bila zelo neprijazna z njim, tem bolj, ker me je zares ujezil njegov samozavestni obraz. Pokroviteljski se j er smehljal mojim drznim porednostim, da bi mu bila najrajši zaušnico prisolilo. In ko smo odhajali, me Je ugrabil mojemu kavalirju in me posadil v svoje sani. »Jaz se hočem še izprehajati,« sem mu rekla. »Dobro. Na veliko cesto!« je zaklical kočijažu. In zdrčala sva v mrzlo noč. Slonela sem napol v njegovem naročju, kakor je to običaj. Bila sem nekam ohromela, brez volje, in vendar mi Je bil duh čudovito jasen. Opazovala sem sama sebe z velikim zanimanjem in se mi Je zdelo, da sem gledala v gledališču. On ni nič govoril. Edina besda, ki Jo Je izpregovoril, ko sva predirjala nekaj vrst po cesti, je veljala kočijažu: »Domov.« Nisem ugovarjala. Prispeli smo do njegove hiše. On ima majhno, posebno stanovanje, kjer sprejema bolnike. To stanovanje je v paviljonu, ki je oddaljen od hiše. Vstopila sva. — Kako je bilo notri vroče! Ko sem izpregovorila, sem se začudila zvoku svojega glasu. — Bilo Je presvetlo.« Tu je Arijana prekinila svojo povest. Konstantinu se je dozdevalo, da je silno bleda. »Daviš me, saj komaj diham,« Je rekla ln se hotela oprostiti. Sele zdaj je zapazil, da je z laktom objemal Arljanini vrat ln stiskal, kakor bi jo hotel zadaviti. Izpustil jo je. Nastopil Je molk. Nemogoč — a resničen dogodek Danes se je pripetilo v našein uredništvu to-le: Telefon zazvoni. — »Halo?- — Hier Siemens. Wurde von dort eiHe Sttjrrung gemeldet... »Kaj ne znate slovenski?« — Nein. Telefonskega pogovora je konec. Morda pa bi bilo umestno, da bi se le še kaj govorilo. Ali ne mislite tako? Proč z »vinskimi trgatvami« iz sokolskih društev! Minula je doba letnih javnih nastopov in že se pojavljajo v naših listih vabila na »vinske trgatve«, ki jih prirejajo nekatera naša sokolska društva, zlasti po deželi. Nehote se nam vsili vprašanje, kaj ima Sokolstvo skupnega 8 temi vinskimi trgatvami? Ali je to kulturno-prosvet-na in vzgojna prireditev? Res nesmiselno je prištevati take prireditve med prireditve kulturnega značaja. Take prireditve pri nas so vse prej kaj drugega, kot pa vzgojne. V zadnjem času se vršijo pri nas marsikatere zabave manjše vrednosti tudi za sokolske kroge, toda po večini imajo vsaj že kako drugo ozadje, ki se da opravičiti. Praznovanje Silvestrovega, Miklavževega večera in podobne prireditve so vendar pogosto združene vsaj z nekaterimi telovadnimi točkami, dramskimi predstavami in predavanji. Nekatere prireditve imajo tudi svoj zgodovinski in narodni pomen in so zaradi tega deloma umestne in dopustne. Vsega tega pa pri vinskih trgatvih ne najdemo niti v najimanjšn meri in moramo zaito take prireditve odločno odklanjati in 'preprečili. I u imajo dolžnost vse naše sokolske župe, da take prireditve posameznih sokolskih društev prepovedo. Vinske trgatve so nemškega izvora, nič domačega in prikupljivega. Poleg tega pa ni pri vinskih trgatvah ničesar drugega, kot žrtvovati čim več denarja pijači. Posledice se kaj kmalu opazijo: prazni žepi in težka glava. Jasno je torej, da mora sokolska organizacija take prireditve zatreti in opustiti. Z 20. septembrom smo stopili v jubilejno leto, v katerem »e bo proslavila 100 letnica Tyr-fcevega rojstva s IX. vsesokolskem zletom v Pragi. Vsa naša sokolska društva naj bi namesto s prireditvami vinskih trgatev, raje svoje članstvo poučila o tej pomembni slavnosti. V društveno sobo naj bi prosvetarji sokolskih društev povabili članstvo in naraščaj ter mu s predavanjem orisali življenje in delovanje velikega ustanovitelja Tyrša. Dalje naj bi svoje članstvo vzpodbujali k štednji, da se more udeležiti velike sokolske olimpijade v Pragi. Skratka vsako nedeljsko popoldne, zlasti v zimskem času, naj bi se posvetilo sokolski prosveti. CJansto bo na ta način bolj doumelo sokolsko idejo, opustilo veseljančenje po gostilnah in glavno — prihranilo si težko zasluženi denar. Iz teh razlogov torej upravičeno pričakujemo, da bodo naša sokolska društva opustila v letošnjem letu vse nepotrebne veselice in raje članstvo vzpodbujala k štednji, za čim večjo ude-'ežbo na vsesokolskem zletu v Pragi. , Poldrugo uro trajajoč potres Ljubljana. 25. septembra. Zavod za meteorologijo na ljubljanski univer-■i nam je sporočil, da je seizmograf zavoda zabeležil danes močan potres v oddaljenosti 9980 km. Potres se je pričel ob 7. uri 42 minut in 48 sekund ter ]e trajal poldrugo uro. Celje * Nove uradne ure pri ekspozituri OUZD Ekspozitura OUZiD v Celju je na novo uredila zimski delovni čas. Vsled odloka SUZOR in OUZD se vrši pri ekspozituri deljeni delovni čas, i.n sicer vsak delavnik od 8 do 18 in od 15 do 17, ob sobotah pa samo od 8 do 13. Ob nedeljah in praznikih delo počiva, a v nujnosti vrši samo en nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejemanje strank je odrejen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno uradovanje. * Zimski delovni čas v celjskih brivnicah. Od 1. oktobra bodo uvedle vse brivnice v mestu in v Gaberju tale »inski delovni čas: ob delavnikih od 7-80 do 12'20 ter od 14 do 19. Ob sohr.tah pa od 7-80 neprenehoma do 21 brez opoldanskega odmora. Ob nedeljah in praznikih ostanejo vse brivnice zanrte. * Obrtna nadaljevalna šola prične z rednim poukom v nedeljo 4. oktobra. Vsi vajenci in vajenke iz Celja in okolice se zberejo ta dan ob 8. zjutraj v risalnici v drugem nadstropju mestne narodne šole. Novinci in novinke naj prinesejo s seboj zadnje šolsko spričevalo. * Pogreb tragično preminulega zagrebškega špediterja Manceta se ie vršil včeraj popoldne na okoliškem pokopališču. K pogrebu so se pripeljali njegovi stanovski tovariši iz Zagreba. * Okrožni inšpektor g. dr. Schaubach se je včeraj pn poslih mudil v Celju. * Prebivalci Brega in Zavodne se opozarjajo, naj si dado ob pravem času dovažati drva in premog, ker bo radi tlakovanja cest pozneje dovažanje nemogoče. Tlakovanje Brega se je že začelo, v Zavodni pa se bo pričelo v prihodnjih dneh. * Mestni kino predvaja te dni zvočno filmsko opereto »Flirt« z Ramonom Novarrom v glavni vlogi. * Izgube in najdbe. 28. t. m. je bila na Glaziji izgubljena legitimacija bolniško-zavarovalnega društva »Merkur« na ime Kazimir Bratkovič. Najditelj naj jo odda na predstojništvu mestne policije. — Isti 4an je bil na Glavnem trgu najden ženski dežnik. Dobi m na predstojništvu ■vstne policije. Jz ‘Dravske banovine d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine štev. 58 z dne 26. septembra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o izpremembi j 29. zak. o izprememhah in dopolnitvah v zakonu o neposrednih davkih. — Zakon o izpre-membah in dopolnitvah tar. št. 30 in 31 obče (uvozne) carinske tarife. — Zakon o znižanju prejemkov državnih civilnih in vojaških uslužbencev in upokojencev. — Uredba o znižanju osebnih draginjskih doklad. — Odločba o znižanju osebnih draginjskih doklad. — Uredba o izpremembah območja srezov in občin zbog iz-premenjenih banovinskih mej. — Uredba o stalni podpori evangeljsko-krščanskim cerkvam in reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije. — Prijava za rodb. drag. doklade civilnih drž. uslužbencev. — Razpis o carinjenju sa-tiniranega rotacijskega papirja. — Razpis o železnih bobnih za kalijev in natrijev klorat. — Razpis o carinjenju bombažnega prediva na ind. tuljavah. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Omejeno oglašanje za zdravila. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je poslalo kr. banski upravi Diravske banovine tole naredbo: Gospod minister za socijalno politiko in narodno zdravje je 20. julija 1931 S. br. 1150G izdal odlok, naj se zdravila oglašujejo samo v znanstvenih in strokovnih časopisih, a ne v dnevnikih in da je dovoljeno oglašanje zdravilnih specijalitet v dnevnikih v splošnem narodne interesu le v primeru epidemij. O tem bo odločala pristojna oblast po potrebi. Zaito je vse drugo oglaševanje v dnevnikih prepovedano. d Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo na Viču bo v nedeljo 27. septembra od 9. do 12. ure. Vsa pojasnila bodo prejeli učenci pri vpisovanju. d Podružnica SPD Trbovlje sporoča vsem planincem, da bo ravnokar otvorjen Dom na Mrzlici oskrbovan vse leto (tudi čez zimo). d Podružnica SPD v Mežici naznanja, da bo v nedeljo 27, septembra t 1. svojo Uletovo kočo na Peci za letošnjo sezono zaprla. Dovoljuje si ob tej priliki vse prijatelje planin najvljudneje povabiti k aatvoritvi koče, da jo še ob zadnjem dnevu letošnje sezone blagovolijo posetiti na Peci s svojim cenjenim obiskom. Med zimo bo ključ koče pri podružničnem gospodarju g. Golobu Maksu na Štoparjevem v Podpeci. Vsak izlet v zimski sezoni je treba ob pravem času z navedbo udeležencev javiti odboru podružnice v Mežici, da oskrbi kočo. Za neprijavljene izlete ne bo odgovarjala in tudi ne bo prevzela ni- Dober odgovor. Kandidat medicine se nahaja na izpitu pri jako strogem profesorju. Leta vpraša: »Katera sredstva posebno pospešujejo znojenje?« Kandidat imenuje vsa poznana sredstva, posebno Aspirin tablete, ki se pri gripi in vseh prehlajenjih, pa tudi glavo-bolju posebno obnesejo. »Kaj bi pa naredili« vpraša nadalje strogi profesor, »če vsa ta sredstva ne bi pomagala?« Hitro pomisli dijak, ki je ie sam ves moker od znoja: »K Vam bi ga poslal na izpit, gospod profesor.« kake odgovornosti. Drugi ključi, ki so bili lansko zimo pri g. Brezniku v Mežici in pri gosp. Kolenbrandu v Črni, so se za zimske posetnike Pece odpravili. d Večer Atene »Estetska ritmična kultura teles«« se vrši danes ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Predava gdč. Maša Slavčeva o »Najnovejši telesni vzgoji« in nastopa plesalka Elizabeta Selden iz New-Yorka s svojimi klasičnimi kompozicijami. Spremlja pianist Lipovšek. Predprodaja vstopnic v pisarni Atene (Kreditna banka) in pri blagajni. 2177 d Vpisovanje v tečaje za ritmično gimnastiko in ples telesno-kulturnega društva Atena, se vrši v soboto 26. t. m. od pol 18. do 19-15. ure v beli dvorani hotela Union, kjer se dobe vsa pojasnila. Sprejemajo se prijave za ritmiko za otroški tečaj, za naraščaj in odrasle; za plesne tečaje za deklice, za moderne plese — začetnike in družabni ples. d S potniki je križ. Ludvik Cap, bivši odpuščeni potnik tvrdke Anzel Prevendar v Zagrebu, star 26 let, je prevaril gostilničarja Franca Bradača iz Loške vasi pri Novem mestu e tem, da se je predstavil kot lastnik navedene firme in vnovčil od Bradača za dobavljeno vino 2219 Din. Po izvršeni prevari je nezmanokam odšel. — Zvonko Benovič, trgovski potnik baje iz Osjeka, se izdaja za agenta trgovine slik »Kosovo« v Beogradu in vrši prevare na ta način, da prejema za naročene slike neupravečeno predplačila. Za obema je oblast izdala tiralico. Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 398—3 d Najden pulover. Neki član SPD je našel v nedeljo 20. t. m. na Westrovi poti proti Grmadi volnen pulover. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi v pisarni SPD, palača Ljub. kred. banke, IV. nadstropje, kjer ga dobi nazaj. d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 762-5, termometer 9-8, relativna vlaga 02%, smer vetra NNW1, oblačnost 10, v Mariboru je kazal barometer 759-8, termometer 10, relativna vlaga 78%, smer vetra NW6, oblačnost 10. Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 17-8 (7-4), v Mariboru 11-8 (8 3), Mostaru 16-9, Zagrebu 132 (7 2), Beogradu 128 (5 7), Skoplju 14-8 (2-3), Kumboru (10-2), Splitu (9-5), Rabu (0-8). V oklepajih označena je najnižja temperatura. Hjubliana Sobota, 26. sepembra 1931: Ciprij in Just. Pravoslavni, 13. septembra: Kornilije. Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Uetar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Sp. šiški. * ■ Ameriška razstava slik Božidarja Jakca v Jakopičevem paviljonu. V nedeljo 27. t. m. ob 11 bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena zanimiva slikarska razstava. Naš priznani umetnik g. Božidar Jakac, ki je prepotoval dobršen del Zedinjenih držav ameriških in med potjo pridno slikal, bo razstavil pod naslovom »Amerika« Jz drugih banovin Kraljev spomenik, katerega je izdelal kmet V nedeljo so svečano odkrili v Orijenu pri Dubrovniku spomenik kralju Aleksandru, katerega Je svojemu vladarju postavilo ljudstvo lz Kruševlce, Zubaca in Krivošije s pomočjo denarnih prispevkov domačina Novakoviča iz Amerike, spomenik je Izdelal domačin narodni umetnik kmet Iz Mokrinja. Ima obliko piramide, ki je 3 m visoka, z reliefom Nj. Vel. kralja. Spomenik so postavili na Orijenskem sedlu. Ob otvoritvi je bilo navzočih nad 1000 kmetov lz vse okolice, odkril ga pa je kraljev zastopnik general Lazič ob navzočnosti zastopnika bana Zetske banovine podbana g. Ivaniševičeva. Bivši minister ujel nevarnega sleparja Iz Beograda poročajo, da so naposled prijeli nevarnega sleparja Dušana Vujičiča, ki je v zadnjem času osleparil več ljudi, predstavljajoč se za dijaka ali novinarja. Neki kavamar ga je spoznal v Pašlčevi ulici in šel za njim, ter ga vprašal, kam gre. Pustolovec Je odgovoril, da ima opravka na št. 6 pri ministru Nikiču. Ka-varnar Je šel za Vujičečem, ki je res stopil v hišo bivšega ministra Nikiča. Ta seveda- sleparja ni poznal. Med tem se Je Vujičič skril v hiši, kavamar in minister Nikič sta ga pa kmalu našla v kleti in ga prijela ter izročila orožniku. govske zveze z Egiptom že tedaj. Arheologi so se zanimali tudi za Strossmayerjevo galerijo slik in za etnografski muzej. Tuji arheologi v Zagrebu Skupina tujih arheologov, ki je prišla na izlet v Jugoslavijo, je predvčerajšnjim prispela v Zagreb. Arheologi so bili gosti Hrvatskega arheološkega društva. Ogledali so sl Zagreb in okolico, posebno pa Arheološki muzej, kjer Jih je vodil ravnatelj profesor Hofiler. Največ so Jih zanimali prazgodovinski predmeti in predmeti iz bronaste dobe, katerih ima zagrebški arheološki muzej precej. Zanimale so jih tudi zbirke lz rimske dobe in srednjega veka. Ker so med njimi strokovnjakl-speclalisti, so ugotovili za nekatere predmete, o katerih se ni vedelo, kam spadajo, katerim kulturam pripadajo. V zbirki lz Siska so ugotovili, da je več predmetov egipčanskega lcvora is 1. stoletja po Kr., kar dokazuje, da so imeli naJl ljudje tr- Junaštvo dveh kmečkih deklet Draginja Bojič in njena sestra Marija sta čuvali pred dnevi svoje koze na neki livadi pri Banji Luki. Med tem ko sta se igrali, Je prišel volk m jima odnesel eno kozo. Draginja je takoj poklicala na pomoč Marijo in šli sta za volkom. Pomagal Jima Je še pastirski pes. Draginja je s palico tolkla po mrcini, Mara pa s kamnom, dokler volk m omagal m Izpustil kozo. Volka sta potolkli do mrtvega. Za to junaštvo jima bo občina izplačala nagrado. b Profesor Andrija S/ampar bo šel v Ameriko. Iz Nove Gradiške poročajo, da je prispel tja dr. Andrija Štampar in obiskal svoje starše, predno odpotuje v Ameriko. b Cigani so mu rešili življenje. V Križevcih je hotel izpiti večjo količino ocetne kisline sobo-slikarski pomočnik Ivan Novak iz Gradca. Mimoidoči cigani so mu pa Iztrgali steklenico s strupom iz rok, vendar je pomočnik izpil del tekočine in so ga morali prepeljati v bolnico. Pred samomorom Je z nožem oklal nekega Seljaka. b Utopljenec s 100.000 Din. Iz Novega Sada poročajo, da je orožniška patrulja iz Gornjega Kovllja ob Donavi našla med Sremskimi Karlovci ln Koviljem truplo bolje oblečenega neznanca, ki Je imel legitimacijo, glasečo se na ime Jovan Gjiklč. Možakar se je pred leti naselil v Novem Sadu, kjer je imel trgovino. V denarnici Je imel veliko svoto in vrednostnih papirjev za 100.000 Din. b Otrok padel s 3. nadstropja. V Dubrovniku je padel dveletni sin elektromonterja Agazija s 3. nadstropja na ulico. Na veliko začudenje so zdravniki v bolnici ugotovili, da se Je dete pri padcu samo oprasnilo po telesu. b Gosi je rešila, sebe pogubila. V Martinski vesi pri Sisku Je gosja pastirica Jana Pokaš gnala gosi po cesti, ko Je pridrvel s svojim avtomobilom gradbenik Mijo Popovič. Pastirica Je hotela rešiti svoje gosi, tedaj Je pa prišla sama pod. avtomobil, M Jo Je hudo poškodoval. Popovi« je dekle sam odpeljal t si-saško bolnico. svoje slike in risbe z ameriškimi motivi. Ta razstava bo brez dvoma enaj najzanimivejših v zadnjih letih. Odprta bo do 20. oktobra. Opozarjamo občinstvo na ta dogodek v našem umetnostnem življenju. Zadružna strokovna šola brivskih vajencev se je preselila, po odredbi šolskega odbora obrtnih nadaljevalnih šol v Ljubljani na drž. II. deško meščansko šolo v Ljubljani VII. Gasilska cesta 17. Vpisovanje bo v nedeljo 27. t. m. od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni (pritličje). Tečaj za esperanto se bo pričel v torek 29. sept. ob 20 v Št. Jakobski šoli. Da se bodo interesenti seznanili z metodo, ki je žela že po celem svetu ogromne uspehe, se bo vršila tega dne poskušna lekcija, ki bo neobvezna in brezplačna. Istotam se bodo interesenti mogli vpisati v tečaj, ki bo trajal 4 mesece. Krasen jesenski dan. Včeraj je bil krasen jesenski dan, tem lepši za Ljubljančane po zadnjih deževnih in mrzlih dneh. Tivoli je oživel, sprehajalci se ga v jesenskem solncu niso mogli navžiti z željo, da bi bilo še več takih vsaj še ta mesec. Na obrtni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani na Prulah bo vpisovanje v nedeljo 4. oktobra t. 1. od 9.—12. ure dopoldne. Redni pouk je takoj drugi dan po vpisovanju, t. j. v ponedeljek in torek 5. in 6. oktobra od 2.-6. ure popoldne. ■ Bolniška blagajna Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani, naznanja, da uraduje od 8. do 18. in od 16. do 18, ob sohotih od 8. do 13. Gorazdov učni zavod- sprejme še nekaj gojenk. Pouk po najnovejši in priznano najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren. Pojasnila in prijave Nunska ulica 19. Hčerke železničarjev in državnih nameščencev posebne ugodnosti. 2169 I Ljubljanska strelska družina obvešča svoje članstvo, da bodo v nedeljo 27. t. m. in 11. oktobra strelske vaje na vojaškem strelišču. Začetek ob 8-30. 18. oktobra t. 1. pa priredi ljubljanska strelska družina streljanje za nagrade. Strelci, pripravite se za tekmovanje I Spored in pogoji za tekmovalno streljanje so strelcem na razpolago pri strelskih vajah. MOTOH kava dnevno svetal Kličite telefon 2577! 1470 I Nezgoda na Viču. šivilja Fani Tomše, stanujoča na Tržaški cesti 80, je hotela prekoračiti tramvajsko progo na mostu pred Sokolskim domom na Viču. Stopila pa je tako nerodno na tračnico, da ji je peta ostala v njej in ni mogla stopiti naprej. Medtem je privozil tramvajski voz in jo sunil, da je padla na tla. Priče so izjavile, da ne zadene nikogar krivda za nezgodo, temveč jo je pripisati zgolj slučaju. I Karambol na Krekovem trgu. Preddelavec Dominik Tori je prijavil policiji, da ga je šofer Josip V. na vogalu Krekovega trga in Kopitarjeve ulice podrl s kolesom vred na tla, tako da je zadobil lahke poškodbe, kolo pa mu je močno pokvarilo in ima 300 Din škode. ■ Zopet tatvina kolesa. Trgovcu Francu Deklevi je bilo ukradeno na Miklošičevi cesti iz veže Delavske zbornice kolo, vredno 1800 Din. Kdo je kolo ukradel, se ne ve. Najbrže tat, ki so mu bile razmere dobro znane. I Obolelost na cesti. Neki voznik je pred glavno pošto naprosil stražnika, naj mu pomaga spraviti z voza mladeniča, ki je po sili sedel na soro in noče z nje. Najbrže je pijan ali bolan in se je bati, da bo prišel pod kolesa. Skoraj nezavestnega sta vzdignila z voza, nakar ga je stražnik privedel na stražnico, kjer se je onesvestil. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Lapajne je ugotovil, da je neznanec težko bolan in ga je dal prepeljati z rešilnim vozom v splošno bolnico. V bolnici so ugotovili, da je bolnik 23-letni tesarski pomočnik Martin Cerar iz Drtije pri Kamniku. Jesenice V nedeljo priredi Sokolsko društvo v Gorjah svoj nastop. Sosednja društva^ iskreno vabljena. Opozarjam na današnji občni zbor Akademskega krožka na Jesenicah, ki bo drevi ob 20 v salonu restavracije »Tancar« z običajnim dnevnim redom. Kamnik Kolesarske dirke. Kolesarsko društvo v Kamniku jo bilo ustanovljeno komaj pred dobrimi tremi meseci, pa je že v tej kratki dobi svojega obstoja pokazalo veliko delavnost in prizadevanje, povzdigniti kolesarski šport na dostojno višino. Društvo vodi agilen odbor, katerega tvorijo požrtvovalni predsednik g. Drago D r a -š č e k, podpredsednik znani športnik in zmagovalec na mnogih mednarodnih motociklističnih dirkah g. Valter S t u z z 1, tajnik g. Janko V i -voda, blagajnik g. Joško Klemenčič in odbornik g. Lado Gogala. Kapetan g. Slavko Jesenovec skrbi za redne treninge. Društvo je priredilo 15. avgusta lepo uspelo medklubsko dirko, katere se je udeležilo veliko število dirkačev, za nedeljo 27. t. m. pa je razpisalo klubsko kolesarsko dirko za prvenstvo Kamnika na okrog 65 km dolgi progi Kamnik-Dupliea-Mengeš -Trzin-Cernuče-Gamelje -Tacen - Št. Vid -Medvode - Kranj - Šenčur - Brniki -Moste-Kamnik. Start ob pol 2. popoldne pred narodno čitalnico na Glavnem trgu, kjer bo tudi cilj. Če bo izredno slabo vreme, se preloži dirka na prihodnjo nedeljo. Zmagovalec v dirki dobi lepo darilo in kolajno, drugi darilo, tretji in četrti diplome. Volilne imenike je oblast že potrdila in so na občinskem uradu razgrnjeni interesentom na vpogled med uradnimi urami. Kamniški tenis-igralci so v nedeljo nastopili ▼ revanžni tekmi z Ilirijo v isti postavi kot pred 14 dnevi v 'Kamniku; Ilirija je nastopila v močnejši postavi in zopet dobila me igre, kakor je bilo že v naprej pričakovati Sestra Božena Šega je umrla Jesenice, 24. septembra. Včeraj proti večeru je preminula v cvetu mladosti železniška uradnica na Jesenicah gdč. Šega Božena, hčerka upokojenega šolskega upravitelja na Jesenicah e. Ivana šege. Zbolela je pred poldrugim letom na želodcu ln srečno prestala pred letom dni operacijo na zagrebški kliniki, a jo je zavratna bolezen kljub temu strla. Pokojna Božena je izdihnila svojo plemenito dušo jesenskega popoldneva. Kakor je bila narava meglena, mrzla in jesenska, tako je bilo v naših srcih tegobno, žalostno in mrzlo, ko smo guli strašno novico — Božena je umrla. Pred dvemi leti še tako krepka, zdrava in rdečelična dekle, polna mladeniškega zanosa — danes pred nami bleda in upala na mrtvaškem odru. Ali je to res? Ali ni samo vizija? Neiz-premenljiv in za vsakogar brez izjeme večno veljaven zakon narave je terjal novo daritev sebi na žrtvenik. Smrt Te je iztrgala iz naročja Tvoje ljubeče, a sedaj strte sestre, iz objema Tvojega žalostnega brata, iz rok skrbnih, a izmučenih starišev. Sokolska telovadnica Te bo močno pogrešala, sestra Božena. Večen je sad Tvojega dela kot načelnice Sokolskega društva v Radovljici in pozneje na Jesenicah. Veliko si napravila kot župna podnačelnica. Končala si svoje delo in odšla po plačilo. Tvoje telo vrnemo materi zemlji, Tvoj duh pa bo ostal vedno med nami in nas bo vodil, da Ti sledimo. Božena, spočij se mirno v rodni grudi! Svetel Ti spomin, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje 1 B. J- Tržič Obrtno- in trgovsko-nadaljcvalna šola v Tržiču začneta z rednim poukom v nedeljo 4. oktobra t. 1. Vpisovanje v obe Soli bo v ponedeljek 28. septembra t. 1. v ravnateljevi pisarni meščanske šole. Vsem letošnjim absolventom meščanske šole priporočamo, da se vpišejo kot izredni obiskovalci trgovsko-nadaljevalne šole. Sadni sejem. Tržiška poidružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva bo priredila v prostorih osnovne šole v Lomu v nedeljo 11. oktobra t. 1. svojo drugo sadno razstavo s sadnim sejmom. Vabimo vse sadjarje, da se vdeleže te sadne razstave aktivno in da izroče do 7. oktobra podružničnemu tajniku g. Sol. upravitelju Kusu za razstavo namenjeno sadje z navedbo koliko sadja in po kakšni ceni ga imajo. Novo mesto Osebna vest. Za zdravnika samostojne zdravstvene občine Šmihel-Stopiče je z odlokom kr. banske uprave imenovan dr. Marjan Polenšek, zdravnik v Novem mestu. Občni zbor novomeškega učiteljskega društva bo z običajnim sporedom prihodnjo soboto 3. oktobra ob desetih dopoldne na deški osnovni šoli v Novem mestu. Avto zgorel. Novomeški trgovec Janko Goleš je šel v četrtek dopoldne s svojim tovornim avtom v Metliko po prašiče. Na nepojasnjen način je malo nad Teško vodo nastal v razplinjaču ogenj, ki je mahoma zajel ves voz. Lastnik, ki je sam šofiral, je komaj še utegnil odskočiti, rešil je v naglici še prednja levo kolo, vse drugo je postalo žrtev plamena. Škoda je krita z zavarovalnino. * i Zasulo je v kamnolomu pri St. Petru delavca Antona Rataja, ko je kopal pesek. Z rogom v glavo je sunil vol gospodarjevega sina Jožeta Ravbarja, ko ga je fant zaprezal. Rana je precejšnja in tik nad desnim očesom. Ozdravili mu jo bodo Usmiljeni bratje v Kan-diji. Med otroci nesreče niso baS redke, pa je Jdjub temu še premalo pažnje nanje. V stopi-ških Crmošnjicah sta se igrala na domačem dvorišču sedemletni deček Franci Žak in njegova osemletna sestrica. Slednja je zapazila na skedenj obešeno koso ter se pred mlajšim bratcem hotela pokazati, kako ona že ume ravnati 8 koso. Važno je mahala z njo in pri tem nenadoma zadela dečka v levo nogo ter mu zadala globoko rano. Takoj so ga prepeljali v bolnico. Tja se je v podobni zadevi zatekel tudi Jožo Pelko, kočar v Cerovcu pri Stopičah. Sekal je za živino koruznico in si pri tem skoro odsekal kazalec leve roke. Slana je v četrtek zjutraj požgala naša polja. Uničena je ajda in nesrečni kmet se je namenil, da jo bo pokosil Radi skrajno slabega vremena so pričeli v naših vinogradih ponekod tudi že trgati, kar je za letošnjo vinsko letino slabo. Strelska družina v Novem mestu tudi pozimi ne bo počivala. Preskrbela bo lokal za zimsko streljanje z malo kalibrsko puško. Vse one, ki imajo smisel za strelski šport, vabi streljačka družina v svojo sredo, kjer se bo v neprisiljeni zabavi vršilo streljanje vsak teden enkrat v prostoru, ki ga bo v kratkem odločil odbor. Dokler pa so še lepi dnevi, se vrši streljanje na vojaškem strelišču, in sicer vsako nedeljo od sedmih do desetih dopoldne in popoldne od- štirih do mraka. Kot ustanovni član je pri* stopil v družino dentist Filip Ogrič. Surov napad na progovnega obhodnika Neznanec ga je potolkel na progi Litija, 25. septembra. Danes zjutraj okrog 2. je bila javljena postaji Kresnice, da leži ob progi v Kres. Poljanah neznanec z veliko rano na glavi in v mlaki krvi. Prihitelo je na pomoč reč železničarjev, ki so v nezavestnem spoznali 27-letnega obhod-nika proge Franceta Severja. Skušali so ga sicer takoj obuditi k zavesti, a brezuspešno. Kazalo je, da ga je povozil ali vsaj vrgel ob tla vlak. Bili so pa takoj drugega mnenja, ko je Sever nenadoma odprl oči in rekel: »Udaril me je«! nakar je padel ponovno v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Ranjenca so pripeljali na postajo, ker bi vozil t na tla in ga poškodoval na glavi tem času mimo tov. vlak, ki pa je iinel dve uri zamude. Zato so ustavili brzovlak, ki je odpeljal ranjenca v bolnico. Na lice mesta je odšla orožniška komisija, ki bo poiskala krivca. Ljubljana, 25. septembra. 39 let starega Franca Severja s Kresniškega vrha so prepeljali danes dopoldne v ljubljansko bolnico. V bolnici je izjavil, da je pri ogledu proge naletel na nekega neznanca, katerega je hotel prepoditi s proge. Tedaj ga je neznanec podrl na tla z močnim udarcem po glavi. Na glavi ima Sever res precejšnjo poškodbo, ki pa ni nevarna za njegovo življenje. Sled bose noge ga je izdala 63-letni starec, ki se je specijaliziral na tatvine v gostilnah Ljubljana, 25. septembra. Dopoldne sta se zagovarjala pred senatom trojice pod predsedstvom sos. Mladiča 63-letni delavec v Sp. Berniku Andrej Žnidar radi zločinstva tatvine in 20-letni delavec v Čavu Jurij Kus radi zločinstva zoper državno oblast. V noči od 3. na 4. julija t. 1. je bilo ukradenih na Brezjah na Gorenjskem Antonu Pogačniku iz sobe 6 rjuh, Antonu Gabrijelčiču pa 1 namizni prt. Za tatom ni bilo nobenega sledu. V noči od 8. na 9. julija t. 1. pa je bila izvr- . šena slična tatvina na Otočah pri Podnartu, kjer je bilo ukradenih gostilničarju Ivanu Markeljnu, tudi skozi okno, 8 rjuh v skupni vrednosti 750 dinarjev. Te tatvine je bil takoj osumljen Andrej Žnidar. Ta je bil namreč na predvečer tatvine dvakrat v Markljevi gostilni, in sicer prvič ob 18, drugič ob 19. uri. Bil je bos in je sedel v gostilni sam in baš pri oknu, ki je bilo tedaj zaprto, zjutraj pa odprto. Osumljenec je imel torej dovolj prilike, da je odrinil zapahe pri oknu, tako da je mogel okno od zunaj z lahkoto od- preti. Osumljenec pa je pustil za seboj tudi nekaj sledov. Na Marklovem vrtu so ležale tri rjuhe, ki jih je tat izgubil, zraven pa sta ležala dva kosa ovojnega papirja. Glede teh dveh kosov papirja se je izkazalo, da izvirata od osumljenca. Priča Ignac Grašič je potrdil, da je prišel Žnidaršič nekega dne, preden je bila izvršena tatvina pri Marklu, k njemu v trgovino in prosil za nekaj ovojnega papirja. Grašič je dal osumljencu omenjena dva kosa. Na oknu, skozi katero je tat odnesel svoj plen, se je poznala sled bose noge, po kateri je imel tat zelo izraščene kosti na. členkih pri palcu. Ta sled se je popolnoma ujemala z nogo osumljenca, ki je bil na predvečer izvršene tatvine v resnici tudi bos. Obdolženec je tatvino zanikal. Ker je bil že večkrat kaznovan radi sličnih deliktov in je bilo videti, da se je specijaliziral na tatvine v gostilnah, je bil obsojen na eno leto robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za tri leta in na plačilo odškodnine gostilničarju Marklu v znesku 750 Din. ftltveib ©*• m Imenovanje, Pri tukajšnjem okrožnem sodišču je bil imenovan za kontrolorja mer gosp, Miroslav Puc, ki je doslej služil v Dubrovniku. m Premalo profesorjev. Vsled velikega navala na realno gimnazijo in otvoritve novih vzporednic, je sedaj na tem zavodu, ki je po številu dijaštva v Sloveniji največji, premalo profesorjev. Pouk se je moral zato skrčiti. m Kejžerjev večer. Proslava 60-letnice rojstva ustanovitelja dramatskega društva in mnogih drugih predvojnih narodnih organizacij v Mariboru g. Ivana Kejžerja, prirejena v četrtek zvečer v Narodnem domu, je bila lepa I intimna manifestacija priznanja. Posetilj so jo iza-stopniki oblasti, občin, društeve itd. Kejžerjeve zasluge za slovenski Maribor je podrobno opisal profesor dr. Ljudevit Pivko, za zabavo pa sta skrbela pevski zbor in godba »Drave«. Na večeru so zbrali tudi 1000 Din za CMD. m Razid učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico. V četrtek se je na poslednjem zborovanju po določilih novega uradniškega zakona razšlo doslej 13 let delujoče Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico. Učitelji predmestnih šol se pridružijo okrajnim organizacijam, mestni pa so se združili v svojo lastno in ji izvolili za predsednika g. Cirila Hočevarja, za podpredsednika g. Jožeta Malenška, za odbornike pa gdč. Wieserjevo in Černigojevo ter gg. Vomerja, Habermana, Lovšeta, Cvet-kota in Jordana. m Poravnalno postopanje v treh državah. — Podjetja grofa dr. Alfonza Zabeo, graščaka na Fali, kakor tudi ona v Avstriji in Italiji so v poravnalnem postopanju. Pasiva v Jugoslaviji znašajo 9,352.850'16 Din, aktiva pa s posestvom in odškodnino za po agrarni reformi zaseženo zemljo krog 7,000.000 Din. m Izlet Čehov. Češki klub v Mariboru priredi jutri izlet k sv. Venčeslu pri Slov. Bistrici. Odhod ob 5*20 zjutraj. m Naj nihče ne zamudi te redke prilike! Tudi v Mariboru bodo izvajali mojstrsko zgodovinsko delo velikega glasbenika Mandela v njegovem oratoriju »Samson« v unionski dvorani 3. oktobra t. 1. močan mešan zbor in pomnožen orkester Nar. žel. glasbenega društva Sloge iz Ljubljane ter najboljši solisti-umetniki ga. Lov-šetova, ga. Škerlj-Medvedova, g. Gostič in g. Rus. Knjižica oratorija po Din 5 ter vstopnice po zmernih koncertnih cenah v predprodaji v trgovini Zlata Brišnik in Jos. Hflfer. m Dražba v zastavljalnici. Dne 14. oktobra bo v tukajšnji zastavljalnici dražba zastavljenih predmetov, in sicer efektov od št. 15.229 do 17.000 ter dragocenosti od št. 2G.891 do 29.017, ako se do najkasneje 10. oktobra ne dvignejo ali podaljšajo. m Stalež v bolnišnici. V javni bolnišnici je bilo v sredo 388 bolnikov, od teh 19 na in-fekčnem oddelku. m Športne prireditve v nedeljo. Jutri bo ob 9. uri pri gostilni »Tržaški dvor« na Tržaški cesti start za medklubsko kolesarsko dirko »Penina«. Ob 10. uri bo na Rapidovem igrišču prvenstvena nogometna tekma med SK Rapi-dom I. in I. SSK Mariborom, rezervo. Ob 14. bodo na tezenskem dirkališču konjske dirke. Ob 14-30 bo na igrišču I. SSK Maribora prvenstvena nogometna tekma med SK Svobodo (Ljubljana) in SK Železničarjem. Ob 16. uri pa bo na Mariborovem igrišču prvenstvena nogometna tekma med SK Muro (Murska Sobota) in SK Železničarjem. m Sprememba obrti. Znano restavracijo »Maribor« (bivši hotel »Kosovo«) na Grajskem trgu je te dni prevzel g. Kvirin Merlak, dolgoletni restavrater v Skednju pri Trstu. Falež priznal nov zločin Roparski morilec Štefan Falei je včeraj priznal,- da je izvršil tudi roparski napad na pohorsko izletnico učiteljico Hanieličevo in trgovko Lemprehtovo ii Ruš, katerima je.odvzel de-, nar. ' * • Trebnje Osebne vesti. Mesto učiteljice gdč. Marije A r-r i g 1 e r j e v e, ki je bila imenovana za učiteljico na Vrhniki, je imenovana na osnovno šolo v Trebnje učiteljica gdč. Šercl Ana, doslej službujoča v Št. Petru pri Novem mestu. Iz Ptuja je prestavljen v Trebnje prometni uradnik g. Gre gore Mirko. Oba sta službo na novih mestih že nastopila. Po potrebi službe je bil prestavljen v Kranjsko goro finančni uradnik g. Divjak Joško. Prijatelji so g. Divjaku priredili odhodnico, ki je pokazala, kako priljubljen je bil med nami in da ga bomo težko pogrešali, kakor njegovo delo, posebno pri godbenem odseku našega Sokola. Iz Meje T0. .Na zadnji seji prednjaškega zbora je bilo sklenjeno, da se vsi člani TO prijavijo župnim izpitom v Novo mesto. Naknadni društveni prednjaški izpiti v Trebnjem pa bodo 18. oktobra t. 1. K izpitu naj se prijavijo vsi, ki so posečali spomladanski tečaj pri društvu v Trebnjem. Trbovlje Prvenstvena nogometna tekma bo v nedeljo 27. septembra ob 16 uri med SK. Amaterjem in SK. Hrastnik na novem igrišču prvoimeno-vanega. Izid te tekme odločilnega pomena, kajti določil bo prvaka odnosno drugoplasiranega v trboveljskem nogometnem okrožju. V predtekmi bosta ob H15. uri igrala rezerva SK. Amaterja in rezerva SK. Hrastnik. Za to tekmo je med tukajšnjo športno publiko najvežje zanimanje. še en planinski dom na Mrzlici. V krogih tukajšnjega Slovenskega planinskega društva je vzbudila veliko nevoljo vest, da namerava novo planinsko društvo »Prijatelj prirode<, ki je bilo nedavno od neke tukajšnje delavske skupine ustanovljeno, postavit ina Mrzlici novo planinsko kočo. Voditelji »Prijatelja prirode« bodo morda uvideli, da bi taka konkurenca ne bila na mestu in bodo svoj sklep spremenili ter postavili svoj dom na kaki drugi od številnih lepih naših okoliških planin, kjer takega doma še ni. — Na Mrzlici pa dva nova planinska domova res nista potrebna. Delavska strokovna zborovanja. Našo delavske organizacije se marljivo gibljejo. Danes ob 16. sklicuje Zveza rudarjev Jugoslavije v Delavskem domu javen delavski shod. na katerem se bo razpravljalo o položaju, ki je nastal po uveljavljenju nove kolektivne pogodbe in o drugih problemih socijalnega značaja. V torek 29. septembra ob 16. pa bo v prostorih gostilne Rožič v Lokah člansko zborovanje Narodne strokovne zveze, na katerem bodo voditelji poročali o najvažnejših in najaktualnejših vprašanjih, ki težijo rudarsko delavstvo. Šmartno pri Litiji Sekvester. Znani ogromni gozdni kompleksi, last gospoda Alojza Hafnerja v Reki, so pod prisilno upravo. Prisilno upravo je sodišče že uvedlo in je postavljen za upravitelja g. Fran Kobentar iz Vevč. Mesto v Litijo premeščenega kaplana gosp. Vinka Lovšina je premeščen tu-sem kaplan g. I. Klemenčič, ki je svoje novo mesto že 20. t. m. nastopil. Zadnja gasilska vaja se je vršila v nedeljo 20. t. m. S tem so zaključene letošnje vaje. Zaprta brivnica. Sresko načelstvo je do na-daljne odredbe zaprlo brivnico, ki jo je pred kratkim v Ježevi hiši otvoril g. Zrimšek iz Litije. Stavbeno gibanje. G. Valentin Perme dokončuje svojo vilo, ki jo je zgradil lani. Prijatelji »Jugoslovana« kupujte ob nedeljah list- od našega kolporterja Pavleta. Kdor se pa želi naročiti na list, se mu bo pa po pošti dostavljal in se lahko nanj naroči v trgovini Gruden. Pazite na pse. Pretekle dni so lovski psi gospodu Petroviču uničili šest lepih kokoši pristne štajerske - pasme. Kurjerejc.i takih psov gotova r niso veseli! ; , Velika železniška konferenca v Ljubljani Ljubljana, 25. septembra. Nocoj se je vršila v delavski zbornici konferenca, ki jo je sklical Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije in ki se je udeležilo do 150 zaupnikov iz Ljubljane in okolice. Skupščini je predsedoval g. Blaž Korošec. Konference se je med drugimi udeležil tudi tajnik internacionalne transportne federacije g. Naphans iz Amsterdama, ki je podal poročilo o posledicah splošne krize na železnicah v posameznih državah, ki je nastala ker je povsod nazadoval promet in so padli transportni dohodki. Navajal je, da so dohodki železnic v Franciji v enem letu padli za dve miljardi frankov, v Belgiji za 40 miljonov, v Nemčiji v pol leta za 150 miljo-nov mark. Uprave železnic skušajo povsod te primanjkljaje prevaliti na breme uslužbencev. Razen tega skušajo železnice kriti primanjkljaje z racionalizacijo, ki se zlasti kaže v redukciji osobja, plač, brezplačnih dopustih itd. Nato je referiral tajnik g. Stanko o redukcijah osobja in delovnega časa ter o znižanju plač pri nas v Jugoslaviji. — Končno sta bili soglasno sprejeti dve resoluciji, in sicer na bana dr. Marušiča in na ravnatelja direkcije državnih železnic v Ljubljani. V obeh resolucijah prosijo železničarji nujne intervencije pri vladi v Beogradu radi zboljšanja položaja, v katerega so danes prišli železničarji v vseh železniških delavnicah in pri progovnih sekcijah. Resoluciji navajata, da je prizadetih samo v Mariboru in Ptuju skoraj 1700 železniških delavcev z družinami vred. Zato železničarska konferenca prosi gospoda bana, da se 1. najdejo način in sredstva, da se za vse železniške delavce uvede zopet 8-urni delavnik ter ta delovni čas zasigura tudi za zimo; 2. da se spet omogoči vsaj vsem železniškim delavcem in nižjim uslužbencem plačevanje premoga v obrokih; 3. stari pragovi in leseni odpadki naj se razdelijo brezplačno in v enakih delih med železničarske družine; 4. gospod ban naj končno na merodajnem mestu intervenira, da bi se vsaj plače izpod 2000 Din mesečno ne znižale. Koncert ruskega vokalnega kvarteta »Kedrov« Koncertno sezono smo letos začeli na dokaj neobičajen način, z vokalnim kvartetom. Gospodje Denisov, Kasakov in oba Kedrova so rutinirani ansambelski pevci z veliko glasovno kulturo, ki doseza kulminacijo v pianissimih. Materijala nimajo vsi enakega, prvo mesto bi dal tukaj drugemu basistu. Peli so narodne, povečini v priredbi Kedrova, pa tudi umetne pesmi Glazunova, Kjuja ter priredbe samospevov in arij drugih komponistov. Dinamično so pretkani in prefinjeni, na nevarno polje »fortis-sima« se niso spuščali, pač pa so kolosalno izvajali crescenda in decrescenda. Ritmično in intonaČno so v najboljši formi. Poleg naznanjenega sporeda so po dolgotrajnih aplavzih še dodajali oziroma ponavljali. Poleg resnih točk so zapeli tudi nekaj šegavih, ki so posebno vžgale. Filharmonična dvorana je bila precej dobro zasedena, zlasti v Ljubljani živeči Rusi so prišli polnoštevilno. Pa mladine je bilo prav mnogo. Slavko Osterc. Mednarodne rokoborbe v Unionu Ljubljana, 25. septembra. Prohaska je premagal Sturma v 19 minutah. — Krause je pokazal v današnji borbi proti Romanovu, da je pravi zajec, če naleti na nad-močnega protivnika. Vselej namreč, ko mu je trda predla, je zbežal na rob odra. Sodnik mu je radi tega dal ukor, za katerega pa se Krause ni dosti zmenil. Po treh rundah se je borba končala neodločeno. — Malce razburljiv je bil boj med jugoslovanskim prvakom Kopom in črno masko. Kop je premagal črno masko v 11 minutah. Publika je obema priredila viharne ovacije. — Travaglini je že v drugi rundi premagal Rainerja. Litija „ Koncert mladinskega pevskega zbora Trbovlje-Vode. V nedeljo 27. septembra t. 1. ob 16. bo priredil nzani mladinski pevski zbor Trbovlje-Vode v litijski kinodvorani pevski koncert, na katerega trboveljska pevska mladina vse prijatelje petja iz Litije in Posavja vljudno vabi. Vlom v trafiko. Na lvein bregu Save je neznan vlomilec vlomil v trafiko ge. Vizlerjeve in ji odnesel za 1500 Din cigar in tovornih voznih listov. Sv. Jurij pod Kumom Požar. V Sapoti je do tal pogorela velika vodna žaga, last gosp. Frana Kovača, vulgo Kralja iz Četeža. Žaga s poslopjem je bila zavarovana in je škoda z zavarovalnino krita. Kuni je dobil v ponedeljek v noči popolnoma snežno odejo, snega je padlo približno kakih 15 cm. V dolinah je pa od srede na četrtek 24 t. ni. slana uničila do cela vso ajdovo žetev. Zopet požar. V Šklendrovcu je požar popol notna vpepelil gospodu Gorišku 23. t. m. velik kozolec dvojnik, založen z žitom in krmo. Kako je požar nastal, še ni dognano. Osnovna šola je |>ostala v novim šolskim le toni petrazrednica. Vodstvo zasilne šole v Košci je pa poverjeno gosp. F. Zdešarju, župnemu upravitelju iz Sv. Planine. Šola je nameščena v župnišču v Košci. Smrtna kosa. Znana gostilničarka v gorskem naselju Košca, župnije Sv. Jurij pd Kumom, gospa Apolnija Renko je umrla. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke. N. v m. p.! Žalujočim sožalje! Slovenske Konjice Zborovanje agrarnih interesentov bo v Konjicah v nedeljo 27. t. m. v Narodnem domu ob 9. Ob 14 pa bo v Vitanju tako zborovanje v gostilni Pirh. Prvi sneg je pobelil vrbove našega Pohorja ln sega'800 m globoko t dolino. Razširjajte Jugoslovana! JUGOSLOVAN Sobota, 26. septembra 1931. Vsi na gospodavsbo v obrambo Težki gospodarski pretresljaji rušijo svetovno gospodarstvo. Pestri dogodki se. ponavljajo z dneva v dan. Odkar sledi gospodarska zgodovina v posamezne dobe preteklosti, se slično stanje ni pojavilo. S pravo brzino modernega življenja se vrstijo presenečenja. Evropske in druge borze se zapirajo, plačilne težkoče se širijo liki epidemije z države v državo. Splošna panika se je oprijela ljudskih mas, nezaupanje je že objelo vso Evropo. Velekapital beži kot prega-njena zver z enega svetovnega dela v drugi. Jedva se v novi domovini nekoliko oddahne, že beži dalje. Tudi oni kapital, ki ostaja doma, spreminja gospodarja in obliko z neverjetno naglico. Ta škodljiva in nevarna epidemija je prekoračila tudi naše državne meje. Nihče se ne vprašuje zakaj, vsak drvi brez glave, in dela to, kar jstori njegov sosed. Najrazburljivejše in tendencijozne vesti še bolj razvnemajo naivne glave. Vsi oni pripadniki domače in mednarodne spekulacije si tarejo roke, saj se zopet obeta dobra letina. Ce pa si stavimo tehtno gospodarsko vprašanje in stvarno analiziramo vse te brezumne pojave, se nam z aritmetično točnostjo pokaže, kako velika je naša naivnost in kako malo razsodnosti in treznosti je v nas samih. Nekaj dni je bil glavni predmet kavarniških ln gostilniških razgovorov problem dinarja. Najprej: kaj pravi inozemstvo o našem dinarju? Vsa borzna poročila naglašujejo: dinar učvrščen. To se pravi dinar stoji stabiliziran trdno, brez vsake najmanjše oscilacije. Kako pa izgleda vsa stvar doma? Pred zakonsko stabilizacijo dinarja (n. pr. meseca marca t. 1.), je znašala zlata zaloga Narodne banke 1085 milijonov, zaloga deviz je izkazovala 92 milijonov. Dinar je bil absolutno stabilen. Poslednje poročilo Narodne banke izkazuje 1545 milijonov zlate podloge in 469 milijonov deviz. Poleg tega pa še za 90 milijonov deviz, ki ne služijo v podlogo in za 34 milijonov srebra. Pokritje Je potemtakem danes mnogo večje, kakor je bilo pred zakonsko stabilizacijo dinarja. Marca meseca je znašal obtok bankovcev 4645 milijonov dinarjev, a vista obveze banke so znašale 1114'7 milij., kritja Je bilo torej 20"5°/o. Zadnji izkaz Narodne banke navaja obtok bankovcev v višini 5424 milij., zaloge, kakor gori navedeno izkazujejo 37'2°/t pokritje. Zakaj potem taka brezumna razburjenja, čemu tak naval na banke; kaj pa naši državni papirji? Razburjenje je povsem psihološki pojav nepoučene mase. Vesti iz inozemstva, posebno iz Nemčije in v zadnjem času iz Anglije, so tudi na naše ljudi vplivale porazno. Ta pojav ni samo pri nas, pač pa še v večji meri po drugih državah. Celo pri onih, ki niso utrpele nikake škode po vojnih viharjih, pač pa takrat samo neprimerno obogatele. Gotovi temni elementi in defetisti, ki spadajo baš v tem trenutku pred sodišče, trgujejo z ljudsko naivnostjo za lasten, največkrat celo za tuj račun. Ponudba postaja ogromna, povpraševanje pa je ničevo. V tem tiči tudi pravi vzrok one temne spekulacije, ki hoče za mal denar obogateti na račun nepoučene mase. V čem je torej rešitev? Najlepšo in tudi sigurno rešitev je zamislil odlični narodni gospodar in generalni direktor Poštne hranilnice, gosp. dr. Milorad Nedeljkovič. »Ne izgubljajmo g’ave!« To Je vzklik priznanega gospodarstvenika. Nevarnost pieti naši domovini. Nevarnost je na pragu, odstranili pa jo bomo, če ohranimo mirne kri in če bomo na vse pripravljeni. Postoterili pa jo bomo, če se strahopetno prestrašimo in v paniki stvarjamo neumnosti in podlosti. Proračunski pretresljaj radi Hoovro-vega moratorija in žitne Intervencije lahko prebolimo z malo dobre volje in več možatosti. Med nas so se priplazili zli demoni in nas strašijo z najpodlejšlmi gorostasnostml. Mnogi so klonili glave in pričeli razmetavati naše najboljše papirje po smešno nizkih cenah. Primite takega strahopetca za prsi, vprašajte ga, zakaj meče iz rok delnice Narodne banke; ali Je kateri papir tako popularen, kakor je vojna škoda? Zakaj se lahkomiselno razmetuje to suho zlato, mar se ti ljudje ne zavedajo, kako nesrečo povzročajo vsemu narodu ln domovini s tem, da ubijajo vrednost tega papirja? Naša fronta Je pričela kolebati In to Je naša prava nevarnost. Zato vsak na svoje mesto, da se spoprimemo z onimi, ki prinašajo paniko! Državi pa bomo tudi sami pomagali s tem, da vsak poedlnec ali družba kupi katerikoli državni papir sedaj, ko je tako poceni ter s tem krepi ln ojunači vse malodušneže okrog sebe. Pohištvo Spalnice Iz trdega in mehkega lesa kakor tudi razno drugo pohištvo dobite M]CM>it pri MATIJA ANDLOVIČ 1606 LJUBLJANA. Komenskega ul. 34 — Tako kliče dr. Nedeljkovič, in vsak trezen gospodarstvenik se mu mora pridružiti. Posameznik pa mora še več doprinesti v teh težkih časih. Naša trgovinska bilanca Je pasivna. Mi se moramo izogibati vsakega nakupa onih inozemskih produktov, ki jih sami izdelujemo, pa če ravno bi bili dražji. Gospodarski patrijotlzem se mora danes podvojiti! Na vse luksusne predmete naj se uvede visoka carina, na nekatere celo prohibitivna, analogno kakor zahteva angleški narod za uravnovesenje svoje trgovinske bilance. Proračun bomo uravnovesili s prihranki uradniških plač, z omejitvijo raznih, ne tako nujnih materijalnih izdatkov in zelo verjetno tudi s posojilom 1 milijarde s strani Francije. (Obzor z dne 25. 9.) če bomo vse te stvari vpoštevali in Jih tudi izvajali z vsem potrebnim fanatizmom, se nam ni treba bati bodočnosti. Dobave Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave 50 m* hrastovega lesa. Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 8. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave odej in slamnic. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 8. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave pločevine, kositra in žebljev; dne 9. oktobra t. 1. glede dobave 800 ms mehkega stavbnega lesa; dne 10. oktobra t. 1. pa glede dobave 65 vagonov portland-ce-menta. — Dne 9. oktobra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ko-nopnenih in gumijastih cevi. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 6. oktobra t. 1. se bo vršila pri Glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 2000 metrov obvezilnega materijala; dne 8. oktobra t. 1. glede dobave 50.000 komadov obvez; dne 10. oktobra t. 1. pa glede dobave posode itd. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) Borzna poročila dne 25. septembra 1931. Devizna tržšfa Ljubljana, 25. septembra. Amsterdam 2265-53 do 2272-37, Bruselj 785-39—787-75, Curih 1098-45 do 1101-75, Dunaj 790-87—793-07, Newyork 5610-26—5627-26, Pariz 221-06—221-72, Praga 166-63—167-13, Trst 285-57—286-47. Zagreb, 25. septembra. Amsterdam 2265-43 do 2272-27, Bruselj 785-39—787-75, Milan 285‘57 do 286-47, Newyork kabel 56-2126—56-3826, Newyork ček 56-1026-56-2726, Pariz 221-06 do 221-72, Praga 146-63-147-13, Zurich 1098-45 do 1101-75. Curih, 25. septembra. Pariz 20-15, London 18-50, Newyork 511-50, Bruselj 71'20, Milan 26’50, Madrid 46, Amsterdam 206-25, Berlin 115, Dunaj 72, Praga 15*16, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Ljubljana, 25. septembra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 66 bi., voj. škoda ar. 300—304, 295, 300, 305, 310, 308, 302, kasa 300—305 (305). okt. 300-306 (304-304-50), dec. 305-308, 4% agr. obv. 40 bi., 7% Bler 56-58, 54, 55, 55-50, 56, 57, 8% Bler 64-65 (65), 7% pos. hipot. b. 57-65 (62), 6% begi. 43-50-45 (44). - Ban-k e : Poljedelska 52—52-50 (52), Kred. 121—126, Hrvatska 50 d., Praštediona 957-50-965, (957-50), Union 147—150 (147), Jugobanka 67—68-67, Obrtna 36 d., Ljublj. kred. 120-125 (120), Me-djunarodna 68 d., Narodna 4000—4500 (4000), Srpska 187-188 (187), Zemalj. 110-112. -Industrija : Sečerana Osijek 160 do 170, Trboveljska 200—210 (195—200), Slavonija 200 d., Vevče 110-115 (110), Našička 680 bi., Sla-veks 20—25 (25—30), Danica 65—75, Drava 192-50—200, Brod vagon 55 bi., Isis 20—30, Ra-gusea 280 bi., Jadran. 460—470 (460), Oceanija 190 bi. Žitna tržišča Budimpešta, 25. septembra. Tendenca: slaba, promet: miren. Pšenica: marc 11-34—11-45 (11-40-11-41), — Rž: marc 11-28-11-45 (11-35 do 11-36). — Koruza: maj 12-88—13-30 (1290 do 12-95). Novi Sad, 25. septembra. Pšenica: bačka, potiska 240 zaklj. — Koruza: bačka 102-50—105, okol. Sombor 104—106, gornjeban. 97-50—100, srem. okol. Indjija 102—105, okol. Sid 105 do 107-50. — Fižol: bački, srem. beli 2% 170 do 175. — Tendenca: stalna. Promet: 41 vagonov. Sembor, 25. sepl-embra. Oves: bačka železnica 140—145, srem. železnica 130—135.— Rž: bačka žel. 102—104. — Moka: bačka, ban. stanica Og in Ogg 355-375, 2. 835—355, 5. 300-310, 6. 250-265, 7. 190-205, 8. 130-140. — Fižol: bački, vzorec 165—170. — Tendenca: stalna. Promet: 33 in pol vagona. Ljubljansko lesno tržišče Tendenca mlačna, promet: 1 vag. rezane bo rovlne ln smrekovine. Beograd, 25. sept. Amsterdam 2265 53—2272 37, Dunaj 790-87—795"27, Bruselj 785'39—787 75, Curih 1098-95—1101-75, Milan 285’75—286‘47, New-york 5610-26—5627-26, Pariz 221-56—221-72, Praga 166-63—167-13. Speri Maribor v Ljubljani 2e nekoliko let je tega, ko je postal Maribor enakovreden nasprotnik vodečima ljubljanskima klubovoma, odnosno ljubljanskemu nogometu. Ce je ta trditev povsem upravičljiva ali če tiči v nji nekaj reklamne primesi, je težko reči. Vsekakor odgovarja resnici, da so se mariborska moštva v prijateljskih tekmah z zmagami nad ljubljanskimi moštvi afirmirali. V prvenstveni kampanji pa se doslej niti za trenutek ni posrečilo Mariboru, da prenese nogometno rezidenco iz Ljubljane. Ali se mu bo posrečilo to pot ono, kar si že dolgo žele? Na to vprašanje nam bo dala jutrišnja nedelja odgovor. Ce se Mariboru posreči jutri, da zmaga tudi nad drugim predstavnikom Ljubljane, tedaj bo odnesel neslužbeni naslov jesenskega prvaka Slovenije iz Ljubljane v Maribor. Da pa tega ne bo zlahka dopustila enajstorica Primorja, Je razumljivo, zlasti ako bo v borbo vložila svoje sile in vse znanje ter če bo podprta z bodrenjem domačinov. Potem bo ponosni naslov prvenstva ostal 1 nadalje Ljubljani, kar nas bo veselilo. Tekmo bo sodil g. Podubski (Zagreb.) Borba se bo vršila na igrišču ASK Primorja ob vsakem vremenu s pričetkom ob 15"30, Predtekmo igra Jadran z Primorjem II ob 14. NOČ CVEILK 1911 * 1931 Cvetličnjak Hillegom Holandska Naše občeznano podjetje, ki slovi radi svoje sijajne kulture cvetlic in svojih izložb v Ant-werpnu, Londonu ln Parizu, nudi letos ob priliki svojega 20-letnega obstoja, cenjenim odjemalcem. jubilejno zbirko BOGATO v BARVAH in MILO v VOIJU Nihče naj ne pozabi še danes naročiti. Tudi ljubitelji in ljubiteljice cvetlic vljudno vabim, da se seznanijo z našo jubilejno zbirko. Kdor enkrat poskusi — postane stalen odjemalec. Naša zbirka vsebuje sledeče barvne krasote: rdečo, belo, modro, rumeno, rožnato, vijoletno, vljollčasto-modro ln črno. Posamezno v ovojih z imeni: 40 tulipanov (enojne) in 40 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe. 10 hijacint (enojne) in 10 (dvojne), v 4 barvah; zelo lepe. Edinstvene v barvah z zelo nežnim vonjem. 15 narcis (enojne) in 15 (dvojne) v 4 barvah, 25 krokusov ali zimskih kraljic, 25 holandskih irisov, 25 muskarius cvetlic (zelo ljubkih), 30 zvončkov, 10 Madona-lilij, 25 Selila Siberica in 50 prepariranih čebulčkov: t. J. od na» sestavljena sobna kultura sestoječa iz hijacint, tulipanov, narcis in krokusov. Preprosto ravnanje, ki Je razloženo v naših navodilih v nemščini, francoščini In angleščini. Pogoji: Proti plačilu v naprej — cena 12 nemških mark, po povzetju dostavljeno na dom — 13 nemških mark. Pošljemo nemudoma po pošti. Dvojna zbirka 22 nemških mark. Za preprodajalce posebni pogoji. Vsakemu naročilu priložimo brezplačno 10 cvetlic »Pola-Negri«. 2132 SK. Korotan. Jutri ob 16. igra rezerva z rezervo Reke. Prvo moštvo pa igra prvenstveno tekmo z Javornikom. Odhod iz Ljubljane ob 14. Ako ima kateri izmed članov še neplačano članarino, prosim, da to poravna tekom današnjega dne. ftccdf #