■ .V ;■■••''
Leto: H.	Maribor,	torek	12.	julija	1921.	Številka:	154.
Posamezna Številka t 1 krono.
,»M»> hdug* TMk 4«, lana«
n* lil)« m fniiftn, lili ul i
luUdkjM <M tu (tan
110 K, ,oU«t» «0 K, U k, KUKU n K. p* dofOTOnu W nibat«. *V)lTi J9yuU
«• »n inii ,XIB0IA\ ■ABJBOE, JuiMnu liki Itn, 4.
X£ra*lj Peter 1.
„Jaz sem prvi služabnik države*.
Kralj Friderik 11.
Kralj Peter Karadžordževič je zase-
presto1 v- težki dobi’ ki 3° ° označimo kot tpreskušnjo mlade s e svobode. Obrenovie je izpremenil onak v tipičen balkanski vladarski \J01 ‘ Narod se je krčil v ustavnih * a^- Korupcija je prihajala Zgoraj, a to je še ibila edina toka vsem, ki so se borili za svo-Bilo je jasno, da mora priti n> ko se bo ta gnojna rana od-*>r^a ™ bo iztekel gnoj, da si bo ■^ogla država oddahniti. Res je rLaf^°tpila usodna ura za Obreno-
izslo v deželi, katera se je že v 17 stoletju borila za magno charto svoje svobode, Johna Stuarta Milla »On Li-berty«. Iz te pozitivne filozofije o državi, vladarju, družbi, poedincu, verstvu itd. je črpal mladi princ plemenite nauke o vrednosti svobode in jih podal
>i<ie
m radosten trenutek za srb-
0 svobodo. V Petru Karadžordže-_ je ljudstvo pozdravilo vla-rJa po svoji in |po božji volji. a*° se s tem dnem začenja novo Poglavje narodne zgodovine, ki s( svoji tveličajnosti da primerjati
samo
z zgodovino starih srbskih
vladarjev.
, ^r°nanja kralja Petra I. so je ^Udi .par mladih nacio-
nalistov
12 bivše avstro-ogrske
®°narhrje n * “u •	,
kol • Ue°Sra(i J!in je sprejel
svoje dobre goste, a komu je Q lat resno padlo v glavo, da bo ^okronani ikralj združil pod °JWn žezlom vse sribiske, hrrvat-e in silovemsike pokrajine ter sto-Zgodovinski čin, ki presega vsa •^sedanja dela narodnih vladarjev na slovanskem jugu? A bila je ' vseli in v njem samem neka Podzavestna slutnja, da je z izgradnjo srbsko države udarjen temelj
novi politični organizaciji ■^ed Južnimi Sloveni, katera mo-Po zakonih kohezije zbrati vse
°*nogone narodne dele v eno celoto.
Kralj Peter I. je sprejel vla-r^ko žezlo dobro vedoč, kaj po-"vladar v današnji dobi in eibej še v državi lastnega naro-gla ^adar3a karakterizirata v (Lii^61*! ^va 'zreka; »Država sem jaz“ žab €V't *n ”^az sem prvi slu-' II	države" (Friderik). V obeh leže
e*n> pravd človeške 2godovine. drž ^esP°^znia Je vodila dolga pot do • avnega absolutizma, pred katerim $ , le Poklonilo tudi/ vladarsko jy Z današnjega stališča pomeni erik<jva udanost državnim intere-
Tv
j. precejšen napredek v primeri z ^ Oviltovo samopašnostjo. Toda Veli »1 i . °*Dcija je zarezala brazde še rj,	in pripravila itla vladi ljudstva,
bil nujen sociološko kulturen
sporu zvezo med Turki in Nemci. Slut- la tudi drugo stran... In konec? Kdo i i j a neposredne nevarnosti, ki je preti- je vedel?!
la Srbiji in južnim Sl o venom sploh, se Zabeležene so lepe in ganljive scene je izpolnila. L. 1912 in osoibito v letih iz kraljevega življenja med vojno, pri-1914—1918 je bila dejstvo, ki ni o njem aori, ki kažejo, da je kralj Peter ostal nikdo dvomil. Tako naglo napreduje tudi. z žezlom v roki prevajalec knjige večkrat zgodovina sveta!	o	svobodi,	knjige demokratičnega in
pravičnega duha... Njegov be^ z vojaki čez Albanijo je strašni Odiseja, v kateri je bil sivolasi kralj Peter enaka igračka v rokah usode kakor slednji raztrgan in lačen vojak. To so vladarske tradicije,1 katere bo smel izpovedovati njegov rod v časih najšir-je in najdoslednejše demokracije.
Kaj je bil kralj P^er v zgodovini, ki jo je doživel ves jugo-slovenski narod? Prvi služabnik tiste države, ki živi v našem ljudstvu in ki bo ostala v našem ljudstvu. Služabnik ideje Osvoboje-nja in U j edin jen j a, reprezentant demokratične volje naroda, ki se je otresel jarma svojih tlačiteljev in si gradil lastno, vedno lepšo, vedno obsežnejšo državo.
Da, kdo je ob njegovem kronanju slutil, da bo on nekoč naš kralj, slovenskih planin, ljubljenec slovenskih mest in vendar ga danes vsi slavimo kot predstavitelja svobodne, državo-tvorne volje, ki je izšla iz j&go-slov. ljudstva in zrušila despotske prestole tujcev. Radu jemo se naše svobode in zaupamo v žezlo, ki ga drži kraljev mladostni sin. Priznavamo zgodovinske in psihološke sile, ki dajejo sij in slavo temu žezlu. Verujemo v našo veliko bodočnost.
Klanjamo se kralju in mu na Petrov dan sporočamo udanost jn zalivalo za njegovo požrtvovalno službo Narodu. Radosno nek vile nad Triglavom klikču, svi smo s Tobom, Karadjordjeviču...
kroi
^ VS*’ 80 mu zopenstav-so morali pasti. Država je ljud-° m vladar je prvi služabnik države
Ijudst
■va. Naš kralj Peter je razu-
v Pojem države, vladanja in svobode sj3<*°vem pozitivnem in zdravem ^o&t' U’ ^leZ ^eee^ove nemške abstraktnih *' ^e^er Karadžordževič je v svoji ženevski sobici prevajal eno Opših knjig o svobodi, delo, ki je
v srbskem jeziku svojim rojakom, ki so stali v težki borbi za politične in državljanske pravice.
Kralj Peter je poznal življenje. — Vladarji s starimi rodbinskimi tradicijami so ga bili poznali le toliko, kolikor so dopuščali njihovi enostranski vzgojitelji. Slišali so samo eno plat, druga jim je bila docela neznana. Peter Karadžondževič je bil vzgojen sredi življenja za življenje. Njegova vzgoja ni bila dvorna, ampak človeška. Od tod izhaja toliko lepih potez v njegovem značaju, kakršnih nima noben drug evropski kronani vladar. L. 1S71 se je boril v francoski vojski proti Pruski. Kaj ga jo bilo gnalo v francosko armado? Vedel je pač, da je bila ta vojna Franciji vsiljena in da se ogromna masa Nemcev že zbira krog svojega središča ter pripravlja fizično ter moralno, da zavlada nad Evropo. Ko je bil že vladar na srbskem prestolu, je nemški cesar Viljem II. utrdil ob Bo-
Petar Mr konjič se je imenoval naš
kralj, ko se je kot francoski major Razkritja o zaroti v
boril na strani vsltašeiv proti turški gro-	_	.	.	,	.
zcvladi v Bosni. Bili so to romantični	DOllljl	LCnOaVI.
časi njegovega življenja, časi h ajdu-	Poročali smo, da so naše oblasti v
štva v plemenitem smislu narodnih le- Dolnji Lendavi prišle na sled organi-gend. Boril se je proti Porti, boril pa zirani zaroti proti jugoslovenski vojski, posredno tudi proti Dunaju. Turčija in ki je imela namen, pripraviti madžar-Avstro-Ogrska ste ležali ko težka mora ski vpad v Prekmurje in Medžimurje. na prsih, slovanske raje. Najprej je bi- Kakor nam poročajo iz Varaždina, se lo treba uničiti polmesec. To je bil pro- .vrše pred tamošnjim vojaškim sodiščem graan za bližnjo bodočnost, ki je žnjim preiskave proti madžarskim špijonom, hotel izpolniti prvo stran zgodovinske- ki so delovali v Prekmurju in Medži-ga poglavja izza smrti dunajskega za- murju. 20 osebam j« dokazano, da so upnika Milana Obrenovida. L. 1912. je stale v zvezi z madžarskimi vohunila ta stran izpisana s krvjo in solza- skimi sekdjami. Tem temnim elementom mi, a radostnim koncem: »Kosovo je se je posrečilo izzvati v Prelogu po-maščevano.«	buno tamošnjih madžaronsko-radičevskih
.	kmetov, katero pa so naše oblasti za-
Kako je bilo pri srcu medtem že dušile na obziren in previden način. Ta sivolasemu vladarju, ko je navalila na pobuna je dala povod k aretacijam, ki njegov narod nova nesreča: vojna z so sedaj razkrile madžarske načrte. Se-' vs 10' Šrs'o. Vedel je, da je tudi do dež zarotnikov je bila Dolnja Lendava, tega moralo priti, da ’oo Nemezis priče- kjer bi imeli naše čete napasti oboro
□ O O POŠTNTNA. PAVŠAXXRA-N"a. o o o
Posamezna številka t 1 krono.
H* —M« tem doajt m m
arih. - M*s>M M m m**«.
ženi kmetje in madžarska vojska. Ta pfiprave so pa temeljile na lažnjivi vesti, razširjeni z madžarske strani, da bp 28. junija posebna antantna komisija, določila Muro, morebiti celo Dravo kot mejo.
Med madžarskimi špijoni se je odlikoval posebno neki Elek Schwanz, ki je otvoril v Lendavi trgovino, da bi lažje vohunil. Dalje se nahajata med aretiranci en bivši avst.-og. stotnik in en aktivni madžarski kapetan. Ta razkritja so velezanimiva, ker kažejo vso podlost madžarske politike. Iz čeških listov povzamemo, da so Madžari pripravljali koncem junija vpad na Slovaško. Istočasno bi imel izbruhniti komunističen puč v Vojvodini in napad madžarskih čet na jugoslov. vojsko v Prekmurju, madžaronski in radičevski kmetje v Medžimurju pa bi se uprli. Tudi če ne pripisujemo tem pojavom notranje zveze in skupnega izvora ter se omejimo samo na prekmursko mejo, je jasno, da hočejo Madžari inscenirati neljuba presenečenja za prihod medzavezniške delimitacijske komisije. Madžari trdno tipajo na rektifikacijske meje, v najslabšem slučaju vsaj v lendavskem odseku. In kaj delamo mi? Delamo politične komedijo radi čisto osebne zadeve, kakor je odstavitev nezmožnega župana v Dolnji Lendavi g. Severja. Slepa slovanska nesloga in omejenost!
Noiraoja in zunanja * politika.
* Klerikalci mobilizirali Protiča.
Separatistični listi javljajo, da pride v Slovenijo g. Stojan Protič, ki bo govoril na shodih Slovenske ljudske stranke. Protič hoče oživotvoriti opozicionalni blok v parlamentu in zediniti vse separatistične stranke na skupni platformi. Ta opozicija bi prevzela vlado, ako bi moralo ministrstvo g. Pašiča odstopiti. — Značilen pojav v našem političnem življenju! Protič je po svoji politični preteklosti trmoglav srbski separattst in velik oseben nasprotnik g. Pašiča. Kakor se je v angleški liberalni stranki vršila borba med Asquitom in Lloyd Georgeom, tako se je v radikalni stranki vršil dvoboj med Pašičem in Protičem. Ker je Pašič zmagal, je stopil Protoč v ostro opozicijo in hoče svojega tekmeca vreči na tla na način, da ustvari enoten opozicionelni blok. Sicer pa ta ideja nikakor ni napačna. Ce se bo Protiču res posrečilo najti enotno platformo za vse opozicijonelne stranke, tedaj bi to pomenilo napredek v našem političnem življenju. Brez dvoma bi bile morale vse stranke popustiti in bi tudi Radič obrnil svoj voz na tir jugoslov. kraljevine. Ampak mi ne verujemo da bo imel g. Protič kaj uspeha. Da bo nastopil v Sloveniji v družbi z naj-vdtjimi srbofobi, ki so povrh tega sužnji rimske Sylabus, je dovolj značilno za resnost Protičeve politične akcije. Protič, ta osovraženi rovar za časa vladne koncentracije z Drinkovičem,
PIKAON :
Viteza Kljukonos in Krivonog.
(Pravljica).
Tam v južni deželi, kjer je modrina neba tako bajno krasna, kjer cveto poljane in livade lepše kot drugod in dehti duh po opojnem vonju rož, je živel v davnih, davnih časih narod, ki je slovel daleč naokrog radi svoje pridnosti, skrbnosti in gostoljubja. Ko se je naselil ta narod na tisitili tleh, so bili tamkaj, kjer so sedaj vinsko gorice, livade, ivasi in mesta, sami tomni, hladni goz-Idovi. S kameni timi sekirami so posekali ta debela debla, požagali gosto, bodeče grmovje, preorali pepel ih (zemljo z lesenimi plugi ter zasejali v brazde žito in sočivje. Postavili so si svoja Btanovališča in ker je bilo takih naselbin več, ustanovili župe. Poglavar žu-pe, ki je bil vedno najstarejši in najpametnejši mož, je vladal skrbno in pridno, ter modro razsodil vsakojake spore.
Za njimi so prišle na njihovo mesto nove generacije, ki so bile radi izkušenj prednikov mnogo pametnejše. Podrle so to lesene trhle stavbe, ld niso mnogo varovale pred vremenskimi
Korošcem in dr., bo postal politični priganjač klerikalcev, čijih volilno geslo je bilo „Proč od Srbov"! Zelo zanimivo!
* Seja vrhovnega sveta v Boulogne.
Prihodnja seja vrhovnega sveta se bo najbrž vršila v drugi polovici mesca julija v Boulogne. Od prve napovedi te seje, ki je bila v glavnem posvečena gornješlezijskem vprašanju, se je dnevni red znatno razširil. Turško-grška vojna, ogrožinje Carigrada in arabska država v Bagdadu zahtevajo pozornost vrhovnega sveta, ki se bo bavii s razdelitvijo Slezije, odpravo sankcij ob Renu, pomožno akcijo za Avstrijo in najnuj-nejšemi evropskimi problemi.
* Japonci In Rusi. Angleško vlada je Japonsko obvestila, da je vsled razmer v Vzhodni Sibirji prisiljena zasesti Wladiwostok, otok Sahalin in več drugih krajev, dokler ne bo dosežen sporazum z zakonito rusko vlado. Kolikor je angleški vladi znano, Japonska otoka Sahalin ni anektirala.
* Trockij o ekonomskem propadu 111 bodočih vojnah. Na drugem 'zasedanju III. internacionale je Trocki med drugim izjavil, da buržoazija Evrope precenjuje svojo moč, vsled tega, ker je končal komunistični pokret v zadnjem času pri pojedinih, neorganiziranih i>o-izkusih z neuspehom.. Buržoazija se brezumno boji boljševizma, kakor je to bilo leta l!il!). Nadalje je Trocki razpravljal o ekonomskem razpadu posameznih držav. Po njegovem mišljenju je znašala žetev 1. 1920. 720 milijonov pudov manje kot v predvojni dobi, medtem ko se je prebivalstvo pomnožilo za 30 milijonov. V Nemčiji je znašala žetev pred vojno 15 milijonov pudov, a danes samo 5,200.000 pudov. Državni doli? je narastel na 250 milijard v zlatu. Položaj Nemčije imenuje Trocki državni bankrot. Francija v trgovini nazaduje. Uvoz je v zadnjih dveh letih presegel izvoz za 37 miljar<l frankov. Letni proračun izkazuje 5 in pol iniljard deficita. Anglija polagoma izgublja svetovno nadvlado. Angleške funte je izpodrinil ameriški dolar. Državni dolg se jo enajstkrat pomnožil in produkcija premoga je padla na 20 odstotkov. Amerika in Japonska sta obogateli na račun bedne Evrope, pa tudi one že čutita posledice evropske finančne in ekonomične krize. Neizogibni so novi svetovni konflikti. Trocki pravi, da z matematično natančnostjo lahko proračuna, da se bodo 1. 1924 spopadle Zedinjene države z Anglijo in Japonsko. Moč evropejske oborožene sile je nar as tla za 30 odstotkov, ker morajo mnoge novo narastle države v svojo zaščito držati vojsko. Proletarijat vsega sveta stoji pred svetovnimi dogodki: na eni strani mnogovrstne vojske, na drugi strani pa propast industrije in padanje produktivnosti dela. Svoj govor je končal z besedami, da je treba izkoristiti vsako priliko, da se učvrstijo delavske vrste.
* Konflikt med Francijo in Španijo.
Po londonskih poročil ih je stopil problem bodočnosti Tangera vsled nespo-
vplivi ter jih nadomestile z zidanimi. Tako so nastala mesta, trgi in vasi.
Toda svobodo, srečo, zadovoljstvo in blagostanje niso uživali dolgo. S severa je gledal na ta srečen narod že dolgo časa z zavistnimi očmi hudobni vitez Kljukonos, ki je hlapel po gospodstvu nad temi lepimi, bogatimi pokrajinami. Ali bal se je tega naroda, zakaj možjeiigo bili veliki in močni kot hrast in njihove ostre puščice, so zgrešile malokdaj svoj cilj.
Ker jih s silo ni mogel premagati, si je izmislil hudobnež Kljukonos peklenski načrt — ukaniti jih. Odposlal je po svojem slu starosti Dažbogu lastnoročno spisan pergamen, v katerem ga naproša, ako ga sme obiskati. Dažbog, ki seveda ni mogel slutiti zahrbtnega naklepa, je privolil na ta obisk z veseljem ter takoj dotični večer sklical župne svetovalce, s katerimi bi se pogovoril o kolikor mogoče najbolj dostojnem sprejemu sosednega vladarja. Takoj se je izdal na ljudstvo proglas, po katerem se mora smatrati dan prihoda viteza Kljukonosa kot narodni praiznik. Vsi prebivalci naj oblečejo svoja najboljša oblačila, okrasijo svoje hiše z lipovim cvetjem ter postavijo mlaje. —
razuma med Francijo in Anglijo v akuten stadij. Že junija je opozarjal »Times« na nevarnost, ki preti evropski politiki vsled tega spora. Anglija zastopa stališče, da ostane Tanger tudi nadalje pod suvereniteto maroškega sultana, ter se ne sme 11 ac i j o n a 1 iz i ra ti, ampak ostane mednarodno pristanišče. »Times« izrecno opozarja na to, da so koncesije za zgraditev in vzdrževanje luke že oddane nekemu internacijonal-nenm društvu. Nadalje pravi list, da o skupni upravi Tangera mod Francijo in Španijo ne more biti govora. Mesto tega predlaga,.da si Francija in Španija razrlele luko tako, da bo lahko Španija tam izkrcavala svoje čete in jih direktno odprem ila v svojo cono. Če pa nikakor ne morejo doseči sporazuma, naj reši to vprašanje Zveza narodov. Med tem pa je nastal konflikt ravno zaradi točke, ki jo je smatrala Anglija za rešeno. Francija si je dala od maroškega sultana prenesti pravico na upravo luke ter je pri tem ignorirala vse mednarodne ugovore. Tako je spravila Francija lyko pod svojo oblast. — Anglija pa popolnoma zavzema stališče Španije. Ona se mora ozirati na svoje islamske podanike, ki nikakor ne bi trpeli, da bi se suveren iteta maroškega sultana, ki igra v islamu znatno vlogo, na kakoršen koli način omejila. Staiišče Anglije odgovarja interesom, ki jih ima slično kakor na Portugalskem, tudi v Španiji. V zadnjem času je dobila Španija znatne koncesije o in te rn aci jonabi i angleški politiki. Te koncesije so bržkone v zvezi s konfliktom, ki vlada med njo in Francijo glede Maroka.
Zanimivosti.
Spasoje Stejič. Radi ugotovitve in-dentitete atentatorja Stejiea je bil za-siišan tudi njegov oče Julije Stejič, bivši občinski pisar v Turški Kaniži, ki je med drugim 'izpovedal tudi sledeče: Jaz sem oče Spasoje Stejiča, a poleg njega imam še enega sina Vladka, ki je ključavničar v Budimpešti in hčer Olgo. Z ženo Marijo, ki se nahaja sedaj pri njenem bratu Dančicn Bašlinu v Adi, ne živini skupaj že več nego deset let. Spasoje se je učil za trgovskega pomočnika v Kiškunsalažu, ter se po a o v 1 šenean učenju 'podu! v Budimpešto, kjer je bil leta 1914 potrjen v voj a-kc ter prideljen 5 pešpolku. Kot vojak j® Prišel na gališko fronto, kjer so ga vjeli Rusi. V vjteništvu se je nahajal do leta 1918. ko se je povrnil nazaj v Budimpešto, kjer sem tedaj živel tudi jaz. V Budimpešti se je nahajal tudi ' za časa revolucije. V Turško Kanižo jo prišel 1. 1919, da dvigne v župnišču krstni list, jaz pa tedaj še nisem bil v Kaniži. V mladosti, kolikor mi je znano je bil neinteligenten, neumen in sploh tudi nemoralen in pijanec a poleg ' sega tega pristopen tudi za vsako lumparijo. Nekoč se je v Budimpešti stepel pri kartanju s svojimi soigralci ter zadobil več težjih ran, tako da so ga morali prinesti domov. Ce je bil v kaki
Narodna slavnost in ljudska zabava naj bi se (priredila na najlepšem okoliškem travniku.
Aapocil je dan, ko bi smel dospeti sosed-vladar. Plapolali so v sveži jutranji vzduh narodni prapor ji, mesta, trgi in vasi so bili spremenjeni v prave vrtove in ulice, po katerih naj bi stopal vitez Kljukonos, so /bile posejane z dehtečim cvetjem. Kako veselje, živahnost, slavnostno razpoloženje? S tem je pokazal ta dobri na rod, kako zna spoštovati svojo pradavno šego gostoljubnosti.
^^5* Zlmaj mesta, med dehtečimi žitnimi polji, je razstavil sivolasi Daž-bog svoje častno spremstvo, svetovalce, meščanstvo in ljudstvo. Najlepši deček in deklica sta prinesla tudi soli in kruha, s katerim bi se gost sprejel.
Solnce so je dvignilo že visoko na zenit, ali o vitezu še ni bilo sledu. Pač tam v daljavi jo bilo opaziti na lovi cesti oblak prahu, ki se jo vidno večal. Še nekaj nestrpnih pričakovanja polnili trenotkov in pred starosto Dažbogom je stalo na openjenih vrancih krdelo v železje oblečenih vojščakov, na čelu jim vitez Kljukonos. Že ta hip je imelo ljudstvo neprijeten občutek, ko je
Maribor, 12. juliji 1921.
...  ., r , ■   -»•
organizaciji, mi ni znano, gotovo pa je, da bi se bil dal jn'id obiti za vsako slabo delo, tudi za najhujši zločin. Za časa ko je bil v ujetništvu mi jo pisal, le redkokdaj in to le kje se nahaja in da je zdrav, ko pa se je vrnil, mi sploh ni več pisal. Kakor sem že povedal je glup in zato sem prepričan, da atentata ni izvršil po lastnem nagibu, temveč pisal. Kakor sem že povedal, je gib. Ko &m bil lansko leto v Novem Sadu, sem se slučajno sestal ž njim in ob tej priliki mi je dal 10 dinarjev. Na vprašanje, od česa živi in s čim se peča, mi ni odgovoril nič, temveč mi je samo zagrozil, naj se varujem. Zakaj, togami ni povedal in tudi sam nisem' mogel razumeti.« To je sodba lastnega očeta 0 svojem sinu atentatorju. Vsekakor zanimiva.
Daievna kronika.
Maribor, 11 julija..
— K rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Petra. Dočim se po vseh krajih in mestih naše države praznujejo narodni prazniki kar najslovesnejše in s splošnim počitkom, se v Mariboru, kakor _ srno onazili osobjto na Vidov dan, ignorirajo. Temu pa mora biti enkrat za vselej konec. Kakor poročajo iz Ljubljane, ostanejo tamkaj jutri vse trgovine in vsi obrati zanrti, zato poživljamo naše podjetnike, da store isto. Ker pa vemo, da pri nekaterih vsi pozivi nič ne pomagajo, si jih bomo zaoomnili ter objavili njihova imena, da bodo tudi na najpristo|ne|-ših mestih izvedeli, kdo spoštuje nas državo, naš narod in njenega sivolaseg vladarja. Isto velja glede zastav,
bi si bi! pač vsak hišni posestni lahko nabavil tekom teh treh let, obstoja naša država.
Prebivalstvu Maribora! P°p°' dom rojstnega dne Nj. Vel. kralja re-tra I., dne 12. julija 1921, vabim cenieno prebivalstvo, osobito pa hišrje posestni* ke mesta Maribor, da razobesijo na hišah državne, odnosno narodne zastave-Vladni komisar: Poljanec, s. r.
— Praznovanje rojstnega dne Kralja Petra na magistratu. Povodom Pra' znovanja rojstnega dne Nj. Vel. kraUa Petra I., dne 12. julija 1921, ostanejo vsi magistratni uradi zaprti.
— Pozor, mariborski trgovci. Pre* ieli smo: Jutri, na praznik Nj. Vel. kr»1| Petra I., mora jo biti vse trgovine ves dan zaprte. — Trgovski gremij.	.	.
— Obhod narodne godbe. O P1^1 jutr. proslave rojstn. dne Nj. Vel. kralj
Petra I. priredi naša novoustanovljen
Narodna godba obhod po mestu. Godb gre 'ob 19. uri iz Narodnega dom^ pred glavarstvo, od tu pred mestni m3' gistrat, kjer bo odigrala par kornado^ ter se potem preko Gosposke ulice pet vrnila v Narodni dom.
— Proti oderuhom s knjiga11? • Na Češkem se je začela močna aken, proti oderuštvu z knjigami* Tudi oj'' delni krogi s pečajo s to zadevo. poštena javnost se strinja z načelom, P v knjigotržtvu ne sme zavladati enornin
ii irr
Kljukonosov obraz bil tako oduren oči, ležeče pod namnšenimi obrvn*1« tako neodkritosrčne, ali kljub temu 3 zaorilo iz tisočerih grl gromovito
va«, ko ga je Dažbog pozdravil v in1®0,
svojega prebivalstva in sta mu dece in deklica ponudila po domači šegi 6 in kruh. Pri> tem je stopil Kljukonos konja, objel starosto ter mu pritisnilO čelo poljub.	.	;	*
Po vseli ulicah, koder se je l)onll”L sprevod, se je metalo na Kljukonos« Dažboga in tuje viteze cvetje. Ljudst' ni nehalo dajati duška svojemu ve&r.
1 .ju, ko je videlo, s kakim zadov stvom ogleduje tuji vladar lične, c ne stavbe, šole, skladišča žita in v. ter vzoren red vsepovsodi. Včasdi 3 stopil k kaki gruči črnolasih in temn«' odciii mladenič, jih pogledal v oči toi jih dSbrovoljno pogladil po svežih ra®* Čih licih, ki so ob njegovem dotiku 6® temnejše porudele. Najmlajšega sinc* _ Dažboga, Dušana, ki mu je zapel ^U"' ko pesmico ter mu ponudil šopek cvetk, je Kljukonos dvignil v naročje in km®' lu ga je poredni malček vlekel za dolg muštace.
(Dalje prihodnjič)«
Maribor, 12. julija 1921.
TABOR*
Stran 3.
trgovska dobičkaželjnost, ampak morajo .g« knjige kolikor mogoče po ceni, da bodo dostopna tudi revnejšim slojem. Zdravo načelo, ki kaže lep kulturen razvoj na Češkem. In mi?
— Berači v Mariboru. Maribor ima Nadnje tedne nenavadno mnogo beračev. Ne le, da je domačih cela četa, ampak ‘Udi od zunaj prihajajo mnogi vedoč, .$? se jim v mestu ponuja najboljši »zaslužek." Mestna sirotišnica je polna ‘eh ljudi in jih ne more več spreje-W|ti! Včeraj je policija zopet aretirala kakih 8 beračev, ki so došli v Maribor
* drugih krajev. Odposlali so jih v njihove domovinske občine.
■	— Naš mejni promet. 16. julija je
r'!._°tvorjen tranzitni promet preko avstrijskega ozemlja iz Maribora v Ljuto-Ni še preteklo mesec dni, pa že fiflhaia z avstrijke sl rani grožnja, da bo Fomet ustavljen. Velenemški poslanci ftatnpel in tov. so te dni v dunajskem Parlamentu zahtevali, da naj Avstrija z Mirnatom prisili Jugoslavijo k ureditvi fyeiP>ega prometa. Kancler Schober je Odgovoril, da je vlada poslala v Beo-?rad^ noto, ki v niej zahteva, da se to ^Prašanje reši do 1. julija, sicer bo Avstrija vstavila tranzitni promet med ‘priborom in Ljutomerom. Javnost bi Jarumalo izvedeti, kako ]e pravzaprav s ein jpejnim prometom, ki se prostira ■/. avstrijske strani. V naših obmejnih krogih ®e govori, da je avstriiska vlada sprejela ^ute.ve nemškegaobim-jnega prebivalstva, 'si predstavlja ureditev mejnih odno-^le-v na ftisto poseben način. Zahtevamo,
• al kompetentne oblasti pojasnijo naši j.Vn9st:, kakšne zahteve so stavili
strijci in naj preprečijo ustavitev ail7-ifnega prometa na gornji progi.
^	Razmejitev na Koroškem. Vest,
0 razmejitvena komisija doloeeva-Sperj° naspTOti Madžarski, ker je do-na	^ariza ukaz, da se razmejitev
Da j^^žkem preloži, je bila izmišlje-Šp"nJt***itvena komisija bo ipričela Joni	z	razmejitvenim de-
a ^or°škem, začenši na črti Peč.
Qe ^^riborčanka, doktorica medici-
doi-t .	je bila promovirana za
' °l100 m&(lieine ga. Valerija Valjavec, Mariborčanka.
v ? ^'blRom kluba rezervnih častnikov . Mariboru. Članske legitimacije se .Rajajo vsaki dan od 8. do 12. ure ®redp. pri klubavem 'blagajniku Ur. j^asa, kred. društvo mostno hranilnice J®Ožaova ul. št. 2, II. nadstr. proti pla-zneska 22 K (celoletna članarina). yP?2ai-ja se, da veljajo imenovane le-^timacije kot vabilo k elitnemu čast-^skemu plesu dne 12. t. m. in sploh k «eju enakim prireditvam.
w — Burno zborovanje tuk. podruž-JCe stavbinskih delavcev. V nedeljo
st»^K-^an. ime^a jšnja podružnica k vPinskih delavcev društveno zborovan-leir ^ ^a^erem je prišlo do hudih pre-»Dr^i	vP°rabe	zneskov, ki jih je
Dori Poc*ružnica v svrho razdelitve P°r med stavkujoče člane za dobo W Jfmesecu aprilu in maju letošnjega ' Dosedanji predsednik Salamon se Sflnnn8^ ukazati glede vporabe zneska lEltl VHSled -č.esar so ga razburjeni Ha ni** odstavili kot predsednika in Rpru c°y° mest0 ^volili g. Kramber-^ ja. Salamonu je trda predla in bili
Mn Pre^eP"» ni policija segla vmes. ,JOogo se le govorilo tudi, da je Sa-Ul .0n prodal stavbinske delavce komu-totn in je stavka radi tega propadla.
Narodna veselica v Pesnici. Ker
v predzadnjo nedeljo narodna veselica “esnici ni mogla vršiti po sporedu, ^•1e bil določen, se je vršila včeraj po-^vno s celotnim programom. Iz Mari-?° vozili v Pesnico trije vlaki, od ^ 36 ^il osobito oni ob 15.30 poln '^Sa narodnega občinstva, ki je po-pociPre lia“° krepko se razvidi J^e. narodno delo ob meji. Veselico, j0 vršila na tfavniku za gostilno ^ ]\j °?.^a j® posetilo razen, izletnikov ‘lri tudi mnogo domačinov iz toeke1C° ^v,1' ^ sosednjih vasi. Glavne ^Utini80! , 6 najSt°iP jareninskega in ^^ola, nastop mari-°tar;ea nara^aja pod vodstvom br.
r, nast°P Pevskega društva »Ob-k 0 r)]pc1V<T?<< 12	sodba	in	kon-
certni r^senetil nas je najbolj lep k naseea obmejnega Sokola iz
Jarenine in Št. Jakoba, ki je pokazal, kaj se da napraviti z resno voljo tudi tam, kjer je še nedavno vladalo nem-čurstvo in nazadnjaškvo. Z uispehom gmotnim in moralnim moremo biti popolnoma zadovoljni. Ako bomo zidali na tem temelju dalje, potem se nam ni treba bati bodočnosti.
— Društvo jug. akademikov. V sredo, dne 13. t. m. ob 20. uri se vrši v društvenih prostorih v Narodnem domu sestanek vseh tukaj se nahajajočih Članov društva. Ker je sestanek radi kongresa jug. napr. akad. omladine v Ljubljani izredne važnosti, zato prosim, da se ga člani točno in polnoštevilno udeleže. S. Lutman, t. č. vodja.
— Pisarna društva postrežčkov, ki se je dosedaj nahajala v Vetrinjski ulici št. 11, se je 10. t. m. preselila v Slovensko ulico 22 pritličje.
— Velika planinska slavnost v Rušah se vrši iz tehtnih ralogov dne 7. avgusta in ne 14., kakor se je prvotno poročalo. Veselico priredi Podravska podružnica SPD povodom svojega dvajsetletnega obstanka, Ruše so bile še edina narodna postojanka v mariborski okolici in dravski dolini in Nemci so se zaganjali vanjo kakor nekdaj Turki v Siget. Krstili so jo za Mali Beograd. Iz Ruš so tirali leta 1914 23 narodnih mučenikov v ječe. Ker so Ruše zanimiv kiaj, se zberejo 7. avgusta tamkaj zavedni Slovenci in Jugosloveni od blizu m daleč. V Rušah si podajo isti dan desnice planinci od vseh vetrov in narodni mučeniki iz raznih krajev naše domovine. Za veselje in razvedrilo se bode skrbelo v polni meri. Novo ustanovljena maiiberska narodna godba, 24 mož. pevsko diuštvo „Drava“, 90 pevk in pevcev, in druga razna društva sodeluiejo. V cirkusu Bu-fallo-Bill se bodo videle zanimivosti iz celega sveta v panorami se bodo videle prazgodovinske izkopine iz Ruš, streljalo se bode z „daljnostrelja|očim“ in nemškim topom itd. Ruše so pa tudi znane po dobri „kapi iei“. Zato takrat v>i v Ruše!
— Ljubavna drama v cirkusu. Pred nekaj dnevi je prispel v Maribor cirkus Renlow, ki je bil poprej tudi v Ljubljani in v Celju. Med raznimi artisti tega cirkusa je vzbudila skoro največjo pozornost dvojica akrobatov g. Glinst<jansen in gdčna. G u i.-t a. Mlada iimetnica je stopala večer za večerom pred občinstvo s smehljajem na licu, v srcu pa je nosila žalost in nesrečo, kajti on. ki se ie zaljub'la vam, ni hotel o tej ljubezni ničesar čuti. Včeraj je imela a njim, ki je sin ravnatelja cirkusa, nastop, po knter. m je sklenila, da si konča življenje. Odšla je okrog polnoči na stari dravski most ter se vrgla v valove reke. Toda pred smrtjo se često premislijo tujdi samomorilci iu tako se je premislila tudi gdčna Giu-lietta ter pričela klicati na pomoč. — Njene obupne klice sta cula dva gospoda, skočila za njo v Dravo, m .rešila ter prenesla nezavestno na rešilno postajo, lvjer so jo potom umetnega dihanja v teku ene ure zopet spravili k življenju. Gdčna Giulietta se zove s pravim imenom Erzika Paksi, je 21 let stara ter rojena v Subotici.
—^ Nezgoda. Včeraj ob 17 uri popoldne je 55 let stari Amaliji Pečar, so progi kliučavničaHa. .Tn5.no
katerim je mogoče 5 ton težko krogljo izstreliti petsto kilometrov . daleč brzino pet do deset kilometrov na sekundo. Ce le ni ta vest brzokrila ameriška „raca“.
— Nadutost nemških znanst venlkov. Kako je znanost odvisna od politike, spričuje naslednji slučaj, ki ga objavlja londonski „Daily Telegr^ph*. Nek nemški učenjak je iznašel sredstvo proti tropični bolezni spanja. Oficijelne osebnosti z vseh strani sveta so stppile v slik z nemškimi znanstvenimi društvi, da bi bile deležne te iznajdbe, ki ima z ozirom na silno razširjenost omenjene bolezni velikanski pomeri. Dobile so pa odgovor, da uboga Nemčija, kateri so oropali vse kolonije, ne mara podpirati onih, ki so ta rop zakrivili. Angleška vlada je morala storiti diplomatske korake pri berlinski vladi in je na ta nsčin dosegla nekatere olajšave glede dobave označenega zdravila. Vredno je zabeležiti ta slučaj nadutosti nemških znanstvenikov. Pri nas se mnogo govori o internacijonalizmu ; ta slučaj nam kaže, kako se oklepajo nacionalizma znanstveniki enega največjih narodov, dasiravno je medicinska znanost izmed vseh panog človeškega dela najbolj internagjonalna.
Kultura m umetnost.
x Narodna godba. Opozarjamo vsa ona društva in posameznike, ki ibi potrebovali mariborsko narodno godbo, da to sporeče pismenim potom g. Robertu Vanousu, kapelniku'v Studencih pri Mariibom, Aletksandrova cesta št. 15. Osebno se z gospodom kapelnikom lahko govori med 14 in 15 uro v kavarni »Central«.
Sokolstvo.
progi ključavničarja Južne železnice na vojaškem vežbališču počila glavna žila. na levi nogi. Rana je silno krvavela in je moral priti na pomoč rešilni oddelek, ki jo je z avtom prepeljal na njeno stanovanje.
Nesreča pri kolesarjenju. Včeraj krog 11 ure dopoldan je na Tržaški ce-
etn Pi^ S	17	l6tni	trgovski na-
„ Ve“?°.A10lf ^°^es ter si izvil no-1U <Kidelek mu jo podelil pr
o Zlet Koroškega sokol, okrožja.
Dne 17. julija ima Koroško sokolsko okrožje svoj okrožni zlet v Marenbergu. Mladi Sokol Marenberg-Vuhred se za ta zlet že pridno pripravlja. Vabimo vse prijatelje Sokolstva na ta dan vMaren-berg. Ne gre pri tem samo za to, da pokažejo najmlaiši Sokoli svoje vspehe v telovadbi in sokolski disciplini, temveč poglavitno za to, da se okrepi narodna misel v teh nekdaj tako zagrizenih nem-čurskih krajih. To bo prvikrat po dolgih letih germanizacije, da priredijo Slovenci v Marenbergu, tej nekdanji „nemški obmejni trdnjavi", svojo narodno veselico. Gotovo lep uspeh, če se vpošteva, da slovenski kmet iz okolice do prevrata v trgu ni smel izpregovoriti slovenske besede. Za izletnike iz Maribora in okolice se nudi lepa priložnost, spoznati ta Čedni in prijazni kraj. Vlak gre zjutraj ob 5 uri iz Maribora in se vrne ob po 22. uri. Za dobro postrežbo pri zmernih cenah bo poskrbljeno. Natančen spored se še objavi. Pridite Sokoli in prijatelji Sokolstva.
skupini so bili prvi g. Bar, drugi g. Zanoškar, med senjorji pa Porenta.
: Šport. Izšla je 27. in 28. številka (v enem zvezku) s sledečo vsebino: Mladina k športu! — Moštvo francoske nogometne federacije v Ljubljani. — Napačna metoda. — Francoski profesionalci. — Pravila jugosl. kutoraškega saveza. — Dirkalni pravilnik JKS. — Društvene vesti.
Šport.
vo
pomoč.
.. .77 f^ubljanca, dolga vas. Nek jubljanski hst poroča, da se je Ljubljana izpremenila v pravo vaško idilo, ker se iz Ljubljanice vsako noč oglaša kvakanje žab, |<i tekmuje z vriski ponočnjakov. Spavaj mirno spanje, naša idilična prestolica, zakaj dokler Kvakajo v tvoji sredini žabe, ni nevarnosti, da bi kdo po raznih kulturnih in političnih škandalih sodil, da se izpreminjaš v v moderno velemesto.
: S. S. K. Maribor: S. V. Rapld 3:3 (2:1). Tekma med navedenima kluboma se je odigrala na Rapidovem igrišču 10. t. m. Igrišče je za resnejše tekme premalo in neenako veliko. P6I-čas je bil 2:1 za Maribor, vkljub temu da ie igral od 26. minute samo z desetimi igralci. Očito premoč, ki jo je Maribor kazal prvi polčas igre, je v drugem polčasu zgubil. Se-le proti koncu igre se je zopet povzpel do nadmoči. Končni rezultat 3:3. Rapid je Večkrat prešel v zelo surovo igro. Občinstvo, po večini nemško, je mirno ali skoro stalno izražalo na čuden način svoje velike simpatije za »Rapid". Zakaj ?!!
: Naraščaj S. S. K- Maribor je v
predigri premagal naraščaj „Rapida“ z rezultatom 2:0
: Kolesarska dirka Ljubljana— Maribor. Včerajšnja kolesarska dirka na progi Ljubljana—Maribor je uspela kar najlepše. Incidenta ni bilo nobenega. Prvenstvo 'je dosegel g. Solar, ki je prevozil progo Ljubljana—Maribor
v
4 urah 45-‘ 34“ Vi, za njim je prišel g. Ogrin, za tem v razdalji pol kolesa — Za bodočo vojno. Kakor poroča pa g. SiŠkovič, vsi Ljubljančani, fra nek ameriški_ list, je nek Anglež po j 4, 5 in 6 mestu so bili Zagrebčani •
Gospodarstvo.
g Mariborsko sejmsko poročilo.
Na svinjski sejem dne 8. t. m. se je pripeljalo: 185 prašičev in 3 koze. Cene so bile sledeče: za plemenske svinje kg žive teže od K 20‘—do 24-—, za polpitane svinje za zakol kg žive teže od K 20'— do 24’—, za mlade prašiče 6—8 tednov stare K 180'— do 300-—, za mlade prašiče do 4 mesece stare K 300'— do 400—, za mlade prašiče pol leta stare od K 700'— do 1000'—. Kupčija je bila živahne. Mladi prašiči so se večinoma razprodali.
g Madžarska noče zamenjati avstrijske novčanice. V dunajskih bančnih krogih vlada veliko razburjenje, ker Madžarska noče zamenjati v Budimpešto poslanih avstrij. novčanic ter jih je preluk-nane vrnila, češ, da so ponarejeni. Računa se, da je ponarejenih okoli 90 odstotkov, kar znaša večsto miljonov kron Ce bi madžarska vlada vztrajala na svojem stališču, bi imela Avstrija ogromno zgubo z nedoglednimi posledicami. Zveza bank in komisijonarjev ter zveza trgovcev z valutami in devizami energično protestira proti temu postopanju madžarske vlade, ki ima z ozirom na zapadno-ogrsko vprašanje brezdvomno politično ozadje. Kakor se javlja, se tudi od iz Nemčije v Budimpešto poslanih novčanic ni niti ena pripoznala.
g Mednarodni semenj v Frankfurtu. Naša trgovska agencija v Berlinu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v Frankfurtu na Majni v času od 21. do 27. avgusta t. 1. mednarodni semenj vzorcev kmetijskih pridelkov vršil (št. 5398).
g Nemški železni mostovi za Srbijo. Na račun vojne odškodnine dospe v kratkem iz Nemčije za Srbijo okoli 80 vagonov železnega stavbenega materijala za mostove.
g Kovanje drobiža v Rusiji. V
petrograjski kovnici za denar bodo pričeli kovati srebrn drobiž.
g Padanje cen železa. Praški listi poročajo, da cene železu padajo. V raznih podjetjih so se znižale povprečno za 6 do 7 odstotkov.
g Švedska vlada kot delničar.
Švedska vlada je kupila za 2 milijona švedskih kron delnic premogokopa na Spicbergih. Društvo, čigar glavni delničar je seveda Amerika, je z delom že začelo. j
g Avstrijsko-romunska trgovska, obrtna in industrijska zbornica na Dunaiu so je osnovala pretekli teden na Dunaju s sodelovanjem članov finančnega, industrijskega, obrtniškega 'in trgovskega sveta Avstrije in Romunije.
g Švicarski državni dolgovi. Po švicarski uradni statistiki znaša državni dolg Švice 5 miljard 300 miljonov s vic. frankov. Na leto plača Švica 250 milijonov frankov obresti.
g Papirnata povodenj v Rusiji. iPo
uradnem ruskem poročilu se je do 1. aprila t. 1. natiskalo v Rusiji 1168 milijard rubljev. Do boljševiškega gospodarstva je bilo v prometu samo 22 milj, jard rubljev.
g Rusko - romunska trgovska pogajanja. Pogajanja, M se vodijo v Odesi med ruskimi zastopniki in rumunskimi industrij ci, so ostala dosedaj brezuspešna. Romunsiki industrijci, ki so na lastno nevarnost a brez posredovanja zastopnika vlade začeli pogajanja, ponujajo rafinirani sladkor, steklo, &uK-no, zdravila, les in nafto. V zameno bi dobiti stroje iz tovarn za sladkor v Ukrajini, ki vsled pomanjkanja surovin ne obratujejo. Temu pa nasprotuje delavstvo, ki ne dopusti, da bi se stroji .odpremili.
g Nepovoljno .stanje trgovine na ’rimorju. Tudi po odliodu Italijanov;
imenu John Temple iznašel nov top, s Žnidarič. Dokanovič iu Sovič. V težki I *z ene£a dela našega Primorja se trgo-
vina ni najmanj popravila. Mangka še redno ono prirodno središče, (v katerem je bila že od nekdaj osredotočena naša trgovina na Primorskem, t. j. reška luka. Osvobojeni otoki dovažajo srvoje blago na manjših barkah v primorske Inke, vendar ne najdejo dovolj odziva, ker je transport zvezan z izvanredno visokimi stroški. Voz, ki vozi približno 15 meterskih stotov, stane iz Cirkveni-ce do Plasa 600 K. Ta plus na osnovno ceno ne prenese niti eno blago. Ravno tako povzroča prevoz blaga iz Ink na otoke naraščanje cen, vsled česar tr govci na veliko sploh ne nabavljajo.
g Konferenca proti praznikom. Trgovska in obrtna zbornica v Zagrebu je 6. t. m. sklicala posvetovanje gospodarskih in trgovskih krogov, da zavzamejo stališče proti brezkončnim praznikom raznih svetnikov in praznikom, ki nas v inozemstvu samo kompromitirajo, češ da smo država praznikov in brezdelja. Gospodarski krogi imajo dovolj tega razsipanja produktivnih dnij in narodne energije zaradi cerkvenih, državnih in narodnih praznikov in smatrajo, da-je v tem času, v katerem Be nahajamo,' najboljša proslava vsakega praznika podvojeno delo. Delo in produktivna sposobnost sta izpodrinili metalno podlago kot merilo valute, in naša valuta pada, ker se pri nas nič ne dela, ampak samo praznuje. Sklenjene resolucije prinesemo pozneje.
g Za znižanje ccn v Beogradu. Gospodarsko financijski komite je predlagal ministrstvu za socijalno skrb, da a svojega skladišča začne prodajati blago za 50 odstotkov ceneje, da bi se s tem cene v Beogradu nekoliko znižale.
g Pogajanja o ruskem posojilu v Berlinu. Trgovski delegat sovjetske Rusije. Kretinsky je dospel te dni v Berlin, kjer se je začel pogajati s skupino Bleichreder in Komp. o posojilu v znesku 400 miljonov mark. Pogajanja doslej niso uspela radi nemške zahteve, da se v svrho garancije posojila položi 20 miljonov zlatih rubljev.
g Rudnik zlata na Slovaškem. 'V Pezinku na Slovaškem so našli rudnik zlata.
Najnovejša poročila.
Nadaljnje preiskave o atentatu.
LDU Beograd, 9. julija. Po zaslišanju novih prič je preiskovalna oblast razkrila nove in važne stvari, ki kompromitirajo doslej še neosumljene osebe. K temu je največ pripomogel zaprti Mojzes. Preprosti soboslikar ve o atentatu in pripravah zanj več, kot bi se na prvi pogled mislilo. Po njegovi izpovedi
Trgovska pogajanja med našo državo in Italijo.
LDU Beograd, 10. julija. Po odmoru, ki je trajal nad mesec dni, so se predvčerajšnjim nadaljevala pogajanja med našimi in italjanskimi delegati za trgovsko pogodbo. Od važnih vprašanj je ostalo nerešeno vprašanje ribolova in brodarstva, kakor tudi vprašanje transporta blaga. Na včerajšnji in predvčerajšnji seji so se razpravljala samo ta vprašanja. Odločitev	še ni padla.
Daces dopoldne se je vršila ponovna seja, na kateri se je razpravljalo © ribolovu, med tem ko se bo na jutrišnji seji razpravljalo o brodarstvu. Po mnenju predsednika italijanske delegacije Lucciollija bo pogodba	sklenjena do
konca prihodnjega tedna.	Sporna vpra-
šanja, kakor vprašanje baroške luke in evakuacija III. pasu v Dalmaciji so popolnoma izključena iz teh pogajanj in se tokrat niso vzela v razpravo.
LDU Beograd, 9. julija. Zastopnik lista .Novosti" je naprosil predsednika italijanske delegacije v	Beogradu g.
Lucciolli: Zivljenske potrebe Jugoslavije in Italije zahtevajo, da živite obe državi najboljšem prijateljskem razmerju, kakor morata dva hišna posestnika živeti kot soseda najboljše. Ze 30 let je moje delo to, da sklepam za svojo domovino trgovinske pogodbe z drugimi državami. Sedanje delo sem prevzel tem rajši, ker sem sklenil tudi joslednjo trgovinsko pogodbo s Srbijo 1906. Vspričo sedanjega prehodnega stanja se morajo trgovinske pogodbe sklepati samo za relativno kratko dobo, ker se razmere hitro izpreminjajo. Podajanja trajajo dolgo, ker mora vedno
LDU N a u e n, 10. julija. Angleški zastopnik medzavezniške komisije je dospel v glavni stan Korfantyjev in zahteval, da se njegov generalni štab takoj umakne do črte, ki jo predvideva sporazum. Korfanty je zahtevo odklonil, nakar je angleški zastopnik zahteval, naj komisija o tem odloči. Pri tej priliki so se Francozi zopet postavili n« stališče Korfantyja in francoski zastopnik je opozarjal na kvariie posledice, ki utegnejo nastati, ako se Korfanty odstrani.
Izlet zagrebških maturantov v Srbijo.
LDU Skoplje, 10. julija. Včeraj so zagrebški maturanti napravili izlet v okolicoSkopljater posetili monastir Bogo* rodnice pri selu Pobuzje. Sinoči ob 22. so
_________________________________   JW	( maturanti odpotovali z vlakom v Kradusko-
splošnem odobravanju je zahteval v; Na kolodvor so jih spremili zastopniki imenu pravice, da bi smeli po svoji | oblasti in občine ter mnogo občinstva, volji živeti	na tej	lastni	zemlji, j Iz Kraduske bodo potovali v Prilep,
Dr. Wirth je dejal, da so Poljaki'kjer bodo posetili Markov grob 111 pijani zmage, toda ne more razumeti, j monastir Leskovac. Potem bodo nadalje' kako so mogli veliki narodi predati vali pot v Bitolj, Ohrid in krenili Pre ^ Gornjo Slezi jo vstašem in zločincem na Stuge, Kičeva, Ostrvara v Tetovo a o milost in nemilost. Državni kancelar je ] tam na Kosovo. Verjetno je, da se vr-hvalil junaške italijanske vojake, ki solnejo v Skoplje in bodo morebiti p® padli v borbi za načela evropske pravice,! Ibarski dolini nadaljevali pot v Beogr« • kakor tudi Angleže, ki so varovali Zagrebčani so bili nenavadno navdušen
gradu. Pozneje, ko bo zbrano vse potrebno gradivo, bosta naša in francoska vlada določili posebne delegate za pogajanja.
Iz Gornje Slezije.
LDU Na u e n, 10. julija. Po konferenci, ki jo je imel z zastopniki oblasti in voditelji strank iz Gornje Slezije, je državni kancelar dr. Wirth govoril pred zbrano množico in dejal, da so sankcije proti Nemčiji največja brezsmiselnost, ki se je doslej pojavila v Evropi. Nato se je pečal z Gornjo Slezijo in je rekel, da se Nemčija ne namerava polastiti te zemlje s silo, kakor je to hotel Korfanty, ampak s poostrenim delom. Korfar.ty in zavezniška komisija sta dokazala, da sta nesposobna upravljati nemško ozemlje. Ob
deželo propasti. Državna vlada je napravila vse potrebno, da ostane usoda Gornje Slezije v rokah njenega prebivalstva, Francozi delajo velike težave. Francoski poslanik Laurent je grozil z vojno, ako bi Nemčija poslala državno brambo v‘Gornjo Slezijo. Državni kancelar je končno izjavil v imenu Nemčije, da bo napravil vse korake, ki so potrebni, da se razmere v Gornji Sle
nahaja izven kraja pogajanj. Ker ie naša država že v stanju konsolidiranja, 'e treba večkrat delj časa čakati na vaše podatke. Za naš sporazum pravzaprav ni nobenih ovir in v interesu obeh si moramo prizadevati, da odpravimo male zapreke. Pri vas so zamude našega povrata iz Italije po prvem odpotovanju h Beograda tolmačili napačno, Zamudili smo se samo zaradi železniške stavke v Italije. Vzrok, da trajajo pogajanja tako dolgo, je v tem1, da je za najmanjše podrobnosti treba zbirati in pripravljati ogromno gradivo. Navzlic vsemu temu bomo imeli danes ob 17. svojo 16. in jutri 17. sejo. Neutemeljeno je bilo pri Vas tudi pisanje v zvezi vprašanja trgov, pogodbe z vprašanjem evakuacije. To ni bilo pravilno. Naše delo ni v nobeni zvezi s politiko. Mi imamo samo nalogo, da sklenemo trgovinsko pogodbo in to je povsod delo več mesecev. Tudi s pogajanji med Beogradom in Rimom glede reš-je preiskava dognala, da je bil glavni!	baroškega	pristanišča	nima
in	največji	propagator	revolucije	posla-	na!a delegacija ničesar vpraviti O tem
nec	Kovačevič	z	delavcem	Stejičem.	Ta Ke -Ie P°Saia* delegat g. Quantieri. Ze nad
H TT rt Vrtrtnnnn MA w\ nrll »VI TT Unnnnn rln	n.iv«
en del čakati navodil svoje vlade, ki se fM* urec^e 'n i® Pozval navzoče, naj de-
lajo v tem smislu.
o o o O O o o o o o oOOOo o ° o o o O @ O o o o @
| Rado Tipel | Nušica Veras-ova
zaročena
nad sprejemom in ©čarani od spomenikov naše slavne zgodovinske preteklos
Podpirajte Jug. Matico.
Glavni urednik: Radivoj Rehar-Odgovorni urednik : Fran V o g 1 a r
Mala oznanila.
® Glasovir (Slutzflugel) v dobrem
960 g
? Maribor, 10. julija 1921.	<,
O	<
-1	t
(T(| o o o O	O o o o o o oOOOo ° ° o o o O	O o o o
do 15. avgusta t. I.
Pichler, Rošpah Dunajski (U/ienergraben) 175.
stanu, se po nizki ceni proda. | Glavni trg 18, Breznik. 9t>l
Dobro moško kolo se proda. Muršec Martin, gostilničar v Št. liju.	957	3 — 1
Posestvo se da v najem,
eno uro od Maribora, obstoječe iz 11 oralov zemlje in potrebnih gospodarskih poslopij. vse ob okrajni cesti. Naslov v upravi. 895 7—7
Proda se spalna soba iz trdega lesa. Slovenska ulica 5.
956 3—2
Vdova išče mebl. sobo.
dobro. Ponudbe na JP ' d lisln	95i	^
S*
ov&
lista
Čevljarski učenec, meščan, takoj sprejme. Naslov P upravnistvo.
Proda se več lesenih /uboj*'* Marib. tiskarna d d.
1)» 23
23-
Brivnica Frana Novak» Aleksandrovi cesti St. priporoča.
Na hrano in stanovanj«> * sprejmo gospod ah g° r,g dična. Krčevina 190/1.	■
962
dva sta takoj po aretaciji komunistov 1. 1920 začela javno govoriti,* da je treba čim pr«j razdreti sedanji družabni red. On je predlagal, naj se v Novem Sadu osnuje terorističen komite z mnogimi pododseki. Kakor hitro je bil ta predlog sprejet, so ga začeli udejstvovati. Palinkas, ki je s Czakijem zakopal bombe na njegovem posestvu, izpoveduje, d* ni vedel o atentatu nič. Pri tej izpovedi je tudi vztrajal, ko so ga konfrontirali s Stejičem. Mojzes pa trdi, da je bil Palinkas član terorističnega pododseka. Po izpovedbah drugih	7edna	vrniTf	sv^emu	deliTTo
nnp 1 o nnrntnif	rim en Kilt lrnl/nr	J
dva meseca se mudim v Beogradu in sem iz osebnih in zasebnih vzrokov naprosil svojo vlado, da me kar najpoprej odpusti s lega mesta, da bi mogel odpotovati Ne glede na to, katere osebnosti bodo nadaljevale pogajanja, se nadejam trdno, da bo v naikrajšem času podpisana trgovinska pogodba med Italijo in SHS.
Ministrski predsednik Pašič ozdravel.
LDU Beograd, 10. julija. Ministrski predsednik Nikola Pašič si je polagoma toliko opomogel, da se bo mogel
prič je ugotovljeno, da so bili, kakor je pokazala že predpreiskava, teroristični komiteji osnovani tudi v Zagrebu, Sarajevu, Ljubljani in Skoplju. Tudi v Nišu in Kragujevcu so pripravljali njih ustanovitev. Preiskava se bavi sedaj s tem, da bi dobila pojasnila o delovanju teh komitejev. Danes so v Novem Sadu aretirali več oseb, ki se v zvezi z atentatom. Pri preiskavi so zopet našli nekoliko bomb in pušk. Jutri bo preiskovalna oblast predložila sodišču v potrditev zahtevo izročitve novih oseb.
bo rešil najvažnejše posle, se bo po nasvetu zdravnikov podal v Marijanske Lažne.
Jugoslovensko-francoska trgovska pogodba.
LDU Beograd, 10. julija. Tekom prihodnjega tedna se pj-ično pogajanja za sklep trgovske pogodbe med našo državo in francosko republiko. Ta pogajanja bodo v začetku vodili posebej določeni delegati našega trgovskega ministrstva in francoski upravnik poslov v Beo-
Odvetnik
dr. Juro Jan
Preklic.
Podpisani preklicujem neresnične besede, jih govoril o g. Jakobu Kelcu, krojaču v gj* boru, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil 01* nega postopanja.
1 IVAN LAH-
959
se najboljše in za-
JL*..P.r_; popravljajo . nCvilrgc-
preje v Trstu in na
Ure
selil svojo pisarno
v Maribor
(nasproti sodišču).
948 2—2
vini.
952 • 7-2
R. Bizjak
Gosposka ulica
-T
500 K
onemu kateri preskrbi
J	,	Ll,	jjlllllOl
vanje eno do dve sobi s Ponudbe na upravo pod g.J
Gurte za rold
trakovi in vrvice za žaluzije, usnjate žoge In pnevmatike za nogomet pri 845
Iv. Kravos, Maribor
Aleksandrova c. 13.
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potu-točemu občinstva Priznano izborna kuhinja. Pristna vina In sveže pivo.
Fr. Stickler.
Radi opustitve
galanterije igrač, porcelana itd. 958 3-2
R. Lorber-ja nasled.
Glavni trg štev. 16.
Preprodajalci popi
se prodaja
20 do 40°!o pod lastno cena
Lastnik in izdajatelj: „Konzorcij Tabor". — Tiska: Mariborska tiskarna d. d.