GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES"		
« / 0) i nc	o >voles	1 LETO XIX	Številka 7 novoles
V		J	29. maj 1981 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Obisk
tov. Sergeja Kraigherja
v DO NOVOLES
11. maja je obiskal našo delovno organizacijo predsednik predsedstva SFRJ tov. Sergej Kraigher. Namen obiska je bil delovni razgovor s tov. Kraigherjem o celotni problematiki samoupravne organiziranosti s poudarkom na dohodkovnih odnosih. Še najbolj je bila poudarjena problematika skupnega dohodka in minulega dela. Obisk je bil predviden že v januarju, vendar je bil zaradi drugih dolžnosti tov. Kraigherja dokončno organiziran v maju.
Novoles je bil organizator razgovora in je na sestanek povabil predstavnike nekaterih delovnih organizacij iz Slovenije, ki imajo že določene izkušnje na področju uresničevanja zakona o združenem delu. Odzvali so se in se tudi udeležili razprave, predstavniki iz DO Železarna Ravne, Rudnika svinca iz Mežice, EK) Dana Mirna in DO Donit z Velike Loke. Povabili smo tudi profesorje Ekonomske fakultete iz Ljubljane. Novoles so predstavljali: kolegijski poslovodni organ, strokovni sodelavci, predstavniki D PO DO, samoupravnih organov in predstavniki TOZD v Straži.
Razgovora so se udeležili tudi predstavniki Sob Novo me-
\
OBVESTILO
Naslednja številka glasila izide 12. junija.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 3. junij do 9. ure.
UREDNIŠTVO
sto. S tako sestavo smo želeli doseči osnovni cilj sestanka, to pa je iz vseh zornih kotov obdelati celotno problematiko. Menimo, da smo to tudi dosegli.
Tov. Kraigher je prispel v Novoles ob 8.00 uri. Najprej si je ogledal proizvodne prostore TOZD v Straži. Ogled je trajal samo pol ure, ker je moral zaradi ohoda na pogreb dr. Brileja skrajšati obisk za dve uri.
Takoj po končanem ogledu smo pričeli razgovor. Novole-sovci smo prikazali celotni projekt „SAMOUPRAVLJANJE.” Zakaj projekt? Že leta 1974, ko smo sprejemali novo ustavo in kasneje Zakon o združenem delu, smo pri delu ugotovili, da brez strokovnega dela in usklajene politične in samoupravne aktivnosti ni mogoče uresničiti zakona o združenem delu. Prav tako smo ugotovili, da naloge zahtevajo sistematičen in poglobljen pristop, kar pa zahteva določen čas. Pri tako zahtevnih nalogah ne moremo biti neučakani, temveč moramo naloge obdelati v celoti in šele začeti z uresničevanjem. Pri vsem tem delu pa je potrebno sprotno preverjanje teorije in prakse. Tako preverjanje naših dosedanjih prizadevanj pomeni tudi omejeni obisk oziroma sestanek. To smo poudarili tudi pri razlagi tematike.
S predložitvijo projekta, v katerem so zajete tri osnovne konponente uresničevanja samoupravljanja v naši delovni organizaciji, in sicer normativni del, ki zajema vse samoupravne akte, ekonomski, ki obsega celotno dohodkovno problematiko, in organizacijski, ki obsega organizacijsko problematiko TOZD in DO, je bil podan celoten pregled dosedanjih rezultatov in prizadevanj ter bodoče naloge, ki še niso končane, so pa del projekta. V drugi fazi smo posvetili večjo pozornost dohodkovnim odnosom in razreševanju problematike skupnega dohodka in minulega dela. V okviru dohodkovnih odnosov smo obdelali še področja skupnega prihodka, osebnih do-
« AKCIJA NNNP 1980/81 - AKCIJA NNNP 1980/81
★ ★
v	*
*	V soboto 16. S. 1981 je bil v naši DO	zaključni del vaje NNNP *
*	1980/81. — Ob zavijanju siren Id so najavile nevarnost zračnega J
J napada, so delavke in delavci pohiteli	v	zaklonišča. Kmalu za *
*	tem so se poja vda ,.sovražna letala”, ki	so izvedla zračni napad. J
*	Posledice tega so bili požari in večje števflo ranjenih.
*	★
i	*
*	*
*	*
*	*
*	*
--	——•	*
*	★
i	*
*	*
i	*
i	*
*	*
*	*
i	*
*	*
t	*
t	*
*	★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★
*** ■... ,K *
★ ★
• v ★
★ ★ ★ ♦
. *
v:.' i
*
***********************************#.,«.#.*.#.*,«.*.,(.#.*.*
2 NOVO LES
Obisk
tov. Sergeja Kraigherja v DO NOVOLES
(Nadaljevanje s 1. strani)
hodkov in organiziranost delovnih skupin.
V	razpravi so se oglasili vsi vabljeni in ugotovili, da smo naredili že veliko težkega dela in nas tudi vzpodbudili, da odločno nadaljujemo po poti, ki smo si jo zastavili.
Tako je menil tudi tov Kreigher, ki je ocenil, da smo opravili težavno pionirsko delo in nam prav tako priporočal, naj se ne ustrašimo problemov, temveč naj še bolj pogumno in odločno nadaljujemo z delom.
Ugotovil je, da s takim delom ustvarjajo novo obliko strokovnih profilov, ki niso zaprti samo v svoja ozka področja dela, temveč se preoblikujejo v dejanske poznavalce družbenih odnosov.
V	nadaljevanju se je tov. Kraigher dotaknil nekaterih pe rečih vprašanj, ki so in tudi bodo predmet širših družbenih prizadevanj.
Osnovno vprašanje je bilo vprašanje cen. Morda je to na prvi pogled enostavno vprašanje, vendar to ni tako. Odkar smo prešli od administrativnega sistema gospodarjenja na tržno to vprašanje še ni dokončno razrešeno. Po mnenju tov. Kraigherja ni možno oblikovati cen po enotnem administrativnem sistemu in reči, da naš izdelek stane toliko in toliko.
Zaradi tega je bil sprejet nov zakon o cenah, ki pa še vedno ni rešil vprašanja cen v današnjih pogojih. Oblikovana so sicer štiri merila, preko katerih je možno ugotoviti položaj TOZD, vendar to ni univerzalna rešitev. Tudi teoretično usklajenih rešfiev ne bo možno najti. Noben zakonski akt ne more dokončno določiti združenemu delu, kako naj postopa. Razreši samo nekatera osnovna vprašanja, za konkretne primere pa je potrebno izkati rešitve po samoupravni poti in sicer z metodo samoupravnega sporazumevanja. To pomeni, da morata
partnerja, ki sodelujeta pri določenem proizvodnem ali poslovnem procesu pokazati vse karte, ki jih imate. Vsak si bo moral prizadevati, da se prizna njegovo delo, število opravljanja normativ uporabljenega materiala itd. Če bo teh elementov imel več, oziroma manj, delo pa mu je družbeno priznano do določene višine, bo imel boljši ali slabši dohodek.
Pri vprašanju skupnosti za cene se je tov. Kraigher zavzemal, da morajo te skupnosti, čeprav šele nastajajo biti skupnosti združenega dela ne podaljšana roka bivših zavodov za cene.
V nadaljevanju je bil obdelan kreditno monetarni sistem in devizni sistem, ki je podsistem kreditno monetarnega sistema. Obravnavana je bila problematika pokrivanja proizvodnje z denarnimi sredstvi, pretirana emisija denarja, ki je tudi vplivala na rast inflacije. Prav tako ocenjuje, da smo v preteklosti preveč ekstenzivno gospodarili, to pomeni, da smo dali premalo poudarka razvoju sodobne tehnologije i roduktivnosti.
Pri oceni naših prizadevanj na področju skupnega dohodka in skupnega prihodka je tov. Kraigher ocenil, da so sistemi korektni in uporabni. Spodbujal nas je, naj poskušamo sisteme uporabljati tudi izven Novo-lesa. Meni, da bi s takim načinom dela sprožili pozitivni premik pri iskanju rešitev, ki jih do zdaj v družbi nismo uspeli dokončno razrešiti. Menil je, daje naša sedanja rešitev obračuna minulega dela korektna in nas spodbujal, da ga še naprej razvijamo. Smatral je, da je zelo pomembno čim bolj spodbujati delavce v združenem delu, da gospodarno ravnajo s sredstvi za razširjeno reprodukcijo, to pa pomeni, da se res tehtno in premišljeno lotevamo vsake nove investicije, ki nam bi omogočila večji delež OD iz minulega dela. Prav tako se je zavzemal, da tudi z obstoječimi sredstvi ravnamo bolj gospodarno. Pogovorili smo se še o nekaterih vprašanjih kreditiranja minimalnega čistega dohodka, minimalne akumulacije, planiranja.
O planiranju tov. Kraigher meni, da moramo dati večji poudarek vsem vprašanjem, ki so bila obdelana, saj je plan eden od osnovnih dogovorov, v katerem uresničujemo vsa bodoča vprašanja. Znotraj plana naj bi reševali medsebojne odnose in se na ta način izognili stihiji trga oziroma odnosov. Znotraj plana bi veliko lažje reševali dohodkovne odnose.
♦ AKCIJA NNNP 1980/81 - AKCIJA NNNP 1980/81
* ♦ ¥ * ♦ ♦ * ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
I ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥
¥
¥ Takoj ko je sirena označila konec nevarnosti z zraka, so * ¥ posebne enote za odkrivanje radiološko kemične odnosno ¥ J biološke konataminacije, pregledale teren in s tem je bila tudi J ¥ odprta pot za vse ostale ki so sodelovali kot gasilci ali reševalci. J ¥ - Tudi največji požari so bili hitro in strokovno pogašeni.	¥

Številka 7 — 29. maj 1981
NO VOLES 3
(Nadaljevanje z 2. strani)
Na koncu lahko ugotovimo, da je sestanek koristil vsem prisotnim, usklajena so bila marsikatera mnenja, samemu Novolesu pa je takšna moralna podpora velika spodbuda za nadaljnje delo.
J. Š.
Mladina NOVOLESA in njeno delo
Novolesova mladina organizirano deluje kot družbeno politična organizacija že od ustanovitve delovne organizacije. Najprej je bila to samo ena organizacija z imenom Zveza mladine Novoles. Po letu 1974 so se v temeljnih organizacijah ustanavljale osnovne organizacije ZSMS. Zaradi čedalje težjega sodelovanje z njimi smo ustanovili koordinacijski svet ZSMS Novoles kot najvišji organ mladine naše delovne organizacije.
V tem obdobju je bilo pri uspešnosti dela mladine veliko nihanj, ki so se nasploh kazale pri delu mladine v tistem obdobju. Danes ima vsaka temeljna organizacija (teh je petnajst) svojo osnovno organizacijo mladine. Toda poudariti moramo, da je precej teh 00 pasivnih in da delujejo neorganizirano -brez programov dela. Za letos je samo šest osnovnih organizacij naredilo programe dela in ti so bili osnova programa aktivnosti koordinacijskega sveta.
Terminsko prikazane pomembnejše aktivnosti iz tega programa so:
-	ocena dela KOS in 00 v preteklem letu,
-	obravnava zaključnega računa delovne organizacije,
-	izpeljava volilno — programskih konferenc v 00,
organiziranje Novolesove lokalne štafete,
—	udeležba na kvizu,
udeležba na mlad. političnih šolah,
—	izbira kandidatov za Titovo štipendijo,
pomoč pri zaključni vaji NNNP 80/81,
nogometni turnir za dan mladosti,
—	udeleženci srečanja mladih iz občine,
—	udeleženci MDA,
—	organizacija srečanja mladih Novolesa,
—	izbira kandidatov za priznanja,
—	zaključni izlet,
—	analiza neopravljenih nalog.
Med stalne naloge smo uvrstili:
—	vključevanje mladih v zvezo komunistov,
—	sprejemi novih članov ZSMS,
—	organiziranost mladih v samoupravnih delovnih skupinah,
—	sodelovanje z DPO, KS in OK ZSMS,
—	pomoč komisijam za šport, kulturo in rdeči križ,
—	boljše izkoriščanje surovin,
—	večja produktivnost,
—	manjša odsotnost z dela.
Večino teh nalog smo tudi preteklo leto zadovoljivo opravili. Med večje uspehe v lanskem letu bi šteli adaptacijo doma na Resi, kjer je mladina opravila 2000 udarniških ur, ter večje število posameznih akcij 00 po TOZD.
A. S.
Razstava, ki je ne smemo zamuditi
Od 19. do 25. junija bo v Novem mestu pokrajinska razstava „Varnost in družbena samozaščita”
V vrsti prireditev ob 40—let-nici vstaje slovenskega ljudstva ter ustanovitve Varnostno— obveščevalne službe Osvobodilne fronte (vOSOF) inNarodne zaščite (NZ) je tudi zanimiva razstava, ki jo bomo na Dolenjskem videli od 19. do 25. junija v novomeški športni dvorani.
Najvarnejša je tista država, ki jo brani vse ljudstvo.
TITO
tazstave, ki si jo je doslej ogle-lalo po vsej državi že nad dva milijona obiskovalcev, ne kaže amuditi, saj je le redkokdaj mo-;oče videti na ozkem prostoru oliko dragocenega gradiva, ki ili k razmišljanju in ukrepanju ■ času, ko postaja družbena amozaščita čedalje bolj stvar lehernega našega državljana.
AKCIJA NNNP 1980/81 - AKCIJA NNNP 1980/81
Posebna skrb je bila posvečena ranjencem. Po končanem zračnem napadu so v „ruševinah" poiskali ranjence in jim nudili prvo pomoč. Težje ranjene so prepeljali v bolnišnico in na zbirno mesto, kije bilo organizirano v KS Straža.

Razstava, ki je ne smemo zamuditi
(Nadaljevanje s 3. strani)
Razstavo so prvič postavili 13. maja 1974 v Beogradu; takrat je predstavila tri desetletja naše varnostne službe. Nato je v šestih letih obšla vse naše republike in avtonomni pokrajini, letos pa je v Sloveniji. Razstava nas seznanja z zgodovinskim razvojem varnostne službe in organov za notranje zadeve med NOB in socialistično revolucijo. Posebej zajema varnostna vprašanja iz posameznih povojnih obdobij zoperstavljanje vsem vrstam sovražnega delovanja, zatiranje kriminalnih dejanj in druga področja javne varnosti. V teh letih je bila seveda izpopolnjena in obnovljena. Povsod jo obravnavajo kot široko družbenopolitično in samozaščitno akcijo.
Razstava o varnosti in družbeni samozaščiti pomembno prispeva k obveščanju občanov o najpomembnejših vprašanjih varnosti in družbene samozaščite. Seveda pa s tem hkrati
razvija v nas varnostno zavest in kulturo, nas politično osvešča in utijuje pri krepitvi naše družbene ureditve. Na svojevrsten način prispeva tudi k nadaljnjemu odpiranju organov za notranje zadeve vsej naši javnosti.
V Sloveniji smo razstavo vključili v letošnji koledar prireditev naših jubilejev. Seznanja nas dodatno še s posebnostmi sistema družbene samozaščite in njenega nastanka, ki je zasidran že v letih NOB.
In s čim nas razstava podrobneje seznanja? Na njej je veliko pisanega gradiva in slik o
-	nastanku in razvoju organov za notranje zadeve,
—	varnostno obveščevalni službi OF, narodni zaščiti, delu vojske državne varnosti (VDV) in KNOJ,
—	sojenju vojnim zločincem,
—	sovražni dejavnosti v času stalinističnega pritiska,
-	dejavnosti varnostne službe pri odkrivanju in preprečevanju sovražnega delovanja iz tujine in znotraj države,
-	o področju dela milice, o zatiranju kriminalitete s tehničnimi pripomočki, pa o družbeni samozaščiti s prikazom dela OZD Varnost, o zaščiti pred požari, eksplozijami itd.
Posebej zanimiva bo tudi, zlasti za mladino, operativna tehnika; strokovnjaki bodo na razstavi kazali, kako jo uporabljajo pri odkrivanju in raziskovanju kaznivih dejanj.
iz delovnih organizacij dolenjskih občin bodo na razstavo prihajali obiskovalci v skupinah, po razstavi pa jih bodo vodili usposobljeni vodniki.
NOVOLES STRAŽA IN JAVOR PIVKA V KAMERUNU
NADA UE VAN JE
Kmetijstvo in gozdarstvo, ter spremljajoča predelovalna industrija, so panoge, od katerih je moč najhitreje pričakovati uspehe iz vloženih naporov. Razumljivo torej, da jim daje kamerunska vlada prioriteto.
Nikakor tudi ne zanemarja raziskav za dobrinami, ki jih skriva zemeljsko površje. Že leta 1979 so načrpali 1,7 mio ton nafte, kar je 20 % več od pričakovanih količin. S tem so dosegli plan, kakršnega so si zastavili za pet let kasneje. Vendar pa v Kamerunu še ne razpolagajo z lastnimi rafinerijami in so primorani vso surovo nafto izvažati in v zameno kupovati naftne derivate. Res pa je, da dosega domača poraba relativno nizek nivo (samo 620.000 ton v letu 1979). Dosedanja tendenca povečevanja lastnih potreb je približno 12% letno. Rafinerija, ki naj bi bila dograjena lani, bi v letošnjem letu že dajala količine za domače potrebe in za izvoz ter s tem
prispevala k izboljšanju zunanjetrgovinske bilance. Kljub temu pa raziskave za nafto še napredujejo, predvsem na morju, kjer so pri Kribiju odkrili široko polje zemeljskega plina.
Zelo dobre uspehe so dale tudi raziskave za rudninami. Razen rudnin za pridobivanje barvnih kovin so odkrili tudi znake železove rude, diamantov in uranove rude.
Kamerun je v osrednjem in južnem predelu precej bogat z vodnimi tokovi, bogatimi z vodo in primerni za hidroelektrarne. Te dajejo 95 % potrebne električne energije, ki pa je zopet v osnovi namenjena proizvodnji aluminija in celuloze. Zaradi nadaljnjega povečevanja industrijske proizvodnje ter povečevanja števila prebivalstva v celoti, predvsem pa v mestih in večjih naseljih pa so v načrtih izgradnje nove hidroelektrarne na reki Sanaga in v bližini glavnega mesta Jaunde. Te nove centrale naj bi dajale nadaljnjih
320.000	kW električne energije; investicije pa bi stale 9.0 mio dolarjev (po ceni iz leta 1979).
Kamerun ima lastno radijsko hišo v Jaundeju, s tremi oddajniki v notranjosti. Programi so v francoščini in angleščini. V gradnji je tudi televizijska oddajna mreža za barvne oddaje.
Časopisne informacije posredujeta CAMEROON TRIBUNE v Jaundeju v francoščini, v angleščini pa izhaja CAMEROON TIMES v Victoriji. Tiskovna agencija pa se imenuje Agence Camerounaise de Presse (ACP).
Sole so državne. Osnovno šolanje zajema nad milijon učencev. Srednje šole sprejmejo okoli 100.000 učencev, tehnične pa 30.000. Kamerun ima tudi lastno zvezno kamerunsko univerzo. Ocenjujejo, da obiskuje šole nad 80 % šoloobveznih otrok, kar je izreden uspeh v prosvetljevanju prebivalstva.
Zdravstvo pa je v državnih in v privatnih rokah.
Kamerunsko proračunsko leto traja od 1. julija do 30. junija prihodnjega leta. To je tudi poslovno leto, zato podjetja sestavljajo bilance 30. junija.
Denarna enota je Afriški obračunski frank (CFA Fr.), ki je čvrsta, veza na francoski frank s pariteto 50 CFA Fr = 1 FFr. Zato je promet s kapitalom v coni francoskega franka prost. Za cone, kjer francoski frank oziroma afriški obračunski frank nista redno plačilno sredstvo, je promet kapitala možen le s predhodnim dovoljenjem Devizne direkcije Kameruna.
Finančno ministrstvo vsako leto pred novim proračunskih
letom objavi spremembe davčnih kriterijev, osnov in stopenj. Ti popravki niso skokoviti ter se gibljejo v mejah povečanja proračunskih potreb, ki znašajo okoli 13 do 15 % letno v primerjavi s predhodnim letom. Takšna davčna politika precej olajša tudi kalkulacije v podjetjih, kar je v končni fazi izrednega pomena za rentabilno poslovanje.
EDO TRELC
(Se nadaljuje)
Avtobus, ki je krenil iz Metlike, ni bil poln, udeleženci pa so bili že od navsezgodaj dobre volje.
Obiskali smo Trebnje, Dvor in Stražo. Povsod prijazen sprejem. Imeli smo občutek, da se pravzaprav že dolgo poznamo.
Prav gotovo je vsakdo dobil prijeten vtis. Vsi smo postali bogatejši za spoznanje, da No-voles ni le velika tovarna, ampak da dela v njej tudi veliko „prijaznih ljudi”.
J. I.
Koordinacijski svet mladine brez vodstva
V začetku maja je imel koordinacijski svet novolesove mladine sestanek, na kateremu je sprejel program dela za letošnje leto in poročilo o delu v preteklem letu. Največ smo se zamudili pri pripravah mladine na zaključek vaje NNNP 80/81 in pri pripravi nogometnega turnirja v počastitev dneva mladosti med Novolesovimi TOZD.
Pod kadrovskimi spremembami smo zvedeli, kdo so novi predsedniki mladine po TOZD.
tekel mandat, gaje koordinacijski svet razrešil dolžnosti predsednika in zadolžil volilno komisijo, da izbere novega kandidata za to zahtevno mesto. Ker se sposobni in predlagani posamezniki tej funkciji odrekajo, komisija verjetno ne bo mogla opraviti te naloge. To prav gotovo ne bi bilo v korist delu novolesove mladine. Nad tem bi se morali zamisliti vsi, ki so odgovorni za obstoj mladinske organizacije.
A. S.
Obisk v Novolesu
Želja, da spoznamo delovno organizacijo NOVOLES, je morda malo čudna. Posebno, če se porodi pri ljudeh, ki so sami njeni člani. Lažje pa to razumemo če so ti po „stažu” tudi najmlajši. Želeli smo torej videti, kje in kako delajo ostali novolesovci in če je to moč sploh spoznati v enem dnevu.
Ker je tudi predsedniku koordinacijskega sveta Samu Ašu po-
/	\
Nogometni turnir med TOZD
v__________/
Turnir v malem nogometu med novolesovimi TOZD je postal že tradicionalen. Novoles ga prireja v počastitev dneva mladosti. Ker je bil 23. maj zaradi tehničnih težav neprimeren, je sklenjeno, da se bo turnir odigral 13. junija dopoldne v Vavti vasi. Zato naprošamo vse TOZD, da čimprej pošljete prijave svojih ekip Ljubu Rajeiju. yideli bomo, če bo ekipi TOŽD Žaga Straža ponovno uspelo osvojiti pokal in prvo mesto. Vse ostale neprijavljene vabimo, da si ogledajo ta zanimivi turnir.
A. S.
STATISTIČNI PODATKI POPISA PREBIVALSTVA 1981
Več kot 22 milijonov nas je
Popis prebivalstva, ki so ga po vsej Jugoslaviji opravili v začetku aprila, je pokazal med drugim: vseh prebivalcev SFRJ je 22,352.000, od tega jih je v ožji Srbiji 5,666.000, v SAP Vojvodini 2,028.000 in v SAP Kosovo 1,586.000. V SR Hrvaški je 4,576,000 prebivalcev, v SR Bosni in Hercegovini 4,116.000, v SR Makedoniji
Poškodbe nekaterih so bile zelo težke. Vsakemu ranjencu pa je bila nudena strokovna pomoč, ki je bila na izgled kaj različna, saj so bile tudi poškodbe najrazličnejše.
1.914.000	in v SR Sloveniji
1.884.000	prebivalcev.
Prirastek prebivalstva je zelo različen
V	vsej Jugoslaviji je, v primerjavi s popisom pred desetimi leti, letošnji popis zabeležil poprečno 8,9 odstotno rast prebivalstva. Seveda pa je naraščanje števila prebivalcev od republike do republike zelo različno. Najvišjo rast so zabeležili v SAP Kosovo, kjer znaša kar 27,4 odstotka, najnižjo pa v SR Hrvaški, kjer znaša desetletni prirastek prebivalstva 3,3 odst. Druge republike in pokrajine so se zvrstile takole: SR Makedonija - 16,2, SR Orna gora -10, SR Bosna in Hercegovina 9,8, SR Slovenija - 9, ožja Srbija - 7,9 in SAP Vojvodina - komaj 3,8 odst.
Koliko nas je v gospodinjstvu?
V	Jugoslaviji ima poprečno gospodinjstvo že manj kot štiri
člane, natanko povedano 3,61. Tudi tu so seveda velika odstopanja navzgor, pa tudi navzdol. Tako ima poprečno gospodinjstvo v SAP Vojvodina najmanj družinskih članov — komaj 3, SAP Kosovo pa kar še enkrat več — 6,89. Republike so se zvrstile takole: SR Makedonija 4,39, SR Črna gora 4,08, SR BiH 4, ožja Srbija 3,42, SR Hrvaška 3,23 in SR Slovenija 3,17.
Bo stanovanje za vsako družino?
V zadnjih desetih letih se je število stanovanj v Jugoslaviji povečalo s 5,043.000 na
6,147.000	ali za 22 odstotkov. Najhitreje so gradili v Makedoniji, kjer je število stanovanj v zadnjih desetih letih naraslo za 36,3 odstotka. Najmanj so zgradili v SAP Vojvodini - 13,6 %. Slovenija je s 24,2 % na četrtem mestu, pred njo pa sta še SR BiH in SAP Kosovo z 28,4 in s 27,8 odst.
Še bolj
krepiti
varnostno
zavest
Razvita družbena samozaščita nas lahko obvaruje raznih presenečenj, zato izkoristimo vse možnosti, ki nam jih daje naše socialistično samoupravljanje
Nedeljski dnevnik je 17. maja objavil daljši pogovor svojih dveh urednikov z republiškim sekretarjem za notranje zadeve Tomažem Ertlom o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo splošno stanje varnosti pri nas. Iz zanimivega pogovora objavljamo nekaj misli, ki imajo stalno veljavo.
Na mnogih področjih družbene samozaščite, je dejal republiški sekretar, smo dosegli raven, ki nam zagotavlja spoštovanja vredno solidarnost vseh ljudi; to je Slovencem lahko v ponos. Če na nekaterih drugih področjih varnosti tega še nismo dosegli, pomeni, da še nismo izkoristili vseh možnosti in pravic, ki nam jih daje in nalaga ustavno določen sistem varnosti. To velja še predvsem za dnevno obnašanje posameznika v svojem delovnem in živ-
ljenjskem okolju. Preveč je malomarnosti, neodgovornosti, objestnega ravnanja, kar povzroča veliko družbeno škodo, osebne tragedije in nesreče, ki so zvečine posledica nizke osebne varnostne kulture. Obsodba in zapor povzročiteljev in odgovornih oseb ne oživljata mrtvih in ne povrneta škode. Zapor je le ena izmed tragedij več.
Ko je odgovarjal na vprašanje o splošni kriminaliteti, je republiški sekretar med drugim povedal, da nezavarovana družbena ali osebna lastnina res vabi tatove, nenadzorovano gospodarjenje ali poslovanje v gospodarstvu pa omogoča goljufijo, grabež in dnevne drobne tatvine, ki prav tako pomenijo pomembno škodo. Vedno več je primerov, da občani sami prijavljajo razne kršitelje. Čeprav nimamo večjega kriminala in večjega kršenja javnega reda in miru, pa bi vendarle večja budnost nas vseh, ne samo organov pregona in sodišč, lahko preprečila mnoge družbeno škodljive pojave. Če starši, pedagogi, socialne službe in drugi ne vedo, kaj počno otroci in mladoletniki, potem ostane le še miličnik ali kriminalist, to pa je najslabša možnost. Dokler bo čutil posledice le tisti, ki v delovni organizaciji krade ali povzroča še drugačno škodo, ne pa tudi tisti, ki je bil dolžan to preprečiti, bodo taki primeri naraščali.
Kje so meje naše zgovornosti v odnosih do tujcev? Mejo naprej določa vojaška, državna in
poslovna tajna. O njih nikomur, najmanj pa tujcu, ne bomo govorili, ne zato, ker je to kaznivo dejanje, ampak zato, ker s tem škodujemo svoji domovini in s tem samim sebi. Drugo mejo določa resnica o naši družbi. Tisti, ki iz nepoštenih namenov zbirajo podatke o naši družbi, tega ne bodo delali pri poštenih, objektivnih ljudeh, ampak iščejo podatke pri nezadovoljnežih, znanih „kritikih” naše družbe, pri protisocialistično in protisamoupravno usmerjenih posameznikih, ki so vedno pripravljeni hvaliti vse kar je tuje, zato da bi poudarili, kako slabo je doma.
Kako okrepiti preventivno, zaščitno delovanje proti raznim presenečenjem? Predvsem s krepitvijo družbene samozaščite! S tem razumem, je dejal tovariš Ertl, tako obnašanje ljudi, ki ne bo dopuščalo, da bi ga izkoristili doma ali v tujini za to, da bi služilo naši družbi sovražnim namenom.
Če upoštevamo vse bolj zaostrene mednarodne odnose, želje in cilje ekstremne emigracije, poskuse preverjanja družbene strpnosti do protiustavnega delovanja doma, pogosto neodgovorno, malomarno ravnanje v delovnem in življenjskem okolju in posledice tega, potem imamo dovolj razlogov, da se pričnemo obnašati še bolj budno. Krepiti moramo torej svojo varnostno zavest, ker je to edini način, da ostane naše življenje varno in mirno kot doslej.
V „zbirnem centru" je strokovna komisija pregledovala kako so ekipe na terenu nudile prvo pomoč poškodovancem. Ugotovljeno je bilo, da so svoje delo opravile na strokovno zelo visokem nivoju kar je vsekakor vspodbudna ugotovitev.
Izrečeni
ukrepi
TOZD TDP:
1.	Čučuk Emil: ^neopravičenih izostankov z dela — prenehanje delovnega razmerja;
2.	Jordan Srečko: uživanje alkohola med delom — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 3 mesecev;
3.	Maksimovič Rajko: samovoljna zapustitev dela — javni opomin;
4.	Sivonjič Ana: 2 neopravičena izostanka - javni opomin;
5.	Bjeloševič Boris: 6 neopravičenih izostankov — javni opomin;
6.	Bjeloševič Rauka: 6 neopravičenih izostankov — javni opomin.
TOZDTGD:
1.	Andrejčič Marjan: 1 neopravičen izostanek, nepravočasno opravičevanje izostankov — javni opomin;
2.	Pograjc Milka: malomaren odnos do dela, 1. neopravičeni izostanek — javni opomin.
TOZDTVP:
1.	Golob Ivan: prihod na delo v vinjenem stanju in uživanje alkohola na delu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev;
2.	Medic Ivan: prihod na delo v vinjenem stanju — javni opomin.
TOZD TAP:
1. Koprivec Bojan: malomarno opravljanje del in nalog, povzročitev škode TOZD, poškodovanje delovnih sredstev -razporeditev na druga dela in naloge za 1 leto.
TOZD SIGMAT:
1. Gramc Valerija: malomaren odnos do dela - javni opomin.
TOZDTSP:
1.	Grgič Mato: 2 neopravičena izostanka - prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 1 leto in plačilo pavšalne odškodnine;
2.	Dražetič Bare: 2 neopravičena izostanka prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev;
Vaja je končana. Nasmejani obraz „poškodovanca" nam razkriva misel, da je biti zdrav ena največjih vrednot. Poškodba je poškodba pa čeprav samo v vaji.
3.	Vardič Ljubo: 1 neopravičen izostanek, prinašanje alkohola v TOZD, odklonitev del in nalog — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev;
4.	Bedek Franc: malomarno opravljanje del in nalog, vinjenost na delu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 1 leta;
5.	Stojanovič Marko: zapuščanje in oddaljevanje od dela med delovnim časom — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev in pavšalna odškodnina v višini 300 din;
6.	Kadribašič Sulejman: zapuščanje in oddaljevanje od dela med delovnim časom - prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev in pavšalna odškodnina v višini 300 din;
7.	Kukuruzovič Stipe: zapuščanje in oddaljevanje od dela med delovnim časom — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev in pavšalna odškodnina v višini 300 din;
8.	Franko Slavko: prinašanje alkoholnih pijač v TOZD —
javni opomin;
9.	Gobec Milan: prinašanje alkoholnih pijač v TOZD -javni opomin;
10.	Rajak Borka: 3 neopravičene izostanke - javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine;
11.	Palčič Franc: malomarno in nevestno opravljanje del in nalog poškodovanje delovnih sredstev — razporeditev na druga dela in naloge za dobo 1 leta in plačilo materialne škode;
12.	Turk Angela: 4 neopravičeni izostanki — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine.
TOZD TES:
1.	Kumelj Jože: prikrivanje podatkov ob sklenitvi delovnega razmerja — javni opomin.
2.	Zupančič Valentin: 4 neopravičeni izostanki, uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom, samovoljno zapuščanje dela — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 6 mesecev.
3.	Šiška Ciril: kajenje na prepovedanem mestu — prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 1 leta.
M. M.
Novi pridobitvi v TOZD TAP
Povečana količina repro-materialov, potrebnih za normalno obratovanje tovarne, je kmalu pripeljala do prostorske stiske v skladišču. Veliko težav je povzročalo tudi vse težje vzdrževanje varnosti pri delu in požarne varnosti. V enem delu stavbe je skladišče kemikalij, ki pomeni veliko požarno nevarnost.
Ko so se na jugoslovanskem tržišču pojavila kontejnerska skladišča, ki imajo že vso pripadajočo dokumentacijo, je v No-volesu tudi TOZD TAP kupila dve enoti. Delavci GOB Mirna so uspeli pripraviti teren, tako da bodo kontejnerji postavljeni in material preseljen v najkrajšem možnem času.
Druga pridobitev v TOZD pa je začetek obratovanja drobilca za akrilne odpadke. Do sedaj smo odpadke vozili li na smetišče, sedaj pa jih bomo drobili in prodali. Tako pripravljen material, ki nima primesi, predvsem tesnilnih PVC cevk, je možno ponovno predelati. To bo pripomoglo, da jih bomo ponovno koristno uporabili, okolica tovarne pa bo sedaj čistejša in bolj urejena.
B.G.
Zgodba za tri
(Prosto po potrošnikih)
Nastopajo:
Trgovec T .. ., ki je lahko tudi prodajalec.
Potrošnik P . . .
Morala M tudi s tremi ...
Trgovina je kakor ženska! Vedno sprašuješ, dobiš pa ničesar (op. pis.).
PRVO DEJANJE (in na zadnje zadnje)
NASTOPAJOČI: vsi prej navedeni razem morale.
P ...: Dobr dan.
T . ..: (zaspano)
Morale tudi ni še nikjer.
P ...: Kaj ni nikogar?
T . . .: Saj že grem. Saj nimam sto nog!
P ...: Zakaj pa ne? T udi stonoge imajo sto nog.
Inspicijent (malo je zamudil op. pis): Morala pripravi se.
T ...: Želite?
P ...: Rad bi prtiček.
T ...: A, prtiček bi radi? , Ja kakšen pa? A morda pinddekel-ček?
P . . .: Ah, ne, ampak takega za na mizo.
T ...: (Zazeha naskrivaj, op.pis.)
Morala ima pa tremo (tudi op. pis.).
T . . .: Aa ja, takega za na mizo? Ah seveda, ja, samo moment, grem pogledat v skladišče (oddide).
Morala M tudi s tremi . . .: Nekateri tudi radi hodijo gledat nič.
P . ..: (čez . . . ure): Hej T ..., ali ste kje tukaj?
(Gleda pod klop. op. pis.)
T . . .: Ja, saj že grem. Saj ne morem skakati čez deset stvari naenkrat!
P . . .: Zakaj pa ne? Tudi skakalci na ledu skačejo čez deset miz naenkrat.
T . . . (srečno): No, tukaj je vaš prtiček.
Morala debelo gleda v kartice. P...: Oprostite, kaj pa je to tukaj notri?
T . . .(manj srečno); Vzorec.
P . . .: Kako pa to govorite? Reče se: „To tukaj notri je vzorec notri."
Morala molče čaka dalje. (Pozabila je na tri. . . op. pis.)
T . . .: Želite še kaj, prosim?
Morala (glasno): Zadnje čase v trgovinah vse bolj pogost pojav.
P . . .: Imate morda rokavice?
T .. .: A boksarske?
P . . .(spodbujajoče): Ne. Ampak take za v kuhnijo.
T . . .(si nažmigne v ogledalu): Če sem dobro obveščen, je v kuhinji kuhinjska posoda.
M . . .: Logično. Pri gretju v blokih pa ne bi bilo nič čudno.
P . .: Veste, take rokavice mislim, ki sijih natakneš na roke, da se ne opečeš, ko jemlješ pečenko iz pečice.
T . . .: Naj mi reče še telečja, pa me bo kap.
Morala stopi izpod kapa.
T ...: Izvolite!
P . . .: Kaj pa je to?
T .. .: To tukaj so rokavice tukaj.
P. . .: Kako pa to govorite. Reče se rokavice, pa je.
T . .. Menca z nogami, ker si z rokami dreza v nos. (op. pis.)
P .... (slovesno izjavi): Pa . .. lepo pozdravljeni.
T . . .:	Kako, lepo . .
pozdravljeni?
P .. .: Ja, lepo pozdravljeni, ne?
T ...: Kdo bo pa plačal?
Morala M tudi s tremi... brez op. pis. (si misli svoje)
P . ..: Kaj plačal?
T .. .(energično): Ja, rokavico vendar.
P ...: Rokavice?
T . . .(razburjeno): Menda je ne. Traktor.
M tudi s tremi. ..: Br, br, br.
P .. .: Oprostite, koliko pa stane rokavica?
T ... (simbolično): 10 ... dinar-jev.
P ...: Koliko pa prtiček?
T . . . (razjarjen): Tudi 10 dinarjev.
Morala M: Pri denarju se pozabi tudi na simboliko.
P ...: Potem sva si pa bot.
T ...: (debelo gleda): Kako sva si bot?
P ... (Mehko): Ja, kako? Rokavico sem res vzel, zato sem vam pa prtiček pustil.
Občinstvo (ga tudi ni v programu) se zasmeje.
Morala M: (Spusti Zastor, ki tudi ni v programu).
JOŽE GUTMAN TOZD BLP - SALON
ODLIKOVANJA
PREDSEDSTVA
SFRJ
V četrtek, 21. maja 1981 je v prostorih Dolenjske galerije v Novem mestu predsednik skupščine občine Novo mesto, Uroš Dular izročil nagrajencem odlikovanja, s katerim je predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije odlikovalo tudi 14 delavcev Novolesa. Odlikovanja so sprejeli:
Jože Košmerij, Jakob Krštinc, Alojz Pirc, Karel Piškur, Franc Sega, Andrej Bajt, Jože Bezeg, Darko Mojstrovič, Franc Saje, Anton Gorenčič, Stane Sobar, Peter Henigman, Jože Kočman in Domine Kralj.
S krajšim kulturnim programom je nastopil Šentjernejski oktet. Pred podelitvijo odlikovanj pa je tov. Dular vse prisotne pozdravil z naslednjimi besedami:
Tovarišice in tovariši, spoštovani odlikovanci!
Zaupana mi je prijetna dolžnost, da vam izročim odlikovanja, ki vam jih je podelilo predsedstvo socialistične federativne republike Jugoslavije kot skromno priznanje naše samoupravne socialistične skupnosti za vaše dolgoletno in vestno opravljanje delovnih dolžnosti, za vašo požrtvovalnost, družbenopolitično, strokovno, poklicno ali nepoklicno delo: za vaše zasluge na področju revolucionarne, kulturne, znanstvene ali druge dejavnosti, ali kot izraz priznanja za doseženo dejanje, ki zasluži posebno družbeno pozornost in priznanje.
Med podelitvijo
Prav je, da v našem socialističnem samoupravnem sistemu družba posveča posebno pozornost in skrb odlikovanjem, ki jih podeljuje delovnim ljudem in občanom, ki s svojim organiziranim in aktivnim delom pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju socialističnih samoupravnih odnosov, gospodarstva in družbenih dejavnosti, k razvoju bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti SFRJ, h krepitvi in razvoju miroljubnega sožitja med narodi in narodnostmi ter krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Naša občina nadaljuje hiter gospodarski razvoj in je prešla iz nekdaj nerazvite, zaostale občine, v razvito urbanizirano in industrializi-
rano skupnost, ki se z uspenom vključuje v nacionalno gospodarstvo in mednarodno delitev dela. Vse to so rezultati naporov dolenjskega človeka, ki se je in se še odpoveduje precejšnjemu delu dohodka, da bi si ustvaril svoj boljši jutri.
Ugodni rezultati so bili doseženi tudi pri razvijanju in krepitvi samoupravnih odnosov in poglabljanju delegatskega sistema. Veliko je bilo storjenega za to, da bi delavec resnično razpolagal z rezultati svojega dela in da bi odločitve skupščin postale naše skupne odločitve. K tem uspehom v našem hitrem razvoju ste nedvomno pomemben delež prispevali tudi vi, ki danes prejemate državno odlikovanje. Zato je prav, da to odlikovanje sprejmete kot
veliko priznanje in pozornost družbe za vaš pomemben prispevek v naših skupnih naporih, obenem pa kot spodbudo in motiv za nadaljnjo družbenopolitično in drugačno aktivnost, za nadaljnje napore pri razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti.
Spoštovani odlikovanci!
Dovolite mi, da vam ob današnji slovesnosti, ko vam izročam odlikovanja, ki vam jih je podelilo predsedstvo SFRJ, iskreno čestitam. Čestitam v imenu občinske skupščine, v imenu družbenopolitičnih organizacij, v imenu občanov in da vam zaželim še veliko plodnega sodelovanja, skupnih uspehov in tudi osebnega zadovoljstva.
Hvala vam!
Tako, kot je v najtežjih trenutkih slovenskega naroda, v času zmagovitega pohoda fašizma bilo potrebno veliko napora, samoodpovedovanja, junaštva in žrtev za to, da smo osvobodili domovino in izpeljali io-cialno revolucijo, so bili in so določeni napori in žrtve potrebni tudi v bitki za izgradnjo domovine, v bitki za razvoj materialne osnove in v bitki za človečnost in človeka, to je za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Ta bitka je večkrat zahtevna in težavna in z nič manj pomembnimi cilji.
Glasilo „NOVOLES" ureja uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto - Straža. Naklada 2800 i*. vodov. Stavek, filmi in montaža: DITC, TOZD Dolenjski list. Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi menja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421/72 z dne 31. januarja 1978.
---MM_______________________