IZ SONČNE ZAMBTIE Mumbwa Catholic Church of Christ the King, P. 0. Box 830022, Mumbwa, Zambia, Tel.: 00 260 964828808, e-mail: rozmans642@gmail.com Slovenski misijonarji v Zambiji in Malavviju vam pošiljajo prisrčne božične pozdrave z željo, da bi vas Bog ohranil in blagoslavljal v novem letu 2019. SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM BLAGE VOLJEt Mumbwa je svetovno znana po svojem rudnem bogastvu (železne in bakrene rude ter dragih kamnov) in Mumbskih Jamah. V teh krajih so živeli ljudje že pred 150.000 leti. Si lahko predstavljamo, da je to ljudstvo hrepenelo po boljšem življenju. Kot Izraelci in druga ljudstva so hrepeneli po Odrešeniku, ki je odlašal svoj prihod do trenutka, ko so se časi dopolnili. In še potem so imeli dobo čakanja: do prihoda misijonarjev pred 200 leti. Takrat so bili še maloštevilčni, danes pa gre njihovo število v milijone. Povsod se oznanja vesela novica o odrešenju, ki jo radi in z veseljem sprejemajo. S svojo versko vnemo nam lahko služijo za zgled. MISIJONSKA PROSTOVOUCA V ZAMBIJI Sva Janez in Kaja Novljan in od novembra pri p. Rozmanu v Mumbvvi delujeva kot misijonska prostovoljca. Želela bi na kratko opisati najino zgodbo in kako je prišlo do tega, da naju je pot zanesla v to Sončno Zambijo. Prejšnje leto sva se septembra, stara 22 let, po 8 letih skupne hoje poročila. Kar malo »nor« korak za večino Slovencev v današnjem času, a vseeno storjen iz pogumnega zaupanja v Njegov klic. Tako sva prvo leto najinega zakona preživela še kot študenta. Že od nekdaj pa naju srce vleče še v večje globine, v globlje darovanje. Dati vse Zanj, hoditi z Njim. Dolgo so naju spremljale te misli, a nikoli nisva vedela, kako bi jim konkretno lahko odgovorila. V tem letu pa so se misli še dodatno okrepile in resno sva začela razmišljati, da bi vseeno tvegala in zadnje leto študija preložila, ter dala Bogu priložnost, da naju preko izkušnje darovanja v misijonih spremeni in prenovi ter pokliče v takšno življenje, kakor si ga je zamislil za naju, za najino družino. Tako sva s podporo Misijonskega središča, p. Marjana Koklja in laiških misijonarjev Tomaža in Marije Porenta prišla v stik s p. Rozmanom, ki naju je bil pripravljen sprejeti za približno eno leto. In sedaj sva tukaj ter najbrž kot večina misijonarjev prve tedne doživljava, kako zelo je potrebno opustiti vse lastne ideje o misijonskem delu in našo evropsko miselnost ter se prepustiti njihovi kulturi, jeziku in ljudem. Četudi morda zaradi privajanja nisi še najbolj koristen, doživiš veliko novih stvari, ki jih doma zagotovo ne bi. Najbolj so se nama vtisnili sledeči dogodki: veličastna sveta maša ob župnijskem prazniku Kristusa Kralja, obisk podružničnih cerkva (kamor se voziš 3 tudi ure po luknjasti neasfaltirani cesti), preproste svete maše s 15 krsti in 1 poroko, poizkušanje njihove tradicionalne hrane, dobrodošlica in veselje župljanov ter ljudi, ki jih obiščemo, petje, preprost način življenja, iskreno navdušenje, ko ljudi pozdraviš v lokalnem jeziku in počaščenost zaradi tvoje prisotnosti... In še mnogo bi se jih našlo. In tako počasi klije seme Ljubezni, ki je, upamo, padlo v rodovitno zemljo. - Janez in Kaja Novljan Krst otrok na eni izmed podružnic Župnijski praznik Kristusa Kralja ŽUPNIJSKA KUHINJA V času mojega misijonarjenja v Malavviju je iz prvotne župnije Kristusa Kralja v Mumbvvi nastalo 5 župnij, ki so bile strateško izbrane: Nangoma, Situmbeko, Mvvembeshi, Westwood in Nampundvve. Prvotna župnija Mumbvva se je tako zelo zmanjšala, ampak je po površini še vedno tako velika kot npr.: Gorenjska. 40 podružnic, ki jih ima, niso šala za dobro in uspešno pastoralno oskrbo. Vse podružnice poredko, a redno obiskujemo. Zato pa verniki s podružnic prihajajo v center kar pogosto. Po vseh podružnicah poživljajo liturgijo cerkveni zbori. Imamo tudi skupine različnih organizacij, kot so: Marijina Legija, Katoliška Akcija, Sveta p. Stanko Rozman, Janez in Kaja Novljan pred novo ^ na j n druge. Le-te nas rade župnijsko kuhinjo obiščejo za slovesnosti in duhovne vaje. Da bi jih bolj gostoljubno sprejemali, gradimo zanje dostojno kuhinjo in bivanjske prostore. Ljudje so zadovoljni s prenočevanjem v skupnih sobah. Brez dobre kuhinje pa ne gre, saj so srečanja ponavadi večdnevna in imajo po več deset udeležencev. Radi bi se zahvalili slovenski Trikraljevski Akciji, ki nam je izdatno priskočila na pomoč. Tudi po njihovi zaslugi se bo lahko reklo, da zdrav duh v zdravem telesu še danes velja. VODNJAKI Letos smo pričakovali, da se bo deževje pričelo ob koncu oktobra. Imeli smo plohe, a pravega dežja še ni. Bolj korajžni kmetje sejejo koruzo in druge kulture v upanju, da pride dež vsaj za Božič. Medtem pa po vaseh vzdihujejo, ker vode nimajo in morajo iti po več kilometrov k tistim srečnežem, ki imajo vrteške vodnjake in jim še niso presahnili. Kaj bi se z nami zgodilo, če ne bi padel dež v zaporedju treh let, kot se je to pripetilo v Elijevih časih! V naši župniji so nam dobrotniki pomagali in zvrtali vrtine za vodo v krajih Namunde in Kašinka. Kako so Nov vodnjak v Namunde Voda teče v vasi Kašinka srečni in veseli tisti vaščani, ki imajo vodnjak takorekoč na lastnem dvorišču! KANAKANTAPA V tem letu so zaključena dela pri cerkvi Presvetega Srca Jezusovega v Kanakantapi. Notranjost cerkve krasita slika Jezusovega in Marijinega Srca ter Jezusovo prikazovanje sv. Margareti Mariji Alocoque. Jezus se razodene tej sestri v samostanu Paray-le-Monial: "Srčno vas ljubim, dragi bratje in sestre." Ko bo cerkev popolnoma opremljena s klopmi bo lahko sprejela tudi 1.000 vernikov. Kakšna pridobitev za to mlado župnijo! Pokojni pater Lovro Tomažin gleda svoje bivše farane iz nebes in se veseli. Sedanji župnik Janez Mlakar pa uživa sveto liturgijo v lepi novi cerkvi v katero lahko pridejo verniki tudi iz vseh osmih podružnic, kolikor jih župnija ima. Pred cerkvijo je velik urejen prostor v obliki amfiteatra. Pri maši na prostem lahko prisostvuje tisoče vernikov. Cerkev Presvetega Srca Jezusovega v Kanakantapi Notranjost cerkve Presvetega Srca Jezusovega NOVA ŽUPNIJA NA VIDIKU Pred leti je za kratko dobo župnijo Kristusa Kralja v Mumbvvi upravljal tudi pokojni pater Jože Grošelj. V manj kot pol leta je za Mumbvvo naredil pastoralni načrt, po katerem bi nastali poleg obstoječe še dve novi župniji: sv. Križ v predmestju Mumbvve in Lungobe, ki leži ob glavni cesti proti zahodu, 30km ven iz mesta. Njegov predlog je začel uresničevati njegov naslednik, p. Jakob Rostvvorovvski, ki je v predmestju pri vhodnem križišču v Mumbvvo začel graditi cerkev in jo preimenoval v cerkev sv. Marije. Gradnja pa je ostala nedokončana. Vliv je ploščo, dlje ni šlo. Dodal pa je dvorano, ki služi za bogoslužje in sestanke. Novi lusaški nadškof, Alick Banda, mi je ob svojem prvem obisku priporočil: "Ta cerkev je skrita za drevjem. Tu naj bo pastoralni center nove župnije. Župnijsko cerkev pa postavi tamle na hribu!" Pokazal je na hrib Shamabondo. Stanko si ni dal reči dvakrat. S svojimi svetovalci je šel k vaškemu poglavarju s prošnjo, da hrib daruje cerkvi. Prošnje ni zavrnil, bil je celo vesel, rekoč: "Naj bo to moj dar Bogu." Njegovo darilno pismo sem nesel nadškofu, ki je bil tega darila zelo vesel. Vprašal sem se pa: katero ime naj damo načrtovani cerkvi na hribu Shamabondo? V preblisku, spremljano z notranjim veseljem, sem združil predloga obeh predhodnikov: Jožeta Grošlja in Jakoba Rostvvorovvskega: naj bo Cerkev žalostne matere Božje (Križ in Marija). K njej naj hodijo po pomoč in tolažbo bolniki oboleli z AIDS-om in ubožni prebivalci pod hribom, ki žive blizu in daleč. Ona, ki je trpela pod križem naj nam bo usmiljena Mati. Izdajajo: Slovenski misijonarji v Zambiji. Odgovarja p. Stanko Rozman. Vrh hriba, kjer bo stala nova cerkev