r
iN« i več i i »loveniki- doemik
v Združenih državah
Ve{ja za vse leto - . .	$6 00
Za pol leta.....$3 00
Za New York celo leto -	$7.00 Za inozemstvo celo leto
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Tke largest Slovenian Daily ia the Urated States.
IsnrH every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLANDT 2876	Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 46. — ŠTEV. 45	NEW YORK, WEDNESDAY, FE tjiUARY 24, 1926. — SREDA, 24. FEBRUARJA 1926. 1	VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV.
PROTI PR0H1BICIJI
Mokrači so otvorili kampanjo za pivo in vino. — Stroške prohibicijske postave cenijo' na tri tisoč milijonov dolarjev. — Izvajanja govornikov. — Washingrtonov recept za kuhanje piva. — Pijančevanje mladine.
Prebivalci Omahe so se oddahnili.
Poroča Carter Field.
WASHINGTON, D. C., 23. februarja. — Pro-tnjo za deklice in dečke dežele, "ki rastejo v ozračju hinavščine ter pijejo strupeno brozgo v bezni-cah", je dvignila Mrs. Mary Norton, članica zakonodaje v New Jersey, po strogi obsodbi Vol-.^teadove postave, katero je izrekel senator Walter fc.dge. F3rej so ugotovili, da znašajo stroški prohibi-cije na leto skoro tri tisoč milijonov dolarjev. To so bile glavne točke konference za predločitev dejstev, ki se je vršila včeraj tukaj.
Slavni recept George Washingtona za izdelovanje piva so prečitali, kljub trditvam voditeljev An-tisalonske lige, da pomenja že samo prečitanje te-< :a recepta kršenje postave. Kot znano, je generalni pravdnik Sargent ignoriral prošnjo, naj odloči celo zadevo.	, tS:**
Senator William Bruce iz Marylanda je rekel, da je bil to najbolj suhi mokraški banket, kar se ih je kdaj udeležil.
Rev. James Empringham, superintendent cerkvene zmernostne družbe, je rekel med drugim :
Prohibicija je vojna nevesta Strica Sama. Poročil se je prenagljeno ter se sedaj kesa.
Ce bi privedli k meni enega butlegarjev, ki prodajajo sedaj strup, bi ga poslal na električni stol, e bi mogel, ne raditega, Ver krši Volsteadovo postavo, temveč ker krši zapoved: Ne ubijaj!
— Prohibicija je spravila salone pod zemljo in vsaka bolezen postane hujša, kadar ne more solnce do nje.
Senator Edge je rekel med drugim:
Kampanja za smotreno zmernost kot nadomestilo za hinavsko prohibicijo je stopila po mojem mnenju v drugi stadij.
— Sedaj, ko se je jasno ugotovilo kolosalno iz-jalovljenje prohibicije in Volsteadove postave, ni več potrebno izgubljati čas s prerekanji o položaju, ki je popolnoma oči viden za vsakega pošteno mislečega državljana. Ostala je le še majhna, a bučna manjšina, ki je dejanski pripravljena braniti sedanji neznosni položaj.
Ni mogoče uspešno braniti postave, ki je imela /a posledico splošno korupcijo v javni službi, povečanje pijanosti, blaznosti in smrti, ki je izpre-rnenila domove v točilnice žganih pijač ter naučila mlade dečke in deklice piti. Tudi par večjih prorokovanj glede posledic prohibicije se je popolnoma izjalovilo.
Prvič prorokovanje glede odprave salonov.
Drugič, da bo v par letih mlajša generacija komaj poznala prejšnjo navado zavživanja alkoholnih pijač.
Kar se tiče izlocenja salonov, so postavno to dosegli. Mesto salonov pa so se pojavile beznice, v katerih je mogoče kupiti strupeno žganje in teh beznic je več kot je bilo preje postavno dovoljenih
salonov.
Kar se tiče druge trditve, je dandanes več popi-anja med mlajšo generacijo kot ga je bilo kedaj v zgodovini dežele in vsakdo, ki opazuje, ve tudi, da je td nopobitna resnica. Učitelji in vzgojitelji po deželi pričajo o tem položaju.
Naša dolžnost je sedaj koncentrirati svoje sile lia od pomoč. Kar se tiče kongresne odpomoči, je znano, da je kongres vezan od določb ustave. I .ahko amendiramo Volsteadovo postavo tako, da bo najvišje sodišče izjavilo, da ne nasprotuje ustavi, ^ preko tega ne more iti kongres. V tem na-menuso bile vložene predloge v senatu in zbornici.
Napadalca, ki je vznemirjal prebivalce v O-mahi več kot dva tedna je prijela posa farmer-jev in železničarjev. — Napadalec je Frank Carter, farmski delavec.
OMAHA, Neb., 23. febr. — Pri-jeJi so blaznega napadalca, ki je dva tedna, "terovirirai tne»-io 200 llcoč prebivalcev, ubil dva človeka ter enepra resno ranil.
Po«a farmerjev in železničarjev je včeraj j>opoklinp obkoflila Frank Carterja, -starega pet m štirideset let. po-tujoČega fa.rm,sikc*ra delavca, v Faiflett, Iowa, pet m dvajset milj južno od Council Bluffs ter jra prijela, ne da bi padel pri tem kak s>trel.
Cairieria so iponoei privedli v Omaho, Jrjer je policiji vse prignal. Sprpjjel je od^m-oniost za vse črne, katere se mu pripisuje. Okrajni uradniki ga bodo skušali obtožiti umora po prvem redu.
Carter, ki prarvi, da je doma iz Aokley, Iowa, je bil uslužbcn na bližnjih farmah tokom jeseni in zime. Smejal se je idejfi, da je blazen. a rekel, da je imet nepre-^tacno željo, da ubija in zopet ubija. Zdravniška preie&ava je pokazala. da trpi ne neozdravljivi bolezni ,in zdravniki -»o izjavili, da je Tw-izadet tnidi njegov d'uh in da je včasih blazen.
Ko je bill aretiran, je imel pri ^bi Rei<4lin<r avtomatično pištolo, ki strelja .22 kalibrs&e palV-one SKČ.ne Lztrelke so našli na pogoriščih njegovih moriitnih napadov na prebivalce Omahe in Council1 Bluffs.
MVvl večje zločine, katere je ics-vrSil Carter epa d a umor dr. A. S-airlesa, fciiterega je ustrelil V njegovem irradu: Williama ^lac-Pevitta in Ro^ Johrawna v Cairo-nti\ Bluffs, katera je te/.ko ranil: Wal ter Petersona. katere era je ranil : Eshter Mauthe, na katero je streljal, ko je fctala v lokami, rn noko žensko v Sisters of M ere v Ixnlnici.
Jetnik je priznal, da jo pobegnil iz Council Bluffs v nedeljo ponoči. potem ko je obstrelil m nevarno ranil Johnson a. C'riprav pridna vb a. da se ga ie v-ča^ih lotila iWVia da ubija, trdi vendar, da je ubil dr. Scairlesa Iz os^-eteželjno^ti in da <ra oropa. Skozi okna je stre-Jial. da fwvede za no«- policijo, a brez namena, da kosra poškoduje.
Carter zaničuje le eno obdolžite v, namreč napad na kontrak-torja Petersona. Petemou je bil zadet, a- če>just, rvl kinojrlje istega kaiUbra ko* jih je TaVfl Carter.
Včeraj krojr poldne tse je vozi' C. Bruce »»iezn iški sekcij.sk i uslužbenec, v svoji električni kari v bližini Bantflefrt. Iowa ter zapazil Carterja, ki je korakal ob tračnicah. Bruce je »poznal Carterja iz opisa, priobčenega v listih.
Bruce ui ho4el, da bi Carter vedel, da ga je -spoznal ter se odpeljal hitro naprej do prihodnjega kraja, kjer je spravil skupaj poso petih moč, jih nalo«ž:i na svoj voz ter se "\rnil. Pripeljali so se mimo Carterja, adi naprej eno miljo ter se nato vrnili. Bruce je naenkrat ustavil st-roj in pet pušk je bilo namorjenih nanj. predno je vedel, da njega zasledujejo.
— All right, boys, dobili ste me — je rekel Carter smeje, ko je dvignil svoji roki. — Poved art i pa vam hočem, da bi imeli dosti tni-Wa če bi imei pištolo pri roki.
Poljska najbrž ne bo dosti odločevala.
Prilike Poljske, da dobi sedež v svetu Lige, postajajo vedno manjše. Pariz še vedno upa, da ga bo podpirala angleška vlada.
PARIZ. Francija. 23. febr. — Diplomatična poročila katžejo. da se vrši aktivna izmenjava nazorov med evropskimi glavnimi mesti glede povečanja sveta Li*ge, da bi vključeval poleg Nemčije tudi Poljsko in da je ta izmenja-j va nazorov zeAo oslabila prilike Poljake. V Parizu še vedno upajo. da se bo Angliji, ki se je odločila podfpira+i poljsko zahtevo, koanvčno vendar posreeMo prego-voriti iSvectako. ki je odločno proti trajni vključitvi kateregakoli majhnega naroda v svet I>ige.
V kolikor je razvidno iz diploma* i-čaiih poročil, pa se Anglija še vedno pomišlja. Niti Japonska, niti Belgija nista še namignili, da se /avzemtaa za povečanje sveta Lige.
Sedanji švedski zujnainji minister Unden odioča. Ker mora biti sklep sveta soglasen, mu je le treba vztrajati, da naj se poveča svet le za enega člana — Nemčijo. V nekem ugotovilu je izjavil minister Unden, da so trajni sedeži v *7ve>tu za večje narode v Ligi in
Omaški napadalec ima že posnemalca.
Prismojen streljač j e prestrašil iztočno stran mesta New Yorka. — En možak j e mrtev, mnogo ranjenih.—Brez dvoma je posnemal degeneriranega človek a iz Omahe.
Velik strah se je lotil iztočne strani meKta New Yorka, ko so iskali detcfctiivi nekega blaznega revolverskega juuaika. ki je povzročil - m.rt enega moža ter kritične poškirdbe treh drugih. Vsi trije se nahajajo sed»j v baknici med življenjem in smrtjo.
Ob-streljctni oo biRii na cesti, ne la bi videli napadailca. Policija domneva, da gr»* za umobolnega, ki je čiital poročila iz Omahe in ki se je sedaj Lcxtil lonorov na de-'be'lo.
Pet m trideset let stari "Happy Jinr.mv" Banmstory, m-iuzikant po ipdkilieu, je bil ustreljen na prvi Avenue in 130. cesti. Eden njegovih spremljevalcev, Robert Tan-mon, star osem in dvajset let, je dobil takoj naito sfero! v hrbet. Tre-feji prijatelj je pa ušel poškodbam.
Kmalu ina.to je prišel neki moški v sprejemni prostor Flower bolnice ter rekel da je trideset let
Roj*ki, naročajte se na "Glas Naroda9', največji
v Združenih državah, t
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČ-JI 8L0VEN8KI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
da naj »e začasne sedeže za manj- srtari Ja<* Makme- Tineil Je še narode določi za gotov čas in v Prrsih- Nezavestnega so ga pre--zaporedoma. To bi trajno iaklju- Tlesi1i na ^^cijsko mizo. Poteg-čHo PoJjMko glede permanentnega ™iH '^^Ijo v-en, veoidar pa je sedeža v svetu	malo upanja, da bi možak olcre-
Angleški kaihinet zadržuje svoj sklep glede Folijske, vendar pa je 1	^ pričeli detektivi iskati
znano, v Parka, da je oficijcdno ^rnlca- bil »^rtrelčjen četrti angleško nmenje proti Braziliji, • ^u^>0nec B. M. T. komipa-za katero se zavzema Francija.	29 stari Prailk Carr z iz-
Angleško Htaftišče se gla.si, da bi t(*'ne 29-	Prevedli so ga v
taka u^lnost za Braizilijo odtu-	bolnico. Tami je Lzpove-
jila Argentino. Argentina se ni te- (ln]* <la si ne nwve mwKti. zakaj kom zadnjih -treh det aktivno ude- ^ bH ^^^reljen, ker ni imel nika-ležila afer Lige. čeprav je plače- \ih sOVTažnik°v ter ker ^ ni z vala redno svoje letne' prispevke. •Tlikomui" prepiral. Rekel je, da je
ŽENEVA, Švica. 23. febr. — Svet Lige narodov je bil včeraj j	~—
oficijeino fflcHcatn na dan 8. marca. na isti dan. ko bo otvorjeno Glase vanje ^lede prohi-posebno zasedanje Lijre. da nasto- j	bicije.
pi glede nemške prošnje za pri-;	__
stop v Ligo. Svetu bo predsedo-1 DENVER. Colo <>3 febr — val japonski delegat baron Išii. Tukajšnji časopis -Denver Post" PoNlo\niik obsega šest. in dvajset je ra7lokail rfanvmie gle<le pro-tock, a seznam ne vključuje naj- hibicijske postat. Nad 80.000 o-bolj važne točke med vsemi. na- ,.ph je	(fa na^nrotuyejo
mreč sklep, če naj se poleg Nem- oKenma^temu amendment, do-erje dovoli še kakemu drugemu ^ jilh je ^ a31l(VtuVmPnt izrek.
narodu traljen sedež v Ligi narodov. Ta točtka je izostala, ker ni-, so prišle ^ade do soglasja glede' tega vpra^nja.
lo le nekako dvajset ti.soč.
Predsednik okreval.
WASHINGTON. I). C., 23. frb.
Kaplan obtožen nemo-ralnosti.
^AN FRAN^IuSOO. Cal.. 23. feb. Danes se je začela proti vojaške-
Bičanje mladih zločin-
Predsednik CooSdgc je bil vče- 71111	Orvtlle E. Clampnttu
raj zopet zaiposlcn s svojim dbi-'Uravnava. Možaka sta obtožili
čajnim delom, potem ko je okre- <Ke ^^^ « Kansasa nespodob-
vai od več dni trajajočega pre- ,np?a
hlada. Čnpra v no Ivi ti vladni d«*-
paj^tmenti v^ded rojstnega dne
Wadi'ttgtona zaprti, je prijeli ,	cev
predsednik v svoj urad tea- izvršil i __________
n •	1	. . I WINNIPEG. Man.. 23. febr. —
dela. 'ki so se nakiup:c-ila tokom _	'
njngove odsotnosti.	Tukaj ^ a^t>,rali dva ^vetnajst-
Z zakladniškim tajnikom Mel^ ^^ fa^ta' k4 ^ za(ln> Tnes°-nnm ^ ^WT	0.1^1»,vl<mi,la v trgo%-in. Policij-
ski »odnik John MaeDociald je odredit na/i se obema odšteje po dvaljset udarcev 3 palico, nakar
Ionom je imOl posvetovanje glede važnah finančnih zadev. Pred pri-četikom svojega delovanja je obiskal predsednik dr. Charles Ri-chardMona. špeeijalWta za bolezni v grhi an nosu.
Grozen zločin.
ST. PAT Ta. Ikrmn., 23. febr. — Dva poddcista sa bila zgodaj daoies zjptraj obstreljena od dosedaj še ncpoaoariih bataditov. Ko sta ležala brez moei na ce«3ta, je cknEVl «e (vsak eno bnogijo v tsrtee.
naj presedita pet l<3t v ječi.
Manj pijanosti, a več zločinov.
ALBANY. N. Y.. 23. febr. — Tz poročilo državne tajnice Mrs. Florence Kna.pp. je ra^-rdno, da je bilo v preteklem letu dva tisoč manj slučajev pijanosti kott v predidočem. V sipi osnem pa je naraslo število zločinov v primeri 7. letom popreg.
PAPEŽ JE ZAVRNIL
PONUDBO MUSSOLINIJA
Papež je zavrnil ponudbo Mussolinija, da pomaga Vatikanu. — V svetem pismu je rekel, da ne pomenjajo predlagane cerkvene reforme niče-8ar- — Sedanje krivice preprečujejo s.7orazum. Papež zavzema isto stališče kot ga je zavzemalo njegovih pet prednikov.
RIM, Italija, 23. februarja. — Papež Pij XI. je pisal kardinalu Gasparri-ju, papeskemu državnemu tajniku, da ni mogoče uveljaviti nobenega soglasja med verskimi in civilnimi oblastmi, dokler t4obstajajo krivične razmere, vsiljene Sveti Sto'i-ci in rimskemu papežu".
Razmere, katere omenja papež, obstajajo v o-lejevanju popolne svobode in neodvisnosti, katr ro je uživalo nekoč papeštvo, katero je pa izgubilo vsled stvorjenja združene Italije ter zasedenja Ri--na leta 1870. Iz tega razloga ni hotelo pet papežev, ki so vladali izza leta 1870, priznati takozva-ie garancijske postave.
Papež Pij XI. pa je priznal, da izboljšujejo predlagane verske reforme fašistovske vlade položaj cerkve in duhovništva, a je kljub temu odločno iz-iavil, da ne bo dopustil, da bi kaka posvetna sila uveljavljala zakone v cerkvenih zadevah, brez dogovora z načelnikom rimsko-katoliške cerkve.
—	Objavljeno je bilo, — se glasi v pismu, da bodo predlogi, katere je stavila ministerijalna komisija glede cerkvene zakonodaje v Italiji, kmalu vtelešeni v predloge, katere bo predložil parlamentu justični minister. Kot veste, je to reforma v cerkveni zakonodaji, o kateri je časopisje večkrat javno razpravljalo.
—	Sedaj, ko hočejo predlog pretvoriti v postavo, je naša sveta dolžnost izjaviti, da ne moremo priznati pravice in polnomoči nobenega, da uveljavlja cerkvene zakone, brez primernih prejšnjih
pogajanj za legitimno soglasje s sveto stolico in z nami.
O^ferni pevec zbežal pred pretnjami.
DETROIT, Mich.. 23. fe*>r. — Bunjamifco (Ji.**!i, h^ilijali^ki te-tuor, je zapustil krojr osmih metrto ter se napotil v -smeri proti Buffalo, ne da l>i zadostil svbjim tukajšnjim koncertnimi obveznostim. Dobili je anonimno pismo, katero no podpisali ''zves'ti prijatelji Ita-iije". Pi«mo se je prlasilo :
— Cki bi Gngli rad okra-il mra-morna,to ploščo v morga, naj le podpiše koirtrakt za koncert v De-trortu. Temu kanarčku bomo že prerezali vrat.
Gijrli je 'kmalu inato zapustil me«to v privaitnem vagonu, kate-
rega ko pripeli na Buffalo vlak. Pitstil je sporočilo, da mu v sle l nervozne razburjemotsti ni mogoč3 nuditi neka j umetniško d >vr senega.
Štirje novi italijanski parniki.
TVRIN, Italija. 21. februarja. Xa izvanredni seji ravnateljev Lloyd Šabaudo pro«e je bilo členjeno, naj drnaba zgra<li štiri nove parnake, kojih visak bo imel po 15,600 ton deplacementa. V ta namen bodo izda&i delnice, ki ImkIo nosile po eedem odstotkov obresti.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes 10 na£e cen« ilcdeč«: JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.70 2000 Din. —$37.20 5000 Din. — $92.50
KV1 nakazilih, ki xnaAaJo manj kol «1 tiaai Anarjev raionam« II centov za po&tnino in drage stroAke.
BwpoUIja na sadnje poMe ln UpUMhi)e ToStnl Murni eradT.
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE*
200 lir .......... $ 9.10	500 lir..........$21.75
300 lir .......... $13 35 1000 lir..........$42.50
»t U
Pri naročilih, ki maftajo manj ko« m Ur, sa poštnino in droge stroške. Razpošilja na saduje pošte in taplafnjo LjaMjaaaka kreditna kaakai ▼ Trsta.
Za pošiljatre. ki presegajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOC
LIR dovoljujemo po mogočnosti So poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat h a«*rl> {okovano; is tega ra/Joga nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej; računamo po eeoi tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠ1LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA 8TR0ŠKE $1.—
Denar nam Jo poslati — JfcslJn pa Dimrstli Postal Misij Order aH m New York Bank Draft.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortUndt Stmt '	XT«* Tcrk, V. T.
Tstautkone: Oortiaadt MSt




GLAS NARODA, .24. FEB. 1926.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Publuktd by VL4JBNI0 PUBLISHING COMFANX (A Otrparatien)
Lorda Beztedik, Irifliwr
Plaaa ef bnainaaa of tha corporation and addreaaea of abova offioart If Cortland* Bt^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y
'' 6 L A 8 N A R 0 D A u "Yoiee of Ike People"
luned Every Day Except Sunday t and Holiday.
Ha aala lata molja liti ga Ameriko
fa Kanada____$6.00
ffo pol leta__—____$3.00
pa čafrf lata —____$1.50
Za New York ca aala Uta _ $7.06
Za pol Uta______$5.56
Za nioiemttva §a tele Me _ $7.00 Za pol leta_______$5.50
Bubicfiption Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Blat Naroda" iekaja vtalci dan ievzemh nedelj in pratwfkee.
Popisi hrta podpisa in oeebnooti m n« priobčnj^o. Denar naj ae Klacovoli poiUjati po Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni kfT| proaimo, da aa nam tudi prejšnje bivališča namam. da hitreje
najdemo naslovnik*.
"0 L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Tphone: Cortlandt 2876.
BARANTANJE V POLNEM CVETU
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
(F«r«ifln lanauaa« Information aorvlc«. — Jugoslav auroau.)
KAM NAJ SE PRISELJENEC OBRAČA ZA INFORMACIJE?
Ko je priseljenec v zadregi in1
■	j	■		[I				■ 1	

Koi znano, je Nemčija ž<- vkižfla prošnjo za vstop v Ligo na rodov.
Ker je -sprejem Nemčije pi ineipijehio stalenjen. gre t-orej le še za ff»nnaino dejani je. ki bo izvršeno marca meseca.
Medlim pa tx* vrši za kulisami živahen hag mod obema vodilnima veK^lama, ki okušata dobiti za svoje najlKylj priljubljene o-trok» m *> tem >»«veda tudi zia.se še več nadailjuih sedežev v svetu Lige.
Boj med Anglijo in Francijo ne vrši za resnično realne interese.
Liga narodov je bila dosedaj vedno p<xl bontroflo Anglije. ki izvaja s svojimi iko&raijami merodajen vpliv na oklepe vtodiinih za-htopMev Lige.
\ .sled vstopa Nemčije ><■ bo jndožaj najbrž nekoliko iapreinenil, ker bo Nemčija v kratki bodočnosti v stanu vplivati iia nekatere ffhusove v Ligi. Niti Anglija, niti Francija pa ne ve, na katero stran bo postavila Nemčija. V sled teg« i pri za.de-vat a tako Francija kot Anjrlija, da -»i ugotovita enega li več zanesljivih "sodelavcev", ki bi jnn pom a gad i proti Franciji, jwoii Angliji in včasih tudi proti Nemeiji.
Frajicija je -pravila v o*|rredje Poljsko. bitterese Poljske zastopa t> tako vnemo, da ne more biti niti najmanjšega dvoma, .zakaj se zavorna Francija za poljsko članstvo v svetu Lige narodov. Če ©ujemo francoske predstavi t je, je odvi<t« narodni obstoj Poljske o<l tega sedeia v svetu Liue. k: r pa je gotovo pretirano, kljub znani --labo-uti Poljake.
Na drugi >traiu pa se zavzema Anglija za Belgijo in Brazilijo, ki ni-ta biLi dosedaj zastopani v visokem svetu.
Gb-de Belgije poudarja njene * vojne zasluge", dočrm navaja potrebo ožjih Mikov z .Južno Ameriko 'kot razlog za kandidaturo Braattije.
.Iapom>ka se je pri tem postavila na stran Anglije ter se izrekla proti povišanju Poljske, a stavila pri tem pogoj, da se odgodi »klicanje raaoroaevalih? konference.
Treba j« tudi omeniti da zagovarja Anglija razventega pripn«t španske ter poudarja potrebo. da ie tre.ha tudi nevftraliiim dovo-liti mesto v eksekutivi Lrire narodov.
Končno i»a iw> eento «i o-> t n v; 11 r:i.li |M>po(Ijior«1j, d;» -.t* je Fraincija v zadnjem č.tf^u izr.-jvia za t>. da dovoli en S4*lež centraLno-aane-riskim ropublikam, najbrž na temelja pjvjvričanrja. da je te 4'republike " kaj lahko kopiti.	^
Liga narodov se nam v ded t«-ira zofcet prikazuje. kot barantanji borza. no pa kot velrka zv»*za 41/a izvedonje in zavarovanje trajnega miru". — kot nam skuša dojwvedaiti kjujnta'iistunno «a.sapisje. Nome:jr» hočejo napraviti «pojw>lr»oma otieirtogiio, še pnyiino sto»p] v Upo.
Fnim-ija ni An^riija s<*	zavarrovatn, da bi imela nemška
repnblilva ka.k«» bos«-ft,» \ vrstah ''znwkgwitih" držav.
Ta skrb je popolnonr.a <xlv, <• i|i neftotreluia ! Za danrs m« jiiore pojiti niledo lift i najina n js*-*r.*i dvxina o torn, <la U) morala današnja Nrm« tja, kot di <ige kapitalist ione majhne države. — v Ligi narodov in hzvtn nje plesati kot !w*sta godli Francija »n Anglrja.
D
opis
Library, Pa.
Ko ravno pošiljam naročnino, naj še malo omenim razmere v na£i naseibini. eapc«v ni»em veliko zmožna v pisavi. \reasa4i >eni dišala kakega moškega reči. da žene nismo za drugo kakor za o-krog peei aH pa za metlo, pa menda ni res tako.
Tukaj je premogorov Moontur No. 10 Mine. ki ga lastnje Pittsburgh. Coal Co., kateri že o!wa-taije že od 6. novembra, kakor je že bilo poročali o pod lestvico izza leta 1917. Sprve$?a jim je šlo i bolj slabo ae dobivati premog na površje, adaj pa gre boljše delo izpod rok, ker ae rdiš i. da je dosti atatvkoiomiJcev prišlo semkaj.
Keg pr\-j večer, ko so čitali po luiUh, da je stavka na trdem pre-mogu 'kt*\čana, ao eni eaeeft zapu-ščadi (tuka^jangi premogov Moontur No. 10. Če ao ras akefeati, je
>i za>ht/jijo vsakdanji kruh.
Pa ne da bi k<lo mislil, da so ti šli kam drugam stavko kazit. ker ti se skoraj vsi držijo proč od te-jra sramotnega imena.
Ko pride spomlad, si bodo A-sa stavklomilei pobrali svoje lopate in jo ndramali od tukaj.
Na društvenem polsj« pa napredujemo še precej doliro, ee so prav rarmere bolj silabe.
13. februarja smo imeli pred-pu&tno ali maškaradaio veselico, ki se je precej dobro obnesla. 27. ff<buai\ja pa bo im<*la Slovenska L*ibrarv Band isvojo veselaco. Iz domače in, drugih naselbin vljudno vabijo, da se udeleže. V njih blagajsii imajo bodj slabe razmere, ker že ee4o leto niso imeli nobene vetselice. Zdaj zagotav-Ujago, da nam bodo par prav liwt-nih zaigrali. Udeležite se vsi!
II kancu mojega dojpisa pa po-TdJravfjam v»e prijaie^e, Hatn pa želim obilo xxtpehtL
Jetrnie Ambrožič.
potrebuje informacij ^lede zakonov, običajev, zavodov, ustanov a-li kakršnihkoli rai?nner v novi domovini, se oui seveda najprej obrača za svet k onim rojakom, ki so m-u najbližji in o katerih domneva. da so boljše žnformdrann. nadalje (k ured.nrkoin tirjejpzične^ra časopisja. <k duhovmkoin. tajirikmni društev ali na Foreign Language Information Service. To je vs<-pra-v in do n^ike m<»r«' :za*Jost.n<>. Ali v nsnoigih. slučajih utegne biti najprimerne.jše vse skniwij. ako se oseba, ki želi nekaj poizvedeti. obrne k enemu i2imed raznih virov informacij, ki so na razpolago vsemu obči ust vu. Združenih držav. Seveda, treba znati za te vire in z dru-ge strani treiba je večinoma /jiati v<aj riekoiLlco angleščine, a-ko naj človek u>*pešno irporabi te prilike. Glede drmgifc. took ni nm-jroče v kratkem člar>lcu dati natančnejših navodil: najboljše je pač. ako si dotičnik vzame s seboj prijatelja. ki mu more služiti za tolmača. Glede prve tčke pa. t. j. glede krajev, 'kjer se dobivajo informacije. pa lahko navedemo nekoliko navodil, ki nte.gine.io biti mnogim koristna.
Pred vsem imamo tukaj ameriško javno knjižnico (public libra-:y), ki je »zares pravcati zlati rudnik za one, ki jo znajo rab i tu. — Javna knjižnica ni le prostor, kjer vsakdo, ki to želi. more v lepih, -vefclih dvoraiiah. opremljenih z mizami in stoli, čirtati knji-ire, revije in easqjdse ali pa izposojati ^i knjige, da jih doma prebita. Javna knjižnica je tudi ve-Kkan-ski informacijski urad. Priseljenec naj se nikar ne obotavlja stopiti v -knjižnico. Večje knjižnice imajo med svojimi uradniki osebo, ki gvorijo tuje jexike in knjižničarji so vedno pripravljeni |>oniagati obiskovalcem, k-i se ne znajo izražati v angleščini.
Javna knjižnica se na prime lahko rabi. da se najde kak sorodnik ali prijatelj v Ameriki, o katerem ne vemo, kje je. Onim. ki s navajeni na sistem registracije v Evropi, se bo zasledovanje pogrešanih oseb v Ameriki zdelo malo brezupno. Ali temu ni tako. Večje knjižnice imajo v svojih |K>ticah imenik ali naslovnik vseli važnejših mest v Združenih državah, in ne le naslovnik tekočega leta. marveč tudi izdaje prejšnjih let. Ti naslovniki seveda niso vedno iM>jK>lni. ali v splošaem so v njih navedeni naslovi vseli prebivalcev dotfienega kraja. Recimo, ua je kdo ravnokar prišel v Ne-r York, pa bi rad znal sedanji na slov svojega prijatelja, ki ura je zadnjič pisal iz Prttsbiurglia. Ako se dotičnik jKxla v New York Public Library in tam iwogleda na-s-lovnike mesta Pittwlxirgh., bo bitt-
10	dogntft. <la-li prijatelj še vedno stanuje v Pittsburglui. Pregled na-
Lovnika utegne, na primer, obe-1 daniti dejstvo. <la »e ime pogrešanega prijatelja sicer nahaja v starejši izdaji naslovnika, ali nt več v .}>oznejših izdajah. To pa po menja, da je prijatelj ali umrl, a
11	pa se je preselil kam drugam V takem slučaju se dotičr/k lab ko brne do prejšnjih sosedov ]>o grešanega .prijatelja, katerih imi »u naslov >e nahaja tako v starej
_ šib. .kakor v novejših izdajali. Xf tisoče |M>gr»*šanih o-eb se je /a našlo na ta način.
Dostikrat se dogaja, da >e pri >eijeaee ki hoče vložiti prošnjo za naturalizacijo in mora v prošnj nave-ti kae parnika ter nataavčn dan sNYjjega prihoda, več ne spominja teh dogodkov. Javna knjižnica mu utegne pomagrati. V isti se nahajajo letniki vseh važnejših časopisov, ki priobčujejo vesti od prihodu in odhodu parnikov. P»o doči drža\ijan se utegne n. pr. spominjati, da je prišel koncem aprila ali 'začetkom maja s par-nikoro, na katerega se je vkrcal v Rotterdaami in katerega ime zveni približno kot Columbus. V javni knjižnici mu bo kmjižničar pri-neseft <iatične Ča»opise v onem razdobju in kratek vpogled v pristaniška poročila bo takoj osvežil
Tukaj so ognjene iskre razbeljenega ie'eza. Bodite pozorni, če trpite vsfed kaštja ali prehlada. Prve znake Je treba takoj ustaviti in preprečiti razvoj resnih bolezni.
SEVERA'S ANTISEPS0L
Poskusite Severa's Cough Balsam
Ustavite kokelj dovolj zgodaj in sicer s Severovim Balzamom zoper katUMj. I»o-
maga ozdraviti vnet«- mrene ter ublaži razdraženje.
ki povzroča. Ka.šelj. 25»- in 50c.
Severa's Cold & Grip Tablet3
Z:ikuj trr>ite dolK«4rajni prehlad? Tukaj Severove Tablete zoi>er prehlad in gripo, ki delujejo milo in
prijetno. Vedno uporabi jii j-
t«- nspesna zdrav'Ja zoper
I kaSelj ln prehlad ter pre-«e"Ue resno obolenje. 30e.
lri|ja\ost. rardi*aženje in bolni vrat vsJed |»rehlada hitro ozdravite. 0e upi»ral>-te z:in<-šljiva zdravila. Uporabite Severov Antisepsol za Krgr.injV Čudovito vam bo po-magral. 35c in 50c
Vprašajte najprej pri lekarnarju. \V. F. Sevt-ni Co., Uedar liapids. lovva.
opomin eitatelja bo takoj pomagal preskrbeti si one podatke, brez katerih bi imel precejšnje sitnosti pri naturalizacij L
Javile kujiž:ik".' imajo tudi razne referenčne knjige, iskalnike in kaži»>ote. na primer, knjige, vsebujoče seznam tovarn v raznih pain'ogaih iiiditvtrije šironn dežele ali v posanneKiih mestrh, in enake publikacij-.*. .Jadio koristma knjiga za inlinnaeije tudi telefonski inienuJv, zlasti oni del. kjer so vse fcvrdke in potljetja v dotičnem nudili navedena poti naslovom o-bi-ti ali trgovine, k kateri spadajo. Ta imenik s<> v ravnili nus'tib imenuje Red Bof^k in primer istega je dobiti skro v vsalki pivarni ali prodajalni, kjer sc nahaja telefon.
V časopisni čitalnici javnih knjižnic se nahajajo iztisi meMlaiih in izvcnmcstn?h časopisov. Ogla šene ponmuKTbe dela (want advert i-seraemts) so mnogokrat d^-ber vir za informacij onemu, ki bi rad dobil delo v Kvoji stroki v. iste^n ali kakem drugem me«stu. Dost&rat se 7>godi. da kdo žeili zagnati za naslov kakega ča^iisa ali revije; v javni 'knjižnici najde American Newspaper Annual and Directory •kat^ra'knjiga vsebuje seznam vse»h easojpisov. revij. Nt rokovnik, znanstvenih, versikih itd. publ 'kaei.i širom vseh Združe.nih držav ob-: enem iz obilico podatkov glede ca-! sopisja. kraja, k.jor izhaja itd. S
Poleg javnih knjižnic imamo se veliko število javnih organizacij, pred kratkmi v goKtilmi "Al Cor-h katerim se priseljenec lahko obr. mcme8eM oJedal M^olinijevo ne za mfoimacije aLi za pomoč v	steni tor izr(kkf4 ;a.ljh(.
bolj za.plet-ai.ih zadevab. V prvi besed<i proti načelniku vlade. Razvrati naj tu navedemo druvtva ^ -aMl jp pri tudi nekega fi-
Vroče iskre
JUGOSLAVIA IRREDENTA
Detomora
jc bila obtožena 38-letna Katarina Leban ?? Tolminskega. Soo-btožena je bila -l^-'leuia Masrija Ra-jec. ka je baje na-svotoA'ala I^aba-novi. da maj se znebi otroka. Pred poroto v Gorici sta bili obe oproščeni. Porotniki so bili v dvomu. tl<i bi bila Lebanova izvršila deto-mor in zanikali iso sokrivdo Raj-čeve.
Mussolinija je razžalil.
Pi*m1 ikazenskun sodiščem v Tr-s.tu se je pničela razprava prot.i Mariju Gattinoni iz Bre-^cie. ki ji
za brezplačno pravno pomoč (legal aid societies). Teh je približno k to širom Združenih, držav. One dajejo strol^vinapravniški nasvet o^eba.ni. ki ne morejo plačati rednih odvetniških stroškov, in prevzamejo pravdno zastopstvo v raz-n h slučajih, .kot na primer pri iz-tirjevauju dolžnih mezd. Xa~s!iov teh društev je lahko poizvedeti iz
Jf
nan-čnega stražnika. Za razpravo je bilo mnogo zanimanja, ali v eplošrco začudenje ni bilo od nikoder odvetnika dr. Zennara. (Jatti-nonijevega branit el j a m tako je morala, razprava odložiti.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Žrtev lovske nesreče.
1. febniarja dorj^oldnc je |čislala oglarjeva žemi Barbara Pavli e. om ozena K rebel, iz Rajndola, svojega 17 lot starega <sina Fra ilea v Gorenji Alozelj na pošto. Ko v Pav.iie opravil svoje delo. je odšel v if. zv. šimio ".Standach". da obišče svojega očiana. ki je pripravljal tamkaj drva. To mu je bilo v pogubo. Lovca Matzele :n •Tov:p Kraker sta tamkaj zasledovalci divje lovce. Očividno v zmoti j»- eden izmeti lovcev sprožil puško in je krogla zadela Pavliča naravnost v glavo, tako da je na mestu i/idihnil.
"Roparski napad.
Posestnik Jakob Toplak v l)or-novi pri Ptuju jc peljal te dni vrč jo množino čebule na mariborski trg. Ko se je zvečer vračal z vozom domov, je v gotzdn na Tez-i>n pri.scK.lel k njemu neznan moški. ki s<* je peljal v. njim do pt.uj-kega mosru. Ko ise je Toplak voz:l dalje proti Domovi, jra je noiznanee napadel z nožiMii. ga o-klal t r mit šiloma otel 300 dinar-
Kočljivo stanovanjsko vprašanje v Trstu.
Prefekt Gasti je izdal odlok, kn, jev, nato pa izginil. Konj je Top-telefonskega imenika. V nekaterih	urediti kočljivo stanovanj- taka -skoraj nezavestnega pripe-
mestih. -kjer ni takega društva. ,0 ^^^ v Trstu ^^ ijaI domov.
imenuje mestna organizacija ,xl- deM y dva dekj Prvi vsehlt>, <lo ! V ptujski bolnici so Toplaku zavetnikov iz svoje *r<-de odsek, ki	za p^j^ ziorab? ki so S( šili težke ra.ne ter upajo, da mož daje brezplačno pravno pomoč. 'raiZpassle ^ me<tu pri oddajanju' o .rane pr»i življenju.
Travelers Aid Society (društvo stanovanj, drugi pa odreja obla- ■ za pomoč potnikom), katerega gl. -tveni nadzorovanje oddajanja in j	Smrtna kosa.
stan je v New Yorku in ima po- najemanja stanovanj, da bi *e u-j zdravilišču na Golnrku je dnužnice po vsej deželi, je druga vedle zopet stare poštene navade .umrl po dolgem trpljenju v «da-anieriška ustanova, -ki je v veliko v -ranovanjskih zadevah. Prefekt! rr.-iti 33 l<n poštni uradnik Anion l>oinoč zlasti mozem^kim novodo- se je postavil med lastnike hiš in 1 P«-ČJi'.ik. Po prevratu jc služboval šlecem. Na vseh večjih železniških najemnike ter hoče varovati ko- v Ljubljani, pozneje pa je bil v postajah, se nahaja zastopnik tega -f.-ti obeh strani. Težka nalaga, službovanje predeljen kntrolnemu društva. To društvo daje navodila Ako »e mu posreči, bo Gasto za j oddelku poštnega ministrstva v tujcem in jim {>oniaga zagotoviti Trst velezashfžen mož.	| Zenmmi. Bole-ze-n si je nakopal v
vojni.
u
si prenočišče v t ujemi mestn. Zla-1
1 |
sti jKxmaif?a ženskam in otrokom. Prodaja monakovske "Jngend,r. ! ki -sami potujejo. Uruštvo je že po-1 Monakovska 'Miigend'' je pri-j magalo mnogim priseljencem, ki šla zadnje dni iz rok dosedanjih ; Bivši nemški cesar — prevajalec, so bili pozvali nevesto v Ameriko. (lastnikov v pose t založnika Ri-' Nemški list.i poročajo, da m- je Kakor ana no, hočejo imeti »prise-'charda Pftauma, ki je plačaj za- začel bivši nemški cesar Viljem v ljeniške oblasti garancijo, da se njo 200.000 mark. Ta vsota se pa Domu za;tnje čase pečati s preva-jvorofca res izvrši in pravilo je, da -plošno označuje kot zelo nizka janjem nemških člankov za an^le-se za:hte\la ]>risotnost ženina v kajti sama knjižnica ustanovite- -ke liste. Če ne bo s tem poslom New Yorku. Ali društvo za pomoč Ija listi je baje vredna nad 1001/aslužil denarja, bo vsaj dosegel. Kitni kom utegne prevzeti j »ms t- tl^oč zlatih mark.	da bodo ljudje o njem govorili,
.o za novodošlo deklico in -pre-	~~
niti jo. dokler se poroka ne »zvr-•i, v katerem slučaju ni treba žetimi podati se na dolgo pot v pri-tanišče prihoda. V teh slučajih ka-cor tudi v slučaju prihoda otrmk in žene. je naijboUje obračati >e na Travelers Aid Societr.
V večjih Uie<tib. kjer je mnogo pri.^el jeneev, se nahajajo tudi Iruštva, 'ki imajo posebno svrho. Ja dajejo informacije onim, ki ne znajo govoriti angleško. K te:n družtvooiLs e torej novodoslec lah-. ko obrne brez v.seli skrbi, da bi ga ne razumeli. Taka ustanova je v PitHburghu takozvani Interna-timial Institute (209 — 9th St). Chicago ima swj Immigrant s* Protective League CS24 fsout Hal-*tead Street). V Detroit u je takozvani Americanization Committee (620 Moffat St). Enake organizaciji«. ki imajo svrho pomagati tujeroden, ki ne razume angileško. so: Initer-Raoial Service Council v Minneapolis. Mirni.; Roebester Chamber of Commerce v Rochester. N. Y.; The Citizensr Bureau y Clevelaoidu (Old Court House),
HA! HA! HA! HA!
ČARLIJEVA TETA
.je ime
izvrstni tridejanski dijaški burki,
ki jo priredi
V NEDELJO, DNE 28. FEBRUARJA
Dramatično društvo "IVAN CANKAR" v Clevelandu.
Cene običajne.
Začetek pcp. ob 2. uri in zvečer ob 8. uri. Igra Ciairdonian orkester.	Po igri ples.
POLOVICO PREOSTAXKA IGRE ORE SLOVENSKI NARODXI ČITALNICI V CLEVELANDV
Kljub temu, da smo že v svetem postil in da je pust že zdavnaj minul bom na tem mestu dobesedno objavil, s kakšno duševno hrano pitata Koverta in Rev. Trunk svoje bnunne oveice.
Poudarjam, da »i tega nisem sam izmisHl, amprfk je vse dobesedno posneto iz 31. številke Ko-
vertovega "časopisa''.
*
Torej pr očitajte, ee morete, ee vam pi*ej želodec ne obrne. Posiionezni od«tavki se glase takole :
Trara . . . fcmtititi . . . Kot dete sem ob jaSmem vremenu eni glas trobent in donenje bobnov iz o-kolice Belja»ka, kjer je bilo na Jeze riuei vedno dosti vojaštva. \ detin.sk! tlnši se je javljalo vprašanje-. Kaj mora to biti? Tarara-ra . . . tutititi . . . drdrdr . . .
Mož sem že sivih las. Pa citam v okvirju: 44Božji namestniki . in v glavi slišim tiste nepojmljive glasove trarara. tutititi . . . Višek ^•1se modrosti, samo da jo bodo razumeli lo bogovi, ki jih pa nikoli ni bilo. "Rosr hi jo. pa jra 1>n-je ni in razumel ibo to tudi -Tok. Rodiea. pameten r>lo<vek ne.
Haramifea . . . 4' v/e 1-i bi pastirske palice . . . ozna.njcvali resnico. ika.tere pa sami no ve nuje j o... trara tututiti . . . za.pu-tili domove .. . v temne gozdove . . . ra-rarra . . . pustinje . . . živeli ''ob" vodi "m koreninah . . .trume aaige-lov. ki jih ni . . . pred obličje "bo. ga" . . ., ki ga je Še manj.
Trara . . . knjigi sveti v . . . pisanoza je . . . .veeje trpljenje zemlji na čim . . . piaei'lo vei"j«» nebesih v tem . . . tiutiti tntutu . . .
Pa na- doJžijo. svol>odoTiiiselvi 'lias, nas oveiee, da nimamo vere. trarara ... pa oni ne verjamejo v 'boga" (hvala lepa . . . zaradi nevere v "boga" grem rad v pekel trara tntiti . . ogromna pn-sestva ... to je vera. in nese, doti i m morajo «\'Obodom'selci moledovali za naroemke, da se n*1 f>kašljaj<"> . . . trarara. Xjih edini bog je denar, v tem so svolxvdo-miselcem i^i^olmi. kakor jajee jajeu . . . tntiti. Denar pri 1<r--tu . . . in mi svoibodomiselei pustimo vse otroke krstiti, še eelo "sktMitroilirane" tara.rara . . . denar pri maši. in mi svobodo misel-ri jih plačujemo vsak dan . . . tu-t rt i . . . denar pri zakonu, in mi sv obodom iseloi ne sttrpiino "ko-ruzenga" . . . trarara ... že drugo dobiš, pa to zapu-tiš . . . tut it i. rarara . . . denar pri poisrrebu. ;u mi svoliodomiselci se ne damo {>o aintarako . . . rara ... in denar, denar, deffiar rarara . . . denar rarara . . . Tarara . . . sod.ze nedolžnih, hihihi . . . iijjujviju . . . donan-kriv vses-a t fi"]dneTi,>a na zemlji, o»-r>f| wom tinnljeii)ia. da lm svn. botlomWlci trpimo na pomanjkanju denarja, in trpimo. jrro«z.no trp'mo. rairara trara . . . na duševnem uboštvu trara . . .
Stolčki, zla^i, dijamanti . . . mi reveži jih noeemo. a mii, namestniki božji, ne verjamejo vanje. butehjTii . . . trara ... in mi svobo. • domiselei bi radi pailaee. vile. ^line cedimo jx> njih. pa moremo cediti trarara . . . sline, oni jih pa nimajo . . . vile in pile . . . oni mestniki . . . ti revež . . . in mi i"evoži . . . trara . . . direction Ka-lama?x>o . . . hobohohirlm.
_
JC
_____ - - .
Ne vem. -zakaj je bilo to pri-obeeno v "odinem slovenskem katoliškem listu** v Združenih državah.
t'e je bilo objavljano za šaio rn 'kratek -čas. so gospodje dokazali. da imajo ze humor toliko zmlela kot. aiapoi crknjena mačka.
Če so hoteli s tem kaj pametnega povedati, 'J?o dofcatzali. da fipa-d<ajo v blaTaiieo in srieer taikioj, da ne bo pref>ozno.
V splošnem pa dokazuje ta sestavek, da imajo ljudje, katerim Kofverta komandi ra, jaiko ntrje-jene želodce.
In nadal(ie dokazuje ta sestavek. da kuhajo v Ijead-viHe. kjeir pa.se Trunk «>*ogo ovčadT strahovito močan iti neužiten msimšajn.
9B
GLAS NARODA, 24. FEB. 1926.
Prosper Merimee:
Verne duše v vicah.
( Nad al j s ran je.)
l)<*ii liatvla si je pomaknil "klobuk na oči, si zakril s plaščem sjvodnjo polovico obrarca. da »a
nihče ni mogel spocnati, in se vr- zal. Kaj vidi? Mrtveca prebodene
mi hoteli posoditi svojega, da bi bila obadva enaka? — Moj prijatelj je ugodil njegovi prošuji. Nekaj ea>a je čakal, ko pa ni več slišal zvenčanja mečev, se je prihli
•»«>1 kljub vweni nevarnostmi med zbranp ljudi. l"pal je, da se ami morda jKksreči najti raw, ki bi brexdvomno izdal krivca. Don Juan pa je videl, kako bije na desno in levo. ugaša Itiči m prevrača vse. kar nvu je na ]>oti. Kina lil j.« zopet pritekel na vso moč. drže«" v vsaki roki orožje; vsa pa-j trulja mu ji* sledila.
— Ah. dom Garcia. — je vzkliknil don J t um. ko je sprejel jK>nu-jani mu meč, — kako vara moram •biti hvaležen!
Beživa, beživa! — je za.vpil (iarciH. — Sledite mi. in če vami kak lopov pride preblizu, pa ga dajte, kakor ste onega!
Obadva sta se vrgla v beg z vso brano, kafi-ro je se povečana! st rah pred goNpodom corregidor jrni; le-ta je bil proti študentom M* \nc bolj strog kakor pro>ti ta tovom.
Don Ganeia je poznal Salaman-ko do zadnjih kotičkov m se je .spretno zatekal in umikal v stran ske ulice m .samotne aleje, tako d« mu je d«>n Juan komaj sledil. Sapa jima je že |>ohajala. ko sta naletela na koncu neke ulice na trumo študentov. ki so se izprebajali prepevajoč ob i«rranju na pritaro Ta»koj. ko v> opafcili, da straža zasleduje dva -njihova tovariša, so potegnili meče. Strelci, ki so bili popolnoma upehani. niso mogli ničesar opraviti proti taki mno«ici. Zato -o se pametno umaknili ir oba preganjalca sta >e zatekla v bližnjo cerkev, da se tam nekoliko odpoeije4a.
Na pragu glavnih vrat je hote) don .Inan vtakniti meč v nožnico, ker je bil uverjen. da ni niti -no dotono, niti krščansko, z golim o rož jem stopiti v hišo Gospodovo. Toda posrečilo se mu je le s težavo in s|x>r.nal je, tla meč. ki ga drži v roki, ni njegov ; Don (Jarcia j<- v »voji	no>4ti pobral prvi
meč. ki «ra je našel na tleli; oivyžj< je bilo najbrž umorjenčevo. ali o<l enega njegovih zaveznikov. Polo žaj je bil brezupen: obvestil je < tem svojega prijatelja, ki mu j< dal že toliko dobrih svetov.
Don Ciareia je namiršil obrvi, si trrizel ustne. mečkal okrajnike svo. j<*ga klobuka, se prestopal sem ki tja ; dona Juana pa se je |>o tem ratakritju začel lotevati nemir in kes. Po eetrtumem premišljeva nju. med katerim ni rekel don Garcia drugotga kakor: — Zakaj m1 pustili meč iz rok? — je le-ta povlekel dona Juana za rokav in mu rekel;
—	Pojdite z menoj, jaui -l>om poskrbel za vse!
V tem trenotku je izstopil iz za-kri*«tije duhovnik m je hotel od irti na ceisto; don Garcia ga je u-stavil.
—	Imam li eat^ govoriti s slovitim učenjaflcom Gomezom. — mu je rekel in se globoko priklonil.
—	N'tsem učenjak. — je reke} duhovnik, "kateremu se je oči vidne dobeo »delo, da je kdo vidri toliko v njem. — Moje ime je Manue" Tordoya in sem vam na uslugo.
—	f'awtiti oče. — je rekel don Garcia. — <ba£ z vami Ibi rad govoril. Sporno >e neko vprašanje o vewti. in Je ime ni varala govorica Kte vi n »pisal i glasov i to knjigo — "De ewsrbits coTwi<*rrtiae*\ ki je bila v Madridu predmet tolikim duha tam.
Jhihtovnika je olusenčik) častihlepje in jwljaje je odvrnil, da on sieer ni avtor omenjene razprave (mimogrede povedano, ta knjiga nikoli ni iaMa), vendar pa. da se močno bavi s podobnimi stvarmi Don Garcia je komaj čakal konca in je nadaljeval:
.— Dovolite. častiti oče. da vam v nekaj besedah razjasnim zadev o kateri <bi se raid posvetoval z vami. Mojega prijatelja je prav da ne*, ni ie dobra ura od ega. ustavil na ulici nek človek in mu re kel: — Goiqjod, moram *e boriti dva koraka odtod
ODMEVI VERSKEGA FANATIZMA
■_'a z mečem, katerega je on po*»o dil. Od tega trenotka je ves olm-pan, dela si ovitke in je v strahu «la je storil smrten greli. — Jaz <ra skušam pomiriti: mislim, da je trn-h Odpusljiv. j>osebno, ker bi se v tem slučaju, da bi on ne posodi' meča. oba borila z neenakim orožjem. Kaj menite vi. častiti oče' N i sto 1 i moj i h m isl i T
Duhovnik, ki »c je bil nekdaj u čil kazuifstike, je pazljivo poslušal to zgodbo in šel z dlanjo večkrat preko čela. kakor človek, ki se ho iV domisliti kakepra citata. Don Juan ni vedel, kam meri don Gar-cia in ni ničesar pristavil, ker se ie bal, da ne bi morda izrekel ka nerodnega.
Častiti oče, — je nadaljeva don Garcia. — vprašanje mora bi-♦i pač jalko težavno, če se še vi o-bota vi jate izreči svojo sodbo. Z vašim dovoljenjem se vrneva jutri. da izveva vaše mnenje. Do takrat pa vas prosim, da bi brali vi ali kdo drugi kako mašo za umr lega.
S temi besedami je stisnil duhovniku v roko dva ali tri duka te, ki <o mahoma pridobili njego vo naklonjenost za pobožna. tak< tankovestna in a ko darežljiva mladeniča. Obljubil jima je za trd no. da se bo vrnil prihodnji dan nr i^to mesto in jima pismeno obraz lor/il svojo mnenje. Don Garc.ia s« je zahvaljeval na vse pretege; na to je pristavil z malomarnim gla som. kot ;bi se šlo za kaj nevažne »za : — Da na ju le ne bi justica •lolžila te smrti. Fpamo na vas. da nas spravite z Bogom.
—	Kar justico zadeva, se nima te bati: vaš iprijatelj nrkatkor n kriv pred zakonom, ^a j je ^aim p-o-mlil meč.
—	Res jo to. častiti oče. tod: , morilec je zbežal. Preiskali bode rano in bodo morda našli okrvav
1 jeni meč. . . kaj vemo? Možje pravice so strašni, pravijo.
—	Toda. — j»» rekel duhovnik
—	saj ste vi priča, da je bilo oroz je posojeno.
—	Seveda. — je rekel don Car eia : — potrdil bom to pred vse mi sodtšei kraljevine. Sicer pa. — ;»• pristavil z uverljivim gTa-vom
—	bi tudi vi mogli izpričati res nico. Prišla sva vas vprašat za na s vet. še predno se je zaznalo -zr uboj. Celo menjavo bi moeli po trditi. Glejte (tu. . . Prijel je meč dona Juana.
- Vidite, — je dejal. — da ta mec ni za to nožnico!
Duhovnik je sklonil glavo ka k or oni. ki je popolnoma prepri čan o resničnosti pripovedovane mu zgodbe. Potežkal je dukate v >voji iti^i in vedno našel v ten neovrgljivo dejstvo v prid mlade ničev.
—	Sploh pa. častiti oče. — j< pristavil dion Garcia s |>o/božnin glasom. — kaj nam mar justica >amo da se spra\nmo z Bogom!
—	Jutri, otroka moja, — je re kel duhovnik in se oddaljil.
—	Jutri. — je odvrnil don Gar cia; — poljubljava vam roko ir upava na vas.
Po njegovem odhodu je dor Garcia potskočil od veselja.
—	Živela simonija! — je zakli cal, — upam. da sva sed^j preee; na varnem. V slučaju, da bi va> nadlegovala justica, je ta častit oče pripravljen za zlatnike, ki jrl je že prejel in ki jih še upa dobit od nas. priseči, da s\*a tako nedol žna <pri tefi umoru kakor otrok, k še rojen ni. Pojdite domov, bodite čuječi in ne odpirajte A-rat druge mu kakor dobrim znancem; ja7 pojdem v mesto, da po i zvem neko liko o zadnjih dogodkih.
(Dalje prihodnjič.)
Nedavno *) verski fanatiki v Bonbonu na Francoskem bičali župnika Denoycarsa. Ta kulturni škandal »e je .sedaj razvil v zanimiv piwes, ki zlbuja v Franciji {K« tudi v drugih drža/vah splošno pokornost. Pred kra-tkim je prišlo do prve konfrontacije nesrečne žrtive s fanatičnimi tpripadniki M>kte ''Soi>zne Matere bož.ie". — Oba moška, ki sta pomagala žen-^aim bičati župnrka, .sta v pre-is-kovall-nem zaporu. Ženske so prišle na povabilo iz Bordeauxa v Meluu. kjer jih je čakala muoži-•a radovednega! občinstva ter jih premi'bi mc<l pre }>e van jem pesmi i 'bonbonskem župniku do sodne j»alače. Tam so eaikali fotografi, ki pa iniso imeli sreče. Ženske so namreč zakrile obraze tako, da so ia fotografijah }>odobne musliman ski m sestram. Obratzi se sploh ie vidijo.
Ciui so zagledali obtoženci pred oboj l>onbouskega župnika, iso se načeli križati in kričati: — Sataji, •wtan! — Vsi obtoženoi se vedejo ored sodiščem kot mučeniki, ki iih čaka za trpljenje bogato -jvla-il-o na onem svetu. Župnika dol-'.e. da je začai*ad ne le njih, nego udi predsednico njihove sekte. Marijo Mesminovo. Obdolženi Dor-din opisuje župnikove čarovnije akole: Župnik je začaral ptice, ki m > 1 citati e nad vasjo. Te ptice so odletele na to v Bordeaux in spu--Tile na. vrt kongregaci.je "SoJznt Matere božje" "nesnago, iz katere je zrasdo mnogo ostudnih bit<ij. Ma-•ija Me-minova je dobila od te pri-'.{ay.iii na obrazu vse potno abcesov, i^ordin^sam pa 'glavobol. Crospo Robertovo je preganjal župnik dru rače. Čim je legla z\'ečer sjvat, se je začela postelja pod i\i«o vrteti n župnik se je pojavil ter jo iza-•el nadlegovati s svojim ljubiinka-ijem. Robeatova je vdova. Ne doJ-i sicer župnika, da bi bil povzro-irl tudi smrt njenega moža, pač pa e kriv, da se ji je ubogi mož pri itaizal z okrvavljeno glavo. Sodnik o je vprašali, da-li jo župnik še >reganja. nakar je o<igovorila: — Ne, nič več me ne preganja, ker em hudiča premagala. Vsak večer noliitL rožni venec in iz<rovai*jain oi-mulo. s katero je izganjal hu-iea i>a^x-iž Leon XIII. Drugi obtoženec dolži župnika, la mu krade fosfate iz njegovih astiiih kosti. Mož je čutil, kako mu peša<jo moči. — Ali čutite -slabost tudi zdaij ? — ga je \-prošal sodnik. — Zdaj ne, vem pa. da ^e ne čez četrt ure zopet loti.
Župnikov odvetnik lioče obtožiti udi Marijo Mesminovo. ki je dala ncijativo za napad, toda obtožen-i nočejo o tem ničesar slišati. Vso xlgo\x>rnost j^revzamejo nase. — ženske iz Bordeauxa so prinesle s jcboj polne cekarje jestvdn in ■sao [X) za^išanijiu v sodni dvorani mirno jeiile. Prebivail-stvo Mehina jih je .sproanl jallo ikorporati\-no na ko-odvor. Spotoma dso ljudje prepevali naJia.šč zato zložene pesmi, vendar pa dio incidentov ni prišlo. Tako je postalo imestece Melun naenkrat "znamenito in Francija je doživela ]»*ibližno isto. kar j» dožrvela pred kratkim Amerika s rojim ojxičjini procesom. Bonbon-ki škasidal je najboljši dokaz, kam void i vers-ld fanatizem.
Iz Berlina
tekom
v Vladivostok 50 ur.
Nemški AeroMovd pripravlja ve likopotezen nača+t za zračni promet med Beri mom in Vladhmht-oikora Vožnja o<l Benlina do Trkutska bo nasprotnikov] trajala 36. vožnja iz Berlina ; ali bi Vladivostok pa 50 ur.
ite kamorkoli, vedno boste dobili sveže dokaze, da Chesterfield's neprestano kade možje, ki poznaje dober tobak
Chesterfiel
Chesterfields izdeljuje Liggett & Myers Tobacco Company
no ikomčalo. Lepo se ti. zahvalim, ljubo sodišče S Vrzi vse papirje v koš. Ivanka K. —
VELIKONOČNO ODPLUTJE 4' AQUITANUE'
Vrsern Jugoe«io\*anom, ki nameravajo za Velikonoč obiskati staro domovino, se nudi ugodna prilika, da odpotujejo s parnikom 'Aqui-Dunagaka statistika izkazuje, j tania', katera odpluje dne 20.
t» ia tu	rrvrn.m	I uti \ *Lr om lo. ' ____....	T_. ___.1-________ 1* " _1 i. i__
Nazadovanje tujskega prometa na Dunaju.
OMOZILA SE JE
■da je tujiski (promet v lanskem le tu v prianeri z letom 1924 precej nazadoval. Dočim je pred dvema letoma obiskalo Dunaj 330.000 tujcev, znaša število; lanskih obiskovalcev le 312.000.
Vojaški škof Zadravec odstavljen.
Kakor poročajo iz Budimpešte, je vrhovni pogflavar madžarski-rojake odsta\iH vojaškega škofa Zadravea od -službe, ki jo je o-pravkjail doslej. Njegova odstranitev je naravno v zvezi z znano ponarejevafeko afero.
marca. Jugoslovanski izlet bo vo dil S. Vukovič, člani <newyor škega urada Cunard di^užbe. Potnikom no bo treba za nič skrbeti. »Za njihovo prtljago in potne liste se 1k> bnigal Mr. Vukovič, ki je strokovnjak v tem po^lu.
Ni lei>šega kot obLskati domovino za VeLikonoč. sestati se s svo-» jimi dragimi, prijatelji in znanci. Izletniki bodo dospeli d domovino en teden pred Veliko noč jo. Imeli bodo torej dovolj časa. da se pripravijo na praznovanje velikonočnih praznikov.
Z A S 1 8VILENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGAL1JE, PRE KO RAM NICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD	r A V E Sigurno 25°/0 ceneje kot drugod. __VICT0R NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA.
	
Val	bilo
OBČNI ZBOR

Ne.ko štajersko sodišče je prejelo zadnje dni zanimivo pisemce. Slučaj je ta-le:
Knnetrtki fant Stanko R. je od-oe! jal srojo nerv^esto Ivanlko iz hiše njenih staršev. Oče in brat. I-vankin sta jo hotela odpeljati nazaj domov. Ivanka pa se je upirala m izjavila, da je saona šla s Stankom. Ko'sta ji če in brat zagrozila s se je Ivarska udala in pred >*>diščem izjavila, da jo je Stamlko odpeljai pnoti njem volji. Starši I van k in i so na podlagi te izjave ovadili Stanka državnemu pravdništvu. in te dni bi moral bd-tii Stanko ob«ojen. Med tem pa je prispelo ua siodišče to-le pisemce: — I/jubo (sodišče! Jaz Ivanka P. sem se omožila s svojim ljubljenim Stankom E. Vse se je areč-
Da se izplača-.
oglaševati v "Glas Naroda" svedoči to-le pi-smei, ki smo ga prejeli od rojaka iz Cleve-landa.
Cleveland, Ohio, February 1926.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., heir York, X. Y-
Cenjeni: — V pismu Vam priložim money order v znesku $3.00, in to je za oglas, ki je bil priobcen v Glas Naroda.
Oglas se je izplačal. Vas pozdravim.
Frank Gla vir.
ir>31 E. 70 St.
kateri se vrši
V NEDELJO, DNE 28. FEBRUARJA, 1926
v *'Brooklyn Labor Lyceum", Room 9, Wiloughby Ave near Myrtle Ave, Brooklyn, N. Y.
Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Namen tega Zbora je, da se seznani vse Greater Newyorake Slovence z idejo in potrebo Slovenskega Doma, kakor tudi zbiranje potrebnega kapitala v ta namen.
Geslo Newyorske naselbine bodi: Vsak Slwenec eno delnico Slov. Doma.
Odbor za Slov. Dom poživlja vse Slovence in Slovenke, da se gotovo vdeležijo tega shoda, ki bo gotovo velepomemben za vse newyorske Slovence.
Pridite vsi brez izjeme.
ODBOR SLOV. DOMA.
Ako pa mogoče kateri rojak ali rojakinja se ne bi mogel vdeležiti Zbora, pa hoče pri tej akciji sodelovati lahko dobi vsa potrebna pojasnila in delnice pri tajniku Anton Cvetko vi ch, 1912 Linden Street, Brooklyn- Zglasi se lahko vsak osebno ali pa po pošti.
Navodila kako dospeti do "Brooklyn Labor Lyceum". V New Yorku živeči Slovenci se lahko posluj jo Myrtle Ave Elevated Traina do Central Ave.; Broadway Elevated Lines to Broadway in Myrtle Ave in potom transfer to Myrtle Ave. Train do prve postaje, Central Avenue. Poulične kare katere vozijo do ali v bližini dvorane so: i Bush wick Ave, Myrtle Ave, Wilson Ave, Park Ave in Drt Kaib Ave.


GLAS NARODA, 24. FEB. 1926.

mam
BELE ROZE
SOMAN V DVEH DELIH.
Za "Glas Naroda" priredil Q. P.
A
V
31
(Nadaljevanje.)
V««r je »potekel v majhnem kropu »zelo veselo. Ubogi Bori«'.	.	. . _
Odkar je hudU vsaki dan « Mi*s Fuksijo. je pričela bledeti slika Si- *vlj«nje bojazljive« m m mkoh Jaz *em. .
P. Montarčo:	>
Adela, gospod te snubi.
Art ur Trenero ni niti sam vedel^'Juan. Ali jamčim vam, da bo to kako je prišel do petinštiridesete-(izvrsten mož, —se je smejal Pin-!ga leta. Vse življenje mu je potek- cetti.
jlo v delu," tako da se je zdaj po! Artiir Trenero se je vznemiril, pravici smel fonatraiti za imovite- In že je domneval. da mu bo pred-ga človeka. Ali kaj mu je vse to stojnik pokvaril srečo, pomagalo, ko pa je bil vse svoje — Gospa, nikar ne verjemite. . .
grid v njegov t vi >rru. ki je bilo -.lično vedno izpreinenljivi površini morja pred več kot enim tednom je priznal knez«, da so bili svc-tlordeči la»»je lepe ženske pravzaprav vedno njegov ideal. Kljub temu ni daleč napredoval pri tej premeteni ženski, ki je bila mojstrsko izurjena v umetnosti koketiranja.
Dejstvo je »bilo. da ji je tedaj dvoril neki rimski princ in da ni hotela uJinaij Borisa preje, dokler «ie bi prišel carski ukaz. -s katerim bo prevfcel Boris knežjo krono 1'kačinov.
Ko v-o se ločili na predvečer prvega maja, ni ]>ostal nikdo pozoren na dejstvo, da je ootal knez do zadnjega. Grof sam je povedei lri-s v njeno dekliško sobo, zadnjikrat. Ko je želel knez Sigrid lahko noč, ji jr reked : Na eno bexxlo! — Pri tem je odprl vrata »obe Sigrid, k« je Wopilsi \>a presenečena ter burna utripajočega srca. Knez pa je ni pustil dolgo na nejasnem. Ne neprijazno, a ostro in resno ji je rekel, «*toječ pred njo:
—	Sigrid, kaj se je zgodilo poprej z Iris?
—	Kaj? — je zajecala, močno prestrašena.
—	Ta omedleviea. ko sem prišel. Rekla je, da je morala pač ^pati. — a kako jc bilo mogoče y navzočnosti tebe in Spinija? Iločem videti jasno v tej zagonetni -stvari!
Knez je čutil le malo simpatij « svojo bodočo svakinjo in vsled tega je bil njegov pojricd sm>žji, njegov ton bolj ukatsujoč kot bi drugače dopuščalo njegovo dobrotno srce. Ko j>a. je Sigrid molčala ter povesila glavo, jc prišla k temu še skrb za Iris in vsled tega je ostrejše ponovil svoje vprašanje.
—	Premišljam le, če mi 'Ik>š vrjel, če ti boni povedala, kako je prišlo, — je rekla trpko.
—	Vrjel? Od kedaj naj bi imel vzrok dvomiti o resničnosti tvojih iqpovedi?
—	No, torej, — je pričela Sigrid, — bila sem sama z Iris. Ona je sedela na niz^kem stolu in jaz sem zasenčala f?vetUko. Pri tem seni jo morala gledati precej česa, — satna ne vem zakaj. Iz^gbnlala je kot da ?»pi in nato jc prišel Cavaliere ter mi rekel, da sem jo nezavestno hipnotizirala, — vidiš sedaj, da mi ne vrjameš, — je dostavila burno.
—	[je besedice '4nezavestno'\ —: je odvrnil knez mirno, a nagubanim čelom. — Pa naj bo. In nato?
—	Nato! — je zajecala Sigrid, — nato ji je Spini ukazal, naj jšc predrami.
—	Ali je to resnica ? — je vprašal knez.
—	Da.
—	Ali nista skušala v šali napotiti jo, da govori? — je nadaljeval knez.
I)a, — je roki«! Sigrul ošabno. — stavila sva ji par vprašanj, naipr Mier, kje nahaja« <i iti videla te je bre^ obotavljanja v cvetličarni, kjer izbral šopek orhidej. V splošnem pa -so bile njene besede 2elo amedrne, — govorila je o senci, o neki ženski, katero je oznanila liajprvo za ^ebe. nato pa na star portret, ki je last očeta in omenila je tudi bele rože ravensberške. Kaj je s temi? Nikdar nisem slišala o tem.
Legenda. — je odvrnil knez, ki je ij>OKorno poslušal. Nato je prVel hoditi po sobi gorindol, zar^edovan od paleeih pogledov Sigrid
—	Ali j«- moje <|K>jasnilo zadostovalo? — je Vprašala konečno.
—	Gotovo. — Obstal je zop«it ipred njo ter ji položil desno roko 114 raano. Ta dot »kija j ji je pognal kri v glavo, a njene oči so bile obrnjene nepremično vanj.
—	Sigrid, — je rekel resno in milo, — 7. njemu hi strni in. do srea segajačim glasom. — fcigrid. <xl jutri naprej bom nosil naslov tvojega brata in moj najčistejši in najboljši namen je postati tvoj dober brat is svetom in namenom. Vsakdo pa ima svojo slabo stran kot pravijo, čeprav jo smatram za svojo najmočnejšo. — Iris. V tem oziru bi ne poznal nikake mere. Svar ni te tone j ter ti prepovedujem enkrat za vselej delati z Iris hipnoti>tična eksperimente in tndi ne tr-jim. da jih jih delal kdo drugi, .laz ne spadam med ljudi s praznimi besedami, eno samo kršenje te prepovedi in ločena bova za vedno. T'pam, da si me razumela.
Sigrid je molče prikimala, kajti bala se je. da bo zakričala, če bi odprla usta.
—	Rad živim v prijateljstvu s .svetom. — je zaključil knez prijazno. - in spor s teboj, ki je bila moji zaročenki ljubeznjiva sestra, bi me zelo bolel. Bifl pa bi neizogiben. Torej upoštevaj mojo pioš-njo ...
—	Tvojo prepoved	1
—	Lahko noč . . .
% *
Ni se treba čuditi .če ni šel knez. j>o vsem čudnem, kar je slišal, onega večera zgodaij vjKit. Nikdar ni vrjel v živalski magnetizem in glede modemih izvajanj bipnotizma je bil poj>olnoma brez lilkušenj. Kar pa je danes cul glede hipotičnega spanja Iris. ga je napravilo zmedenim. Prvič: Katera močna volja jo je zazibala v nipootično spanje * Volja Sigrid. kot je sama priznala. Nikoga pa se ne hipnotizira ^'ončajno, nenamenoma, — glede tega ni Sigrid govorila resnice. In učinek! Glede tega ni dvomil knez o poročilu Sigrid, kajti spomnil se je mrkeiga, deževnega dine, ko je sedel nekega [>o-poldne v f»obi svoje neveNte ter pregledoval njene "zaklade", zbirko pahljač in drobnarije.
Grof Vrhski je sodel pri kaminu. Dež je tolkel ob šipe oken. Grofu je zdrsnila knjiga iz roke in zaspal je.
Sigrid se je že davno izmuznila, kajti sovražila je te sestanke z zaročenim parom, ki je bil sedaj takorukoč sam. Tedaj pa je 'pokazala Iris svojemu zaročencu beli etui z ofbema olikama ter ga prosila, na(j je ne smeši, iko mu je priznala, kakšen čuden, moreč občutek se je ved«) loti. kadar pogleda na sliko dame z vencem iz belih rož.
—	Prav kot da izvira nesreča iz te lepe ženske in ona je vendar mrtva, kot pravi papa, — je zaključila.
Le 2 največjim naporom se je obvladal knez ob pogledu na etixi. V njegovem spominu je oživel prizor v večerni uri, ko so ista usta, naslikana tukaj na tdonovo kost, prepovedovala legendo o belih rožah ravensberSkih . . . Najti je dneve v naših življenjih, ko je zarisana vsaka beseda, izgovorjena takrat, v dušo kot v bronasti spomenik.
Vprašanje Iris, če je ta lepa žena z belimi rožami očarala tudi njega, ga je predramilo in strastno, kot še nikdar poprej, je pri-t >snii pbivolaso giavo svoje neveste oa prtsa, kot da jo hoče obvarovati pred nepoznanim.
okusil niti ene slasti življenja. In I11 v nekoJiko besedah je "nzij>o-verular je l>olj ko vse drugo želel, vedal svoje življenje. In cele izda najde žetio. ki bi ga ljaibila. ki povedi je izhajalo. da bo njegova bi bila samo njegova. Morda bi se l>odoča žena sploh prva ženska, to tiRli uresničilo, če bi bil malo ki se ji približa. Gospejin obraz manj bojazljiv. Tako pa je ostal je postajal vse resnejši. Končno star samec.	je rekla-.
Tolikokrat se je odločil, da po-J — Gospod, ne želim, da dani kaže napram ženskam več koraj- svojo hčerko človeku, ki šele «to-že. ali prvi ostrejši pogled 11111 je pi v življenje, ne glede na to. ko-presekaj noge in Trenero je ob- liko mu je let. To so najslabši mo stal kakor zakopan. Vendar se je žje. vem to iz izkušnje, ker sem odločil nekoga dne, da bo zajedo- tudi jaz svojemu možu bila prva val lepo damo. Sledil ji je trdo- in poslednja, žena.
A*ratno ia se je že odločil, da se ji približa in reče vsaj nekoliko besed. ko se ona 'ustavi pri vratih velike hiše. Preden je vstopila, je mogel Artur slišati tudi njen glas. Ivi je izrekel te-le besede:
—	Kakšno teslo! I11 gospod Trenero se je vrnil
oziovoljein v pisarno.
* * *
- Čim je vstopil v pisarno, ga je poklica! jjc sebi predstojnik. Artur Trenero se ni posebno razburil, ker si je bil svest. da je izvršil vedno svoje dolžnosti in da mu njegov predstojnik Pincetti po j *> I noma zaupa
—	Stvar je zaupne narave, — je povzel predstojnik. — Tiče se
—	Kar se pa tega tiče. pa jaz prisegam, da moja žetna ni bila prva, ali bila je poslednja, — je dodal gospod predstojnik.
—	Moj mož je bil za mene. ker je bil bojazljiv — izhodna točka za vse mogoče avanture, — je po vzela gOspa.
—	Mojja žena je bila in je š< zdaj pristanišče, v katero se vračam po vseh viharjih.
In ubogi gospod Artur Trenero je poskušal celo pridigo o tem kak še mora biti mož in kakšna žena. Vse pa je končalo s tem. da so dokazali Treneru, da ni za go spodično.
Treneru se je cela stvar videla čudna in je odšel vdan v božin
vas. Kaj mislke, da bomo dopušča- voljo iz solbe. dočim je predstoj
li, da boste v_petinštiridesetem letu še vedno letali za raznimi žeai-kami. Končano je. dragee, moj. — morate se oženiti. . . Razmišljal sem o tem.
Artur Trenero je stal kakor na trnju. Hotel je nekaj reči.
— Kar tiho ! Poznam vas že davno in vem. da vaši fantovski grehi niso takšni, da bi jih pametna ženska ne mogla odpustiti. Sicer pa Thočeni nikomur ničesar izdati in stavim samo en pojjoj: <]a se od rečete razuzdanemu življenju.
Artur Trenero se je hotel za-
nik ostal v sobi. da se še nekoliko pora/govori s staro gospo. V pred sobi je Trenero skoro trčil z neko gospodično, ki je stopila iz na sprotne sobe. Prijetno je bil izme nad en. ko je v (tej gospodični spoznal dekle, katero je baš tisto ju tro spremljal, in ki mu je rekla "teslo". . . Tudi ona pra je spo znala in se mu ljubko nasmehni la. Trenero ni niti sam vedel, od kod tolika hrabrost, in .ker ni bik nikogar v veži. jo je objel in po ljubil na usta.
Prav v tem trenotku pa so ,se
smejati. On. in razuzdano življe- odprla vrata in na pragu sta se nje! . . . Saj to je bila želja, ki je pojavila Pincetti in stara gospa ni mogel nikoli ustvariti, ker ni — Kaj vidim? Glej ga no. hi imel dovcflj poguma.	jnavea! In pripoveduje, da je svet
— No, 110. vem, da .se boste od- nik! — se je čudil Pincetti.
rekli. Pa se tudi izplača, da se od-rečete. Ona je prava lepotica in
— In to s šiviljo moje hčerke Ali dragi moj gospod, prav je po poleg tega še precej bogata; v hi- vedal gospod Pineetti. da ste pra
(Dalje prihodnjič.)

ši je samo tašča in nfhče drugi.
—	Ali me poznajo? — se osmeli na{>osled Trenero.
—	Ne poznajo vas, ali to niti ni potrebno. Dekle je. kakor sem vam že rekel, lepo in bogato, ali staro že petintrideset let. Pravil sem jim o vas. in onidve sta bili poi>ol-nomsa zadovoljni. Ako žel rte, vas danes popoldne peljem tja. Stvar se lahko prav hitro napravi in vse zavisi od prvega vtisa, od prvega srečanja.
—Toda s kakšnim izgovorom I»ojdeva tja?
—	To prepustite meni. . . Vem dobro, kako se to napravi. Torej
čakam vas ob štirih.
* * *
Ko je Artur Trenem ostal sam. je dolgo razmišljal in prišel do sklepa, da mora to dekle petintridesetih let brti ipak grdo, da-s i ravno je spoštovani gospod predstojnik trdil, da je lepotica. — Vendar jc prišel na sestanek ob določenem času.
Samo prav malo jc manjkalo, da bi se bil že v zadnjem trenotku vrnil. Mised, da se spušča v nevarno avantmo. v kateri bo po-le»g njega igrala tudi prava dama, živa ženska, ga je navdala s strahom. Gospod predstojnik ga je naravnost vle<kel v hišo.
Stara gospa, mati, ju je prijazno sprejela. Ko pa se je prikazala hčerka, jc bil Trenero očaran Bila je za^es lepa, čeprav že v letih. Ostala je neikoliko trenotkov v .sobi. nakar je zopet odšla; naznanili so ji, da je prišla šivilja.
—	Torej? — je vprašal predstojnik.
—	Krasna .ie! — je zaklical o-čaran Artur Trenero. Zares prava materfna slika iz mladosti.
—	Ah. vi se -znate tudi laskati! — se je nasmehnila stara gospa.
—	Gospa, to vam je pravi don
vi don Juan. . . Samo. jaz bi do Mtaviila. da bo treba biti nekoliko o preznejši! Pomislite, ako bi bila Adela to videla ! . . .
Šivilja je smejoč se odhitdla Trenero jc stal ko pribit in ni ve del, kaj bi rekel.
—	Ampak, drapri moj jjospod zanima me. zakaj sjte mi hoteli pri kriti, da stte slabič pred ženska mi. Tega vam vendar nihče, nit žena ne bo vpisala v greh, ako se kaj zgodi pred zakonom. Veste da šele zdaj vidim, da ste človek iz mesa ni (krvi. Jaz« ne maram ma-tvecc- in želela bi. da dobi moja žena za moža živega čl o ve ka. Eh ne bojim se. ona bo znala omiliti mu hišo in ga pri vezati nase. . .
—	Saj sem vam povedal, da je cel don -Tuan. ali ktjub temu kra sen dečko, iz katerega se bo iz pekel še izvrsten mož! — si je za dovoftjno mel roke gospod Pineet ti
V tem trenotku so se odprl druga vrata. Pojavilo se je aope dekle. Vedro, v nočni hal.it. v ka teri je bilo še lepše, da je Trene ru kar zaijrrailo srce. Dekle je ra dovedno gledalo mater in oba go sta.
Stara gospa je pristopila k Ar turj<u Trenem in mu zašepetala
—	Ali mi obljubite, da zapusti te \je druge ženske, ako vam dam svojo hčerko?
Trenero je pogledal deklico in začutit, da bi se rad odrekel vsem ženskam, če bi jih v resnici imel In tem odločneje je prikimal z gla vo. kar je imelo popieniti:
—	Da. Odrekam se!
Tedaj se je obrnila gospa do
deklice in izjavila s »svečanim gla som :
' — Adelia. gospod nas je počastil da zaprosi za .tvojo roko. . , Ade la. 'gospod te 1 snubi. . .
SAMO 6 DNI PREKO
• ogromnimi paral ki n« olj«
FRANCE — 6. marca
Havre — Pariško pristanišče.
Kabine tretjega raareda * umiralnlW In tekočo voda u 2. 4 all 6 oaeb Francoska kuhinja ln pljata.
tfreneh. J&ia
1* STATE ST.'.*"	NEW YORK
all lokalni arentj«.
XT. februarja: Olympic, Cherbourg*
3.	marca: Suffren, Havre.
4.	marca:
Deutsche and, Hamburg.
«. marca:
Berengaria. Cherbourg; France.
Cherbourg; Torek,
Cherbourg ln
Oporoka prijatelj ice živarf
Te dni so odprli v Ijondomi testament bogatinke Marte Gradv-jeve, ki je pred kratkim umrla Pokojniea je zapustila milijon dolarjev društvom za zaščito živali. Velik del tega denaa-ja je določen za pse in mačke brez gospodarja, ostala vsota pa za ptiče in onemogle konje.
Strašen blaznež.
V Neunburgu v Nemčiji je neki umoboCiii krojač naenkrat /.grabil izmed gruče ignijoMh se otrok 2 štiri do petletna deoka hi j>u toliko časa tolkel s kladivom p~> gla- j vi, da «ta obležlaa v krvi. Eden izmed dečkov je bil na mestni mrtev. druigi leži v brezupnem stanju.
Havre: Orduna, Bremen.
10.	marca:
George Washington. ^Bremen.
11.	marca:
Mount Clay, Hamburg.
13. marca:
Majestic. Cherbourg; Bremen. Bremen: Andanla, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam.
17.	marca:
La Savole, Havre.
18.	marca:
Cleveland, Hamburg.
20. marca:
Leviathan,
Cherbourg; Aqultanla,
Cherbourg: ritt.sl.urgh. Cherbourg; Veendam, Itotterda.>n; Berlin. Bremen
22. marca:
De Grasse, Havre. 24. marca:
Martha Washington, Trst.
24.	marca:
Pres. Harding, Cherbourg, Bremen.
25.	marca:
Columbus, Bremen; Westphalia. Hamburg.
27. marca;
Olympic, Cherbourg; Oblo. Cherbourg
31. marca:
Berengarla, Cherbourg; Suffren. Havre; Arabic. Hamburg; HepubUc, Bremen.
10. aprila;
Paris, Havre. SKUPKI IZLET.
22. maja:	i
Taris, Havre.
SKUPNI IZLET.
22. junija
ITes. Wilson, Trst. SKUPNI IZLET.
Rada bi izvedela za naslov svojega brata IGNACA PAKIŠ, ki se nahaja nekje v Peama. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa | sam oglasi, ker poročati mu imam zelo važne stvari. — Katarina Lcšnak, 212 East 30. St.,. Lorain, Ohio.
Rada bi izvedela kje se nahaja ro-: jak ANTON MARKO VIČ, do-| ma iz vasi Plese e, Jugoslavija. Jaz imam pismo ocl njegove se-[ stre in bi ga m«i rada izročila. Zato prosim, da se mi oglasi ali, pa če kdo ve za njegov na.slov, tla ga mi naznajii. .za kar mu bom hvaležna. — Miss Barica S tirna c, c o Mrs. Mikhišak, 1376 East Ave. A., New York, N. Y. (4x 24—27)
Iščem mojo družino; mati MARIJA ŠESTA X. hčere TONCA, MILKA in FRANCE PR^Š-VORK MOHORJEV iz Kntežc-vo. Pred 7. leti se je nahajala nekje v Iowa, zdaj neznani kjev se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo zna za njih naslov, da mi ga naznani, ali če sama bere, naj mi se oglasi v nje dobro. — Anton Šestan, P. O. Box 52, Shephera, Tex.
(6x 18—25)
OBIŠČITE STARO DOMOVINO
8V2 do Zagreba.
Osebno vodeni
Velikonočni Izlet
PKEKO CHKKIfOlKt.A IN PARIZA
WHITE STAR LINE
OGROMNI
S. S. MAJESTIC
Največji parnik na svetu
ODPLUJE IZ NEW Y0RKA
13. MARCA
Potniki se vkrcajo po 8. uri v petek zvečer.
Tretji razred do	Znižano za tja in
Zagreba.	nazaj
$116,76	$210.00
Davek posebej.	
VSE PRVIATNE SOSE SO ZAPRTE. NEPREKOSLJIVA HRANA.	UDOBNOST IN ULJUDNOST.
Vprašajte naše pooblaščene agente ali
WHITE STAR LINE
No. 1 BROADWAY
NEW YORK CITY
POZOB ROJAKI I
Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽUST bo obiskai rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava "Glas Naroda".
IŠČEM izvežbane šivalke moških slamnikov. — Dolga sezona, — dobra plača. Jakob Korber, 588 Broadway, New York, N. Y.
8th Floor.
NAZNANILO.
RAZPISANE SO 3 NAGRADI
Kdor k'upi pri meni od 18. Januarja pa i ki ga je do 10. aprila 1926 za svoto $25.00, dobi 10. apri'a zastonj lepo žepno uro vredno $2— -
Kdor kupi za (30.00 dobi osem-dnevno
budilko vredno $4.00. Kdor kupi za $100.00 dobi pa krasno uro (Mahagony finish, 8 day Clock) vredna $8.00.
Nagrade dobe tudi stari odjemalci, ki oa£aJb dolg in kupijo še toliko, da dosežejo eno zgorej navedenih svot._
Zato ne zamudite lepe prilike pri: —
ANTONU YERXNA, Claridge, Pa
Rojakom naznanjamo, da je postal naš zastopnik za Cleveland in okolico
Mr. LOUIS R LTD MAN, ki je v Indianapolis. Ind., zastopal naš list nad dvajset let. Pred kratkim si je ustanovil stalno bivališče v Clevelandu ter nam sporočil, da namerava tudi v Cleveland u vršiti isto delo za naš list.
tako uspešno vršil v Indianapoiisu.
Mr. Rudman je mož poštenjak od nog do glave ter mu v vseh ozirih lahko zaupate. Pravico mia pobirati naročnino za naš 1L4, sprejemati denar za oglase in naročila za knjige, ki j.h ima Glas Naroda v zalogi.
Rojakom ga toplo priporočamo ter želimo, da mu gredo na roko.
Uprava "Glasa Naroda".
KUPUJEM DOGE bele hrastove franc. Zanesljivim osebam dam kontrakt za doge. Poročajte mi podrobnosti takoj v prvem pismu-Pišite v angleščini. Max Flcischcr, 475 N. McXcic St, Memphis, Tenn.
$25. NAGRADE $25.
Prosim cenjene rojake Slovence in Hrvate, če kdo ve kje se naha ja moj mož
svoje
Trdno vribajte. da bo ta čudoviti liniment prodrl skozi luknjice ter dospel do bolečega mesta. Pain-Expel!cr odpomore zbiranju ter povzroča pravilno kroženje krvi.
35 in 70 centov po lekarnah. Pazite na tvorniiko znamko Sidro.
F. AD. FICHTER * CO. Berry ft South 5ih Si*. Brooklyn, N. Y.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —
MALI OGLASI
v "Glas Naroda*'.
Jakob Cerar
rz West Allis, Wis., pri Milwauike, Wii.
Tukaj sva živela 18 let m zadnji čas sva imela pekarijo. I)no 4. decembra 1925 je odšel z do-vozn:m avtomobilom (Delivery Truck Ford) z doma in se od takrat ni več vrnil. Zdaj ne vem 2e je živ ali mrtev in sama ne morem voditi naprej pekarije, zato sem primorana jo prodati ali pa zaren. tati. Prosim rojake, če kdo kaj ve o njem, naj mi naznani za zgoraj označeno nagTado, ali pa naj se sam oglasi.
Mrs. Mary Cerar, 8213 George St., West Allis, Wis. • (5x 20—26)