Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - II Oruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Uredništvo za Trat : Ulica Valdirivo 35/11., Tel. 29210
Poštno ček. račun: štev. 9-12410 Cena: Posamezna štev. L 20 Naročnina :	Mesečna	L	85
Za inozemstvo: Mesečno L 150
m	
	s
Wk
Leto III. - Štev. 41
Gorica - 11. oktobra 1951 - Trst
Izhaja vsak četrtek
Kako je s tržaškimi volitvami
V soboto je general W interton spet odgodil tržaške občinske volitve na prihodnje leto. Dan še ni določen. To je že druga odgoditeti. Prvotno so bile volitve določene za 7. oktober v mestu in 14. oktober v okolici. Dne 6. septembra pa jih je general Winterton odgodil za konec leta. Toda že takrat so upali italijanski krogi, da se volitve letos ne bodo vršile. Trdili so, da bi to motilo redno upravo občin, posebno odobritev proračuna, pa tudi volilnih seznamov ne bi bilo lahko po njih mnenju urediti. Kot glavni razlog navajajo, da za volitve še ni primernega psihološkega razpoloženja, »dislensione degli animi«, to je takih pogojev, da bi zmagale tiste stranke, ki so za priključitev Trsta k Italiji. Odgoditev volitev smatrajo za zmago italijanske demokracije. Odkrito priznavajo, da bi volitve ta trenutek ne koristile za Italijo ugodni rešitvi tržaškega vprašanja. Zanimivo je tudi to, da večina italijanskih strank ni sprejela predloga socialistov, da bi se na Svobodnem tržaškem ozemlju vršil plebiscit za priključitev k Italiji. Bali so se, da bi pri tem moglo priti do razdelitve ozemlja, ker bi en del lahko glasoval za Italijo, drugi pa ne. Bali so se tudi, da bi se dala pri plebiscitu možnost, glasovati za Svobodno tržaško ozemlje. Dalje bi bilo težko določiti, kdo bi imel pravico do glasovanja, ali samo stalno naseljeno prebivalstvo pred vojno ali tudi novi naseljenci. Po pisanju italijanskega tiska Tito pridno uvaža v področje B novo prebivalstvo. Toda isto delajo Italijani v področju A. Tako si nimajo drug drugemu kaj očitati. Pri plebiscitu je potrebna tudi zaščita po nevtralni oboroženi sili. Toda to bi moglo imeti različne posledice za Italijo v področju B in različne v področju A. Zato italijanske stranke niso navdušene za plebiscit. Ne samo to, tudi za volitve na področju A zahtevajo dolge psihološke priprave, pa tudi smotrne ureditve volilnih seznamov, to bi morda pomenilo, da bi dali volilno pravico številnim novim italijanskim naseljencem, slovenskim volil-cem pa bi z eno ali drugo pretvezo to pravico odrekli.
Tudi številni predlogi o etnični meji so za italijanske aspiracije pri rešitvi tržaškega vprašanja škodljivi. List »Europeo« je objavil vest, da so bila v resnici taka pogajanja med Harrimanom, Trumanovim zaupnikom, in Titom. Po teh pogajanjih bi tržaško ozemlje razdeliti med Jugoslavijo in Italijo, in sicer v glavnem po etnični, to je narodnostni meji. Tudi tržaški kominfor-misti so nalepli po mestnih ulicah lepake, na katerih so začrtani tržaški zemljevidi z etničnimi mejami, kot so jih predlagali ob raznih pogajanjih. Uradni tisk je vse take vesti zanikal. Toda niti Italijani sami ne verjamejo tem zanikanjem in pravijo, da bo nekaj le na tem. Brez dvoma pa vsi taki predlogi koristijo pravični stvari. Svetovnemu javnemu mnenju se tako odpro oči, da je na Svobodnem tržaškem ozemlju vendarle nekaj Slovencev in Hrvatov in da je celo večji del ozemlja naseljen z neitalijanskim ljudstvom, dočirn so italijanski prebivalci po večini le v mestnih središčih.
Nov dogodek pri rešitvi tržaškega vprašanja je tudi uspeh potovanja ministrskega predsednika De Gaspe-ri-ja v Ameriko. Bali smo se, da bo to njegovo potovanje zapečatilo u-sodo tržaških Slovencev. Italiji je to potovanje v marsikakem oziru koristilo. Amerikanci so predvsem ob-
ljubili, da bodo še dalje nudili svojo gospodarsko pomoč. V Italiji je preveč lačnih ust in brez tuje pomoči morajo stradati. Italijani morajo biti De Gasperiju hvaležni, da je marsikoga rešil gotove lakote. Upamo pa, da Tržačanom ne bo treba deliti gospodarske usode prebivalcev Apeninskega polotoka. Zakaj po tem potovanju ni nič več slišati o znani trostranski obljubi, po kateri bi moralo celo Svobodno tržaško ozemlje spadati pod Italijo. Zdi se, da je z De Gasperijevim potovanjem ta obljuba za vedno pokopana. Kljub vsem lepim besedam so Amerikanci skrbno pazili, da niso izrekli nobene besede, ki bi se mogle razlagati kot pritisk na Tita, naj glede Trsta popusti. Naj se uradne izjave o De Gasperijevih razgovorih z ameriškimi državniki obračajo, koliko hočejo, ostane vedno vtis, da si niso hoteli Amerikanci niti najmanj vezati rok glede tržaškega vprašanja. Tako ostanejo možna samo direktna pogajanja med Titom in Italijo. Pogajanja pa nimajo smisla, če vsakdo nekoliko ne popusti. To bi pa nujno privedlo do razdelitve ozemlja. Razdelitev pa bi bila za Italijo manj ugodna. Zato je verjetno, da bo stvar ostala tako
kot je. Edino, kar želijo doseči Italijani v tem položaju, je da bi se anglo-ameriška vojaška uprava raztegnila tudi na področje B, da bi s tem, kakor pravijo, zaustavili izseljevanje italijanskega življa. Toda to bi utegnilo zadeti na Titov protest zaradi tega, ker Angleži in A-merikanci v področju A očitno zapostavljajo slovensko prebivalstvo ter v slovenskih tržaških predmestjih ter okoliških občinah z vsemi sredstvi podpirajo priseljevanje Italijanov v škodo domačemu prebivalstvu.
Doslej je videl gospod župan Bartoli svojo glavno nalogo v tem, da je z vsemi silami delal za priključitev Trsta k Italiji. To je delal v i-menu svojih volilcev. Toda izvoljen je bil le za dve leti. Zavezniki so mu zdaj službo podaljšali. Nočemo razpravljati o tem, ali je to pravilno ali ne. Toda gotovo je, da se je v tem času v Trstu nekaj spremenilo. Ideološki spori so stopili v ozadje. Če bi se pri bodočih volitvah posrečilo združiti tiste volilce, ki niso za priključitev k Apeninskemu polotoku, za skupen nastop, bi bržkone taka koalicija prodrla. Gospod župan Bartoli ne bi več smel odslej dajati političnih izjav v imenu večine tržaškega prebivalstva, temi)a'-v imenu gospoda generala Winterto-na, ki mu je, četudi nerad, podaljšal dobo njegovega službovanja.
Usoda odpadlih duhovnikov pod komunističnimi režimi
Z nedavno aretacijo odpadlega madžarskega katoliškega duhovnika Balogha, ki se je v zadnjih letih zelo zavzemal za komunistično stvar in se je postavil v boju proti katoliški Cerkvi in madžarskim Škofom čisto na stališče madžarske vlade, so madžarski komunisti spravili sami sebe v očitno zadrego, kar dokazuje dejstvo, da madžarski tisk še do danes ni omenil Baloghove aretacije. Kakor se zdi, je Balogh izkoriščal vse svoje uradne funkcije v madžarski »ljudski demokraciji« za to, da je prikrival za tem svojini delovanjem svoje velikopotezne tihotapske posle. Njegove uradne funkcije pa niso bile majhne. Med drugim je bil predsednik mirovnega odbora -katoliških duhovnikov ter ustanovitelj in predsednik sopotniške »Neodvisne demokratične stranke«, ki so jo imenovali tudi Baloghova stranka.
Madžarska tajna policija ga je prvič aretirala letos v mesecu juniju. Čez nekaj dni ga je sicer izpustila, toda po najnovejših poročilih iz Budimpešte je bil pred kratkim spet aretiran na svojem domu.
Tukaj vidimo zopet primer, kako
žalostno končajo katoliški duhovniki, ki se začnejo udinjati v službi komunističnih mogotcev. Iz naših slovenskih razmer bi tudi lahko navedli več takih primerov. Morda niso še končali v zaporu kot Balogh zaradi poneverbe, vendar nihče ni dosegel tega, po čemer je hrepenel. Visoko so nekoč stali v očeh vernega ljudstva, dočim so danes le pisarji kakih partizanskih zgodovin ali pa »muštrajo« komunistično mladino v šolah. Neizmerno daieč so od onih častnih stolčkov, o katerih so kdaj sanjali.
Stalinove izjave časnikarjem
Nova faza v razvoju znane sovjetske ofenzive za mir. ..
Vsevedni Stalin, kateri vedno pravo ugane kot nekdaj Zeus na Olimpu, je pretekli teden dal posebne izjave dopisniku moskovskega lista »Pravda«. Njegove izjave so v toliko važne, ker se dotikajo vprašanja o atomskem oboroževanju in ker pomenijo nov moment v razvoju sovjetske ofenzive za mir.
Najprej smo slišali iz Amerike izjavo iz predsedniške hiše, da so
Cerkve v Budimpešti
Kot poročajo iz Budimpešte so madžarske komunistične oblasti odločile, da bodo porušile še dve cerkvi, ki »ovirata« cestni promet. Gre za cerkev sv. Ane blizu Kossuthove-ga mostu in za svetišče Lehel - Ter, ki leži za zahodno železniško postajo.
Iz tistih razlogov je bilo doslej porušenih že več cerkva v Budimpešti. Posebno veliko ogorčenje je povzročilo porušenje cerkve »Maria-num Regnum«, katero so porušili, da so na istem prostoru postavili 16 m visok spomenik Stalinu.
Zemljevidi na Madžarskem
Na Madžarskem so vsi zemljevidi, ki do njih lahko pride madžarski državljan, pod policijskim nadzorstvom in je za nakup in uporabljanje zemljevidov potrebno posebno dovoljenje vojnega ministrstva. Kdor dobi dovoljenje za nakup prometnega zemljevida, ki ga je sicer na Madžarskem zelo težko dobiti, mora podpisati posebno potrdilo, navesti razlog, čemu mu bo služil zemljevid, in se obvezati, da ga bo uporabljal samo zase, in da ga bo imel spravljenega na takem mestu, da zemljevid ne bo dostopen drugim. Za kršilce teh »varnostnih ukrepov«, ki jih .celo v Sovjetski zvezi ne poznajo, je predvideno, da pridejo pred vojaško sodišče.
v sovjetski Rusiji eksplodirali drugo poskusno atomsko bombo. Temu so čez nekaj dni sledile Stalinove izjave. Ruski diktator je v bistvu povedal sledeče:	Rusija	gradi atomske
bombe zaradi obrambe proti naklepom anglo-ameriškega napadalnega bloka. Torej ima, kakor vedno, le obrambne in miroljubne naklepe. Zato naj se na Zapadu nič ne bojijo kakega ruskega napada, saj Sovjetska zveza želi le eno, da bi prišlo do kontrole in prepovedi atomskega orožja.
Tako nekako je povedal »očka« Stalin.
Zapadni svet se pa zaradi miroljubnih Stalinovih izjav ni prav nič pomiril, ker se je v tolikih letih le naučil razlikovati med besedami in dejanji očka Stalina. Zato se časopisi in diplomati izprašujejo, kaj se skriva za temi izjavami. Po večini so mnenja, da je to le nova faza v razvoju znane ofenzive za mir. Dolgo so Sovjeti obdelovali zapadni svet z glasno in bučno propagando za mir. Izjave vsakovrstnih ljudi, podpisi milijonov in milijonov, velikanski svetovni kongresi miru, tisk in radio, vse je moralo pričati o želji Sovjetske zveze in svetovnega komunizma po miru. Ker so se na Zapadu demokratske države kljub temu začele resno oboroževati, so poskušali najprej z znano konferenco v Parizu, da bi jih prepričali o svojih miroljubnih željah. Ker tudi ta in drugi poskusi niso uspeli, je sedaj Stalin začel prikrito groziti z atomsko bombo, češ kaj pravijo Francozi in Angleži, ker se lahko zgodi, da bodo v par urah Pariz in London kup pepela.
Tako grožnjo vidijo torej mnogi v Stalinovih izjavah, ker o kaj resni nameri Sovjetske zveze, da bi začeli s pogajanji za kontrolo nad atomsko silo, ne računajo. Predobro so vsem v spominu trmasti nastopi sovjetskega zastopnika pred odborom Združenih narodov za atomsko silo. Kako se Rusi takrat niso dali
prepričati, da bi pristali na mednarodno kontrolo atomske energije, tako se tudi za naprej ne bodo dali.
Nasproti sovjetskim poskusom z atomsko bombo stavijo časopisi izjave raznih strokovnjakov o novih a-tomskih orožjih, ki so jih baje zgradili Amerikanci. Tu gre za manjša atomska orožja, kot so topovske krogle in po radiu vodeni iztrelki, ki so menda že gotovi.
Kakorkoli naj bo, svet govori o miru, gradi pa le novo orožje. Edini, ki govori o miru in tudi res dela zanj, je sv. oče papež.
Nova pogajanja na Koreji
General Ridgway je sprejel Pan Mun Jom kot novi kraj, kjer se bodo vršila pogajanja za premirje. V ta namen so se včeraj sestali zastopniki obeh vojskujočih se strank in razpravljali o možnosti nadaljevanja razgovorov za premirje. Pan Mun Jom je majhna vasiea 8 km jugovzhodno od Kaesonga.
Predhodno so komunisti sprejeli predlog poveljstva čet OZN, da bodo odgovorni obe stranki za zaščito kraja, kjer se bodo vršila pogajanja.
Glavna ovira pri novih pogajanjih je določiti razmejitev nevtralne cone, ki je po Ridgwayevem predlogu precej manjša kot po komunističnem.
Zadnja poročila iz bojišča pravijo, da čete OZN stalno napredujejo, kljub hudemu nasprotnikovemu zapornemu ognju in so zasedle že vrsto važnih sovražnikovih postojank.
Izreden tekač
Na mednarodnih tekmah v teku je zmagal Čehoslovak Emil Zatopek, ki je pretekel v eni uri km 20,055. Do sedaj ni še noben človek tekel tako hitro. Najboljši tekač do sedaj Finec Heino je napravil v eni uri km 19,339. — Nam navadnim zemljanom se zdi veliko že, če napravimo s kolesom 20 km v eni uri. Zatopek jih je pa pretekel s svojimi nogami. Se vidi, da ima dobra pljuča in mišice.
Raj na zemlji bo leta 1960
Iz Moskve poročajo, da obljubljajo sovjetski pisatelji uresničenje marksističnega raja na zemlji že leta 1960 ali nekako v tistem času.
Sovjetski propagandisti so menda res prepričani, da je sovjetsko ljudstvo tako izredno naivno, da bo verjelo v možnosti uresničenja te utopije v enem samem desetletju ali še prej. Saj lahko ljudje v Sovjetski zvezi po svojem lastnem življenju presodijo, kako neverjetno daleč so še celo od čisto navadnega dostojnega življenja, ki ga uživamo mi na Zahodu, kaj šele od idealne države, po kateri je človeštvo vedno hrepenelo.
Seveda ni mogoče izključiti možnosti, da bo Stalin lepega dne naznanil, da je komunizem uresničen. Mož, ki je leta 1947 brez sramu izjavil, da je sovjetska država odpravila nezdrave mestne predele v Moskvi, se gotovo tudi leta 1960 ne bo pomišljal reči svojemu slabo hranjenemu, slabo oblečenemu in slabo na-
»Katoliški glas" v vsako slovensko družino I
stanjenemu ljudstvu, da je doseglo utopijo.
Toda če bo to storil, kakšen nov grad v oblakih naj potem obljubi svojim podložnikom, da bi jih sprijaznili z novim pomanjkanjem in z žrtvami brez konca v bodočnosti?
To je težko vprašanje in kar nič ne zavidamo Moskve, ko si beli glavo, kako naj ga reši.
Kantonalne volitve v Franciji
V ponedeljek so se vršile v Franciji delne kantonalne volitve. Prihodnjo nedeljo se bodo spet vršile in obenem tudi zaključile.
Udeležba na voliščih je bila zelo nizka. Stranke vladne koalicije so dosegle znaten uspeh, dočim so ko-minformisti in sociplisti nazadovali, a golisti le znatno napredovali. Sedanje število oddanih glasov raznim strankam ne more biti merilo za sedanje razmerje političnih sil v Franciji, ker niso vse stranke postavile lastnih kandidatov v vseh kantonih.
ŽIVIMO S CERKVI/O!
   ....   (Družabna pravda)   
•ajpodanktl
Dvaindvajseta nedelja po binkoštih
Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22, 15-21)
Tisti čas so farizeji odšli in se posvetovali, da bi Jezusa ujeli v besedi. In pošljejo k njemu svoje učence skupaj s herodovci in reko: Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se ne meniš za nikogar, ker ne gledaš na osebo. Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali se sme dajati cesarju davek ali ne? — Jezus pa je spoznal njih zlobnost in rekel: Kaj me .skušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec. — Prinesli so mu denar. In Jezus jim reče: Čigava je ta podoba in napis? — Reko mu: Cesarjeva. — Tedaj jim pravi: Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.
*
V Jezusovem času je bila Palestina navadna rimska pokrajina in tudi kralj Herod je bil podložen rimskemu cesarju. Judje so silno svobodoljubni, zato jih je bolelo to suženjstvo. Hrepeneli so po svobodi. Nekaterim pa so spremenjene razmere prinesle korist in so bili Rimljanom naklonjeni. Skupina teh različno mislečih ljudi se je zbrala, da bi skušala Jezusa. Čeprav so si drugače nasprotovali, jih je tu družilo skupno sovraštvo do Jezusa. Hinavsko so pohvalili Jezusovo resnicoljubnost, potem pa so ga zvito vprašali: Ali se sme cesarju davek dajati ali ne?
Gotovo so se na tihem veselili svoje zvijače. Kakorkoli bi Jezus odgovoril, mu bodo lahko škodovali. Če bo rekel, da ne smejo plačevati davka, bi ga prijatelji rimske oblasti zatožili in bi bil obsojen kot upornik. Če bo pa rekel, naj plačujejo davek, ga bodo očrnili pri ljudstvu, ki je težko prenašalo rimski jarem.
Jezus se ne da zbegati. Rekel jim je, naj mu pokažejo davčni denar. Sam ga niti ni imel. Opozori jih na cesarjevo podobo in cesarjev napis. Denar so torej prejeli od Rimljanov in s tem tudi priznali rimsko oblast. Če so sprejeli denar, so dolžni z njim tudi davke plačevati:	Dajte
Razporoka je velika rakova rana sedanje družbe: uničuje namreč družino, ki je temelj človeške družbe, ter izpodjeda s tem korenine, po katerih doteka človeški družbi novo življenje. V družino samo prinaša razporoka nestalnost in strah pred bodočnostjo, obenem pa podpira lahkomiselno sklepanje zakonskih zvez ter odpira na široko vrata zakonski nezvestobi. Namesto sreče, ki jo obeta, prinaša v večini slučajev le nesrečo in gorje. Statistično je dokazano, da konča sorazmerno več razporočenih kot poročenih oseb svoje življenje s samomorom. Časopisi so polni takih novic. Tako je neka žena v Zueriehu poskušala iz obupa in žalosti zaradi razporoke zastrupiti svoje štiri otroke s tem, da jim je pomešala strupa med marmelado. V večini slučajev so namreč ženske tiste, ki so zaradi razporoke poleg otrok najbolj prizadete.
Toda še hujše so posledice, ki jih prinaša razporoka otrokom samim. Taki otroci so oropani najdražjega v svojem življenju, oropani so ljubezni vsaj enega svojih staršev. Oropani so nadalje prave družinske vzgoje, ki je brez sodelovanja obeh staršev pomanjkljiva in enostranska. Zato rastejo taki otroci kot divji les ter zaidejo mnogi izmed njih prav kmalu na pot hudobije in zločinstva. V Franciji je bilo leta 1936 izročeno posebnim mladinskim sodiščem 10.879 mladih zločincev; I. 1915 je zraslo to število na 22.531 in 1. 1916 na 31.600. Od vseh teh mladih zločincev je bilo 80 odstotkov ali štiri petine otrok razporočenih staršev. Podobne razmere vladajo po vseh državah, kjer je razporoka postavno dovoljena.
Katoliška Cerkev ne pozna razporoke ter se drži natančno Kristusovega nauka: »Kar je. Bog združil, tega naj človek ne loči!« Le v izrednih slučajih dovoli tako zvano ločitev, dovoli, da gresta mož in žena na-
cesarju, kar je cesarjevega! Opozoril pa jih je še na nekaj, česar ga niso vprašali: Dajte Bogu, kar je božjega!
To je tisto merilo, ki ga mora vsak katoličan poznati in po katerem se mora tudi ravnati. Kot državljan ima gotove dolžnosti do države, ki jih je v vesti dolžan izpolnjevati. Svojo domovino mora ljubiti, braniti in tudi z davki podpirati. Če ima država dobre ceste in železnice, če ima dobro vpeljano trgovino, imajo od tega vsi korist, zato pa lahko tudi država zahteva pomoč od vseh državljanov.
Še večjo dolžnost pa ima vsakdo do Boga. Od njega smo še več prejeli in nam obljublja večno srečo, zato ga moramo častiti in mu služiti. Božja čast nam mora biti pri srcu, božje zapovedi nam morajo biti svete. Če zahteva država zase skoraj božjo čast in oblast — kakor v komunističnih državah — jo katoličan seveda marsikdaj ne more ubogati, ker je treba Boga bolj poslušati kakor ljudi.
Pri volitvah se snujejo temelji državne oblasti. Zato bi moral vsakdo s svojim glasom podpreti take ljudi, ki bodo res služili koristim svoje domovine in jih ne bodo trgali od Boga in od Cerkve. Na to merilo bi se moral vsakdo ozirati.
NEDELJSKA MOLITEV
O BOG, NAŠE PRIBEŽALIŠČE IN NAŠA MOČ:	POSLUŠAJ	PO-
BOŽNE PROŠNJE SVOJE CERKVE, KI SAM POBOŽNOST NAV-DIHUJEŠ. IN DAJ. DA. KAR VERNO PROSIMO, V RESNICI DOSEŽEMO.
Koledar za prihodnji teden
14. oktobra. NEDELJA. 22. pobinkoštna; Kalist, papež in mučenec.
15. PONEDELJEK. Terezija Velika, dev.
16. TOREK. Hedviga, vdova.
17. SREDA. Marjeta M. Alakok, devica.
18. ČETRTEK. Luka. evangelist. .
19. PETEK. Peter Alkantarski, spozn.
20. SOBOTA. Irena, devica in mučenica.
razen, a tako, da ostaneta še vedno mož in žena, ki se ne moreta na novo s kom drugim poročiti in ki si morata zakonsko zvestobo tudi nadalje ohraniti. Druge, posebno protestantovske cerkve so glede razporoke zelo popustljive, kar jim nudi pri pridobivanju novih vernikov, posebno v misijonskih deželah, napram katoliški Cerkvi precejšnjo ugodnost.
Na splošno je razporoka upeljana po vseh komunističnih, protestantovskih in tudi versko mešanih državah, pa tudi po nekaterih katoliških državah, kot n. pr. v Franciji, kjer katoliške politične stranke nimajo dovolj moči, da bi jo odpravile. Kakor znano, italijanska ustava ne pozna razporoke, kljub temu morajo bili italijanski državljani budno na straži, da ne pridejo na oblast ljudje in stranke, ki bi jo nedvomno takoj uzakonili, če ne zaradi drugega, pa vsaj iz sovraštva do katoliške Cerkve.
Veliko propagando za razporoko delajo vede ali nevede vsi tisli časopisi in revije, ki poročajo o razporokah in ponovnih porokah raznih filmskih igralcev in igralk ter prinašajo celo njihove slike. Veliko bolj vzgojno in za človeško družbo nedvomno bolj koristno bi bilo, če bi pisali in prinašali slike o gorju neštetih razbitih družin ter o nesreči neštetih zanemarjenih, za očetovsko ali materinsko ali celo za obojno ljubezen ogoljufanih in v premnogih slučajih na zločinsko pot potisnjenih otrok. O tem naj bi pisale te revije, in ne o lahkoživem življenju raznih filmskih zvezd in njihovih nič manj lahkoraišljenih trabantov, ker vse to vzbuja pri mla lili bralcih in bralkah teh revij le neizpolnjive želje po lagodnem in posvetnem življenju ter ubija v njihovih srcih vsak smisel za svetost in nerazdružnost krščanskega zakona.
(Nadaljevanje in konec).
Naša mati sv. Cerkev nam je v zadnjih desetletjih kar na široko odprla vse neizčrpane zaklade resnice in dalo navodila za srečno urejeno življenje. Treba je le, da iz njih zajemamo in pijemo. — Vse okrožnice, ki jih izdajajo papeži, preveva duh božje resnice, velikodušna in nesebična skrb za časno in večno srečo človeštva. Obenem pa najdemo v njih nasvete, navodila in povelja, kako naj premagamo najnevarnejše sovražnike zveličanja.
OČITEK NEMODERNOST1
Ljudje, ki prav malo ali celo nič ne poznajo okrožnic velikih papežev, radi očitajo Cerkvi, da ni moderna, da je preveč starokopitna. S tem sami priznavajo svojo nevednost. — V eni stvari Cerkev res ni moderna, sodobna — in to je v sprejemanju zmot, v hlastanju po užitkih tega sve-ta. Moderno se dandanes zdi takim revežem živeti v temi, v grehu, v zablodah. Take laži-modernosti, take sodobnosti Cerkev ne pozna. Nezdružljivo je z njo. Pač pa je Cerkev moderna v ljubežni do resnice, v boju za resnično in pravično ureditev človeške družbe, v zvestobi do Kristusa.
UVAŽUJMO NAUK CERKVE
Otroke, ki omalovažujejo in prezirajo nasvete Svojih staršev, navadno že na zemlji zadene kazen. Žal, da moramo tudi mi priznati, da papeških okrožnic nismo sprejemali s tistim spoštovanjem, kakor bi jih morali kot dobri katoličani. Ni se nam ljubilo jih temeljito in resno študirati. Zdelo se nam je, da vse že vemo in znamo. 0-stali smo le na površju, do jedra teh okrož-nič nismo prodrli. Zato nismo imeli ne volje ne časa, da bi po naukih teh okrožnic uredili zasebno, družinsko in javno življenje. Ker smo gradili brez trdnih temeljev, ki so jih nudile socialne okrožnice, st» nam je marsikaj za vedno zrušilo v prah.
Kristus je govoril apostolom: »Kdor vas posluša, mene posluša.« Papež je naslednik
Smrtna kosa med našimi izseljenci
t Pirih Milka
Dne 17. sept. je umrla v švicarskem Luganu, kamor je prišla iz Anglije na zdravniški pregled, 25 letna Pirih Milka, p. d. Robova iz Cerkna. Zvesti naročnici večni pokoj!
f Franc Tratnik
V južnem Walesu v Glyn Castle Collier Resolwen pri Neathu je v rudniku zasulo Franca Tratnika. Rodil se je 21. 7. 1924 v vasi Žagolič župnije Col nad Vipavo. Še mlad je šel po isti poti kot toliko drugih v svet. Koncem leta 1917, je prišel na Angleško, kjer je od početka delal v rudniku. Za božič se je pripravljal na poroko, a božja volja je hotela, da je praznoval svatbo v nebesih. K pogrebu 5. septembra so prihiteli Slovenci iz vsega južnega Walesa, pravtako mnogo domačinov s Srbi, Poljaki, Ukrajinci in Hrvati, ki so prinesli cvetja in vencev na krsto in grob. Pogrebne obrede je opravil slovenski župnik, ki se je tudi v nekaj besedah poslovil na pokopališču v Aberdare od pokojnika. Na pokopališču se je poslovil od pok. Franceta tudi pevski zbor iz Hcngoeda s pesmijo: Vigred se povrne. R.I.P.
t Viktor Safošnik
V soboto 8. septembra je v bolnišnici v Lancastru preminul Viktor Safošnik. Rodil se je v Dolnji Polskavi 17. 2. 1909 in nekako pred tremi leti prišel v Anglijo ter večino teh let preživel v Lancastru. Delal je v tovarni. V sredo 12. septembra ga je pokopal slov. župnik na pokopališču v Lancastru, kamor so pokojnika spremili njegovi prijatelji in soproga, ki so tudi pokrili grob s cvetjem in venci. R.I.P.
t Franc Kogovšek
Mnogi iz skupine slovenskih beguncev, ki je bila v Italiji, sc ga spominjajo. Iz Nemčije je odšel v Belgijo, kjer je sprejel delo v, rudniku, a se je težko ponesrečil že prvo leto. Ostal je invalid penzionist, ki je poskušal spet študirati. Posledice nesreče so mu ostale ter ga končno uničile. Umrl je 17. avgusta. Po maši za pokojnim ga je spremil na pokopališče slov. duhovnik g. V. Žakelj. Prišli so se poslovit od njega pevci iz Eisdena in poleg vse slovenske kolonije tudi Srbi, Poljaki in Italijani. R.I.P.
Petra, poglavarja apostolov. Zato naj še posebno velja ta Kristusova beseda. Kdor posluša Kristusa. Po papežu nas Kristus sam uči in svari, po papežu nam Kristus govori. Zato smo dolžni spoštovati, njegovo oblast in čast braniti.
Zato naj ima vsak katoličan do papeških okrožnic veliko spoštovanje! Zaveda naj se, da je po nauku sv. Pavla Cerkev skrivnostni, naprej živeči Kristus med nami. Mi smo udje tega telesa. Zato moramo skrbeti za napredek in rast sv. Cerkve, kar pomeni napredek in rast ter blagostanje vse splošnosti božjih otrok, ki napolnjujejo zemljo. Delati moramo na to, da bo
Akoravno je Francija precej razkristja-njena, ima v primeri s prebivalstvom zelo veliko duhovnikov:	51	tisoč duhovnikov
na 42 milijonov prebivalstva', tako da pride en duhovnik na 686 katoličanov in 137 pripadnikov drugih veroizpovedi. Če bi presojali francoske razmere na podlagi teh številk, bi morali reči, da morajo biti naravnost izvrstne, in vendar so razmere čisto drugačne. Medtem ko je po mestih veliko duhovnikov, je duhovščina na deželi bolj redka, tako da morajo upravljati duhovniki velike in razsežne župnije in dostikrat tudi po več župnij skupaj. To vzame duhovnikom veliko časa, tako da ne morejo svojega dušnopastirskega dela poglobiti, kakor bi hoteli in kakor bi bilo tudi potrebno. Poleg tega se število duhovniškega naraščaja zadnja leta vedno bolj manjša, kar je vzrok, da manjka mladih delavnih duhovniških moči. Glede duhovniških poklicev je kmetski stan popolnoma odpove-
Slovenski Korošci se pridno gibljejo, saj bi jih sicer nemško morje že davno požrlo. Pri tem doživljajo vesele in žalostne kakor vsakdo, kdor je v boju za kak ideal.
Tak vesel dogodek je bil za vso Koroško 50. jubilej gospodinjske šole v Št. Rupertu. Praznovali so ga v nedeljo 23. sept. Ob tej priliki so se zbrali predstavniki iz cele Koroške, duhovniki in narodno zavedni laiki, ter velikanska množica ljudi. Prišli so zato, da se skupaj s č. sestro prednico Gabrijelo Lienliard ter ostalimi šolskimi sestrami poveselijo zaradi njihovega uspešnega 50-letncga dela na »Narodni šoli« v Št. Rupertu. Tukaj vodijo šolske sestre z velikim uspehom gospodinjsko šolo, iz katere je v 50 letih izšlo že na stotine odličnih koroških gospodinj. Slavje je bilo dvodelno: zjutraj v cerkvi s sv. mašo, zahvalno pesmijo in pridigo dr. Hornbocka, popoldne pa na prostem z nastopom pevskih zborov in igralskih skupin. Med drugimi so nastopili tudi otroci iz Št. Lenarta, ki so izvajali skoro vse točke kakor ob nastopu v Gorici. Seveda so otroci tudi doma želi vse priznanje kot v Gorici.
Poleg takih uspehov beležijo Korošci tudi razne primere preganjanja in zapo-
vedno več ljudi spoznavalo in končno dobro poznalo socialni nauk Cerkve ter po njem uredilo, svoje življenje. Živeti mora-mo s Cerkvijo, čutiti moramo z njo. Njena bolečine morajo postati tudi naše bolečina, njena skrb tudi naša skrb, njene naloge tudi nase naloge, njeni cilji tudi naši cilji.
To, da smo se premalo zanimali za socialne okrožnice papežev, je naša velika krivda. Kako naj jo izbrišemo? Tako. da odslej ne bomo samo poslušalci socialnih naukov naše matere sv. Cerkve, ampak tudi vršitelji v našem zasebnem in javnem delovanju.
M gr
dal. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da je ravno francoski kmetski stan poleg delavstva najbolj versko indiferenten (mlačen), medtem ko je meščanski stan postal zadnja desetletja nositelj francoskega katoličanstva. Sicer se isti pojav opaža tudi drugod, kot na pr. v Avstriji, kjer dajejo ravno kmetje najmanj duhovniških poklicev. Zdi se, kakor da se povračamo v prve krščanske čase, ko se je krščanstvo ravno iz mest razširjalo na deželo, kar potrjuje beseda »pogan«, ki pomeni prvotno prebivalca sel in vasi (pagusvas, selo) in ki so jo rabili pozneje na splošno za vse nekristjane. Kaj je vzrok, da so se kmetje po nekaterih deželah odtujili krščanski veri in da se na drugi strani ravno meščanstvo in višji krogi, ki so bili v prejšnjih stoletjih nositclji brezverstva, povračajo k veri svojih očetov, je težko odgovoriti. Na vsak način je to zelo zanimivo vprašanje.
stavljanja od strani nemške večine. Tako nas je neprijetno zadela vest, da je bil prestavljen učitelj Arrnin Kurbus, ki je pri-pravil in vodil otroke iz Št. Lenarta na njihovem obisku v Gorici in Trstu. Videli smo, kako je to delo opravljal nesebično in požrtvovalno, sedaj ga pa za plačilo prestavijo. Ali odgovorne šolske oblasti menijo prav zares, da morajo učitelji — idealisti iti po poti Martina Kačurja, če nočejo bili »hlapci«'!
Št. Lenartski otroci so se od svojega priljubljenega vzgojitelja z žalostjo poslovili ter se ga spominjajo tudi v »Našem tedniku« ko obujajo spomine na svoje potovanje v Gorico in 1 rst.
Uspehi jugoslovanskega športa
Jugoslovanski nogomet beleži v zadnjem času dva velika uspeha:	v	Zagrebu	je
nogometni klub Dinamo premagal dunajskega prvaka Rapida s 6-2. To je za Dinamo sijajen ua|>eh, ker je moštvo Rapida znano po svoji odlični igri in tehniki.
V Beogradu je pa »Crvena zvezda« premagala drugo dunajsko enajstorico Wacker s 4-1. Tudi ta zmaga pomeni velik uspeh.
POSLEDICE RAZPOROKE
Jesenski skupni shod Marijinih družb in Apostolstva molitve
v nedeljo 21. oktobra v Trstu
Škofijsko vodstvo Marijinih družb in Apostolstva molitve priredi tudi letos skupni jesenski shod za vse Marijine družbe in za vse bratovščine Apostolstva molitve. Doslej smo imeli tri take vsakoletne shode in sicer vedno v Dolini. Letos pa bo ta naš skupni praznik v Trstu in sicer na misijonsko nedeljo 21. oktobra. Na ta način bomo izven-cerkveni del kongresa izvedli v večjem obsegu.
Prav te dni se vrši v Rimu mednarodni kongres za laični apostolat. Sv. Cerkev nenehno vabi dobre vernike k sodelovanju v korist ne-umrjočili duš. Tak je tudi namen naših skupnih shodov. Vsako leto naj se nam pridruži vedno več doraščajoče mladine, vsako leto naj bo naš jesenski shod vesel dan, ki je namenjen samo organiziranim katoličanom. Podpisana vljudno vabiva prav vse člane obeh organizacij na letošnji skupni shod. Točno ob štirih popoldne bodimo vsi zbrani v cerkvi na Montuzzi (kapucinska cerkev), kjer bo najprej rožni venec, nato govor in slovesni blagoslov s petimi litanijami ter z molitvami za mesečni shod. Ob petih in četrt bo v Avditoriju kratka misijonska prireditev s krasnim barvanim filmom »Mati božja«. Tako bomo na tem shodu v veliko večji obliki kot prej poudarili našo skupno ljubezen do Matere božje in željo po vedno večjem sodelovanju v korist duš. (Navodilo za prireditev v Avditoriju preberite na drugem mestu).
S pozdravom »Po Mariji k Jezusu« vas pričakujemo na letošnjem jesenskem shodu. Vsem na veselo svidenje!
Silvani Natal	Gracar	Jožef
škof. voditelj M D	škof.	voditelj A M
Problem francoske duhovščine
Vesele in žalostne iz Koroške
G. prefektu Palamari v slovo
Po štiriletnem službovanju v Gorici jemlje te dni slovo od nas goriški prefekt dr. Palamara.
Ko je prišel med nas, smo upali in pričakovali, da bo reševal v duhu krščanske pravičnosti in demokracije tudi vprašanja, ki se tičejo nas Slovencev, kakor bi to zahtevala načela resnične krščanske demokracije. Toda na žalost moramo ob slovesu povedati, da g. prefekt ni izpolnil našega pričakovanja.
Pustil je nerešeno vprašanje Siro-tišča sv. Družine, katero imajo še vedno do polovice zasedeno begunci iz Rafuta, čeprav sta g. prefekt in pa g. župan ponovno obljubila, da bosta dala Sirotišče izprazniti. Tudi zavod »Alojzijevišče« v ulici don Bosco čaka zaman, da bo celotna stavba služila svojemu namenu.
Stopetdeset slovenskih otrok optantov čaka še vedno, da bi smeli v šole, iz katerih so bili nepričakovano izgnani.
Na goriškem županstvu in pa na goriških župnih uradih čakajo visoki kupi aktov porok optantov, ki niso registrirane zato, ker se pristojne oblasti zoperstavljajo njihovemu vpisu. Po vseh ostalih provincah
ital. republike registrirajo poroke optantov sklenjene z italijanskimi državljani odnosno državljankami. Samo v nekaterih občinah goriške province — predvsem pa v Gorici — se temu upirajo in delajo nerazumljive razlike med optanti in optanti.
Vemo tudi, da je g. prefekt osebno ustavil plačo zaslužnim našim duhovnikom, češ da so z mirovno pogodbo izgubili državljanstvo, kljub temu, da vršijo redno svojo službo in da so vložili prošnjo (opcijo) za ohranitev italijanskega državljanstva. Naravno in božje pravo zahteva, da damo delavcu zasluženo plačilo! Zakaj ni hotel g. prefekt Palamara tega načela uveljaviti?
Na novem mestu, kamor ga pošiljajo njegovi predstavniki, želimo g. prefektu obilo uspeha pri njegovem delu in zlasti, da bi se znal bolj držati krščanske pravičnosti in demokratičnosti do vseh.
Od novega g. prefekta dr. Oskarja Benussi-ja pa pričakujemo, da bo rešil ravno ta in druga pereča vprašanja, ki jih njegov prednik ni znal ali pa ni hotel rešiti v obči blagor vseh prebivalcev naše obmejne pokrajine.
GIOISIPIOIDIAIRiSITIVIO
DOMAČI KRVH
Dober je, posebno še, ker je doma pridelan.
Seveda danes smo bolj fini kot pred 50 leti, ko je bil beli kruh na mizi za Veliko noč, pri bogatejših tudi za Božič. Drugače pa je pel koruzni kruh, še več pod pepelom pečena koruzna pogača in pa polenta. V zelo mnogih družinah je bila polenta dnevno dvakrat na mizi, zjutraj in zvečer. In ljudje so bili bolj zdravi kot danes in tudi bolj močni. Seveda so trdo živeli. Danes hočemo beli kruh, ob vsakem obedu.
Če pa hočeš imeti domačega kruha iz doma pridelanega žita, potem moraš sejati pšenico.
Katero? Če ne poznaš boljše, je tudi »mentana« še vedno priporočljiva, posebno za naše zemlje, ki niso po naravi posebno rodovitne. — Dobra vrsta, ki jo tudi za naše kraje priporočajo, je »impeto«. — Če imaš pa bolj rodovitno zemljo, lahko seješ tudi »S.Pastore«, Mara, )>Damiano Chiesa«.
Zemlja naj bo globoko preorana. Pšenica požene svoje korenine tudi pol metra in še bolj globoko.
Dobro pognoji, predvsem z umetnimi gnojili: Na hektar (10.000 m2) raztrosi pred setvijo 6 - 8 q superfosfata z 18 - 20°/0 fos-forove kisline, 150 kg žvepleno-kislega a-inonijaka ali enako količino apnenega cija-namida. Apnenim in peskovitim zemljam moraš dodati tudi kalijeve soli, in si^er 150 kg na ha.
Že sedaj skleni, da boš tudi v zimskem času raztrosil na vsak hektar po 100 kg čilskega solitra ali apnenega nitrata (na njivo po 40 kg), najbolje v dveh obrokih, in sicer koncem decembra in koncem januarja.
Sejati moraš pravočasno: najprimernejši čas je pri nas druga polovica oktobra, torej tega meseca. Danes bi morala biti njiva že pripravljena, najmanj pa izorana. Opusti grdo navado, da zjutraj orješ, popoldne pa seješ. Razorana njiva diha, vsrkuje zrak. zemlja počiva. Privošči ji to!
Če le moreš, rabi za setev sejalko: manj semena porabiš, seme pa pride po njivi bolj enakomerno razdeljeno in vse približno e-nako globoko.
To so navodila, ki jih moraš uresničiti, če hočeš doseči, da bo kos kruha obilen.
ČEBELE IN GROZDJE
Kmet pravi, da mu čebele delajo na grozdju velikansko škodo, čebelar pa to odločno taji. Kilo ima prav/
Čebelarji pravijo, in to je tudi res. da čebele nimajo posebnega rilca ali bodalca, s katerim bi prevrtale grozdno lupino, torej ne morejo škoditi jagodam. Kmetje pa so videli in vidijo, kako mnoge in premnoge čebele srkajo sok iz jagod, katere popolnoma izpraznijo, da ostane gola lupina.
Gotovo je, da čebele ne morejo same navrtati zdravih jagod s trdo lupino. Je pa več vrst grozdja, ki imajo zelo nežno lupinico, ki se pretrže pri najmanjšem pritisku: taka vrsta je portugalka. — V zadnjih letih in tudi letos pa je bilo na grozdju prav malo jagod s popolnoma zdravo lupino. Lupina večine jagod je bila poškodovana od oidija ali grozdne plesni. Te jagode ima-
Pogled na del množice ob priliki zadnjega »Tabora« na j Repentabru.
Komunizem in zadružništvo
jo zelo nežno lupinico, ki se zelo hitro pretrga in čebele pridejo tako do sladkega soka. Iz tega sledi, da ni potrebno, da bi ose načele jagode in bi jih potem čebele izpraznile; čebele pridejo same do soka. Seveda izsrkajo sok tudi iz onih jagod, ki so jih ose načele.
Torej tudi čebele škodujejo grozdju. In poleg tega moramo še upoštevati, da se v praznih grozdnih lupinah razmnožijo ocetne kvasnice, ki pridejo ob trgatvi v mošt in dobimo tako kislo vino, ki ni za prodajo.
In čebele pa so tako koristne za sadjarstvo, da bi sploh sadja ne bilo, če ne bi čebele prenašale	cvetnega	prahu in tako
oplojevale cvete.
Kje je izhod?	Potrebno	bo pač v dobi
zorenja grozdja	prepeljati	čebele v hribe
ali k morju, kjer dobijo še kakšno pašo, dočim je v vinorodnih krajih navadno ni, razen v dozorelih jagodah.
REKORDEN PRIDELEK OLJK
pričakujejo letos v Italiji. Računajo, da bo presegla proizvodnja olivnega olja 3 milijone q napram 1.7 milj. q lanskega leta. Ker je na trgu in na zalogah še od lanskega leta in prej še zelo mnogo olja — vlada sama ga ima nad 700.000 q — se bojijo pridelovalci oliv, da bodo cene znatno padle. Zato pa se pridelovalci obračajo na vlado, naj organizira državna zbirališča, kot je urejeno za žito.
Če ne bo nobenega vladnega ukrepa, je pričakovati, da bodo cene olju znatno padle. Pridelovalci oljk niso namreč prav nič organizirani v kakšnih zadrugah in zato zavisijo popolnoma od lastne kapitalne moči in od mile volje veletrgovcev z oljem.
Zadnja rekordna letina oljk je bila v I-taliji 1. 1939, potem pa je bilo med litimi letinami 8 bolj slabih, 2 dobri, 1.1948 pa prav slaba, ko je znašala proizvodnja olja komaj 970.000 q, ali niti 1/3 tega, kolikor se pričakuje letos.
TEŽAVE ITAL. GOSPODARSTVA
Kmetijska proizvodnja je danes v Italiji približno na isti višini, kot pred vojno.
Industrijska proizvodnja pa je za 30“/<, višja kot pred zadnjo vojno.
Število brezposelnih stalno raste in se bliža številki 3 milijonov, kolikor jih ni bilo še nikdar.
Letno se izseli iz Italije ali gre v pokoj ali umrje okoli 200.000 delavnih moči, notranji prirastek pa znaša letno okoli 150.000. Torej znaša letni prirastek 250.000 delavnih moči, ki samo povečajo armado brezposelnih.
Trgovskih poslov je vedno manj, ker pada kupna moc državljanov.
Kje je izhod? Tega je iskal vladni predsednik De Gasperi v pogovoru z državniki ZDA med zadnjim obiskom v Ameriki. Izgleda, da je nekaj dosegel: Bilje bodo resno začeli proučevati — na mednarodni podlagi — izseljevanje odvisnih delovnih sil in naselitev tam, kjer jih je premalo. V Afriki in v Južni Ameriki, posebej v Braziliji, je dela za desetine milijonov delavcev in kmetovalcev. Poleg tega je De Gasperi dosegel, da bo italijanska industrija dobila velika naročila, predvsem oborožitvenega materiala.
Funkcionar Britanske zadružne zveze je napisal naslednji zanimiv članek o komunizmu in zadružništvu:
»Zadruga« pomeni medsebojno združitev oseb z namenom, da si preskrbe vse potrebno za lastno življenje. Po modernem pojmovanju pa ta beseda pomeni zadružna gibanja in družbe, v katerih so zastopani potrošniki, ali proizvajalci ali obojni.
Zadružno sodelovanje pomeni nekaj povsem prostovoljnega in ni mogoče misliti pri tem na nobeno zvezo s kakšnim prisilnim načrtom.
Pojm sodelovanja ne temelji na nobeni politični ali verski doktrini. In prav to je tisti veliki prepad, ki loči komunizem od zadružništva, kajti zadružni sistem je že v svoji zasnovi povsem demokratičen in svoboden. Komunizem pa je ideologija, ki ne dovoljuje nobene druge stranke in nobene druge vere. Zadruga se drži načela: »Če želiš, se nam lahko pridružiš«. Komunizem pa pravi: »Moraš biti z nami, če ne pa sam sebi pripiši vse posledice, ki zadenejo vse tiste, ki so proti nam.«
Tako torej pomenita komunizem in zadružništvo dva popolnoma nasprotujoča si pojma in dve nasprotni možnosti grozne izbire, pred katero stoji moderni svet: Ali demokracijo ali diktaturo.
Zadružništvo se je pričelo na Angleškem med industrijsko revolucijo, ko se je individualizem globoko zakoreninil. Samo majhnemu delu prebivalstva je bilo možno udeležiti se naraščajočega narodnega bogastva, med tem ko je velika večina — delavstvo — morala trpeti zaradi slabih socialnih in gospodarskih razmer. Tako so dobili delavci moč in pomoč v zadrugah. Zadružniško gibanje se je razvilo v Veliki Britaniji predvsem kot gibanje potrošnikov. Ta ideja pa se je razširila tudi med drugimi narodi v različnih družbenih oblikah, to je v obliki družb potrošnikov, proizvajalcev, kot poljedelske ali kreditne zadruge itd.
Kadar koli so mali ljudje skušali okrepiti svojo trgovsko moč v gospodarskem svetu, so prišli vedno do prepričanja, da je bila rešitev njihovih vprašanj odvisna od zadružništva.
NAMENI ZADRUG
Že sama po sebi omogoča zadruga doseči največjo blaginjo največjemu številu oseb. In prav v ta namen so bile zadruge tudi zamišljene. Cilj zadruge je predvsem blagostanje socialne skupine ali razreda, pri lem pa ne prezre vrednosti in važnosti posameznika. Na ta način imata posameznik ali razred enako važnost in vsak posameznik, ki pripada razredu, ima enako
pogoje in isti vpliv kot ves njegov razred ali skupina.
V tem smislu je zadruga edina ustanova te vrste. Načelo enakosti v kakršni koli obliki lepo prikaže geslo »Vsakdo za vse in vsi za vsakega«. Vsak posameznik prispeva za blaginjo skupnosti, to je skupine, vsa skupina pa spet na svoj način prispeva v dobro vsakega posameznika.
V vsakem zadružnem podjetju kakršne koli vrste je demokratično načelo jasno izraženo. Sistem naših zadrug, po katerem ima vsak član pravico do enega glasu — jamči za varnost v tem pogledu. V našem zadružnem sistemu pa imajo posamezni elani tudi naj višjo oblast, kajti one, ki nadzirajo zadrugo, izvolijo vsi člani na svobodnih in prostovoljnih volitvah.
V našem času so nekatere zadruge postale obširne in močne organizacije, a so last njihovih članov in jih samo oni nadzirajo. Vsi njihovi denarni viri prihajajo od zadružnih članov in največ trgovskih poslov opravljajo s svojimi člani.
Nasprotje med zadrugo po našem pojmu in komunizmom je zelo veliko. Komunizem sloni na diktaturi in nima ne demokratične niti zadružne podlage.
Po komunizmu je vsa oblast v vsakem oziru v rokah države in ni dovoljeno, da bi posamezniki kot taki lahko delali po svoji volji. Vsaka neodvisna dejavnost posameznikov ali skupili posameznikov v območju države bi pomenila izzivanje države ali stranke, kot tudi je v resnici.
Komunizem mora nujno zadušiti nele mišljenje in neodvisno prepričanje posameznikov, temveč tildi neodvisno mišljenje skupin posameznikov. Komunizem mora zadušiti tudi vsak neodvisen korak skupine posameznikov na gospodarskem področju, kot tudi na področju trgovskih poslov zadružnih organizacij.
Kaj dela komunizem dejansko z zadrugami? Odvzame jim njihovo prvotno demokratično ogrodje ter jih spravi v tak položaj, da so le orodje v rokah države. Tako se zgodi vsem stvarem, ki so pod diktatorskim režimom totalitarne države in zaradi tega tudi zadruge ne morejo biti izjema pri tem splošnem pravilu.
Če te politike komunizem ne bi izvajal dosledno, bi zadruge postale velika nevarnost za totalitarno državno organizacijo.
Zadružna gibanja v komunističnih državah so omejena tako močno, da niso več nič drugega kot posamezni gospodarski odseki države. Take zadruge lahko žive pač toliko časa, dokler se skušajo prilagoditi vladnim načrtom in programom.
Dejstvo, da so Sovjeti ohranili prvotni izraz »zadruga« je le spretna krinka. Če si ogledamo delovanje takih komunistič-
Prizor iz Turnškove i|-drame »Država med
gorami«, ki je bila |
K *
vprizorjena na Re- Nr,**t" pentabru.
■ 'T:;'	-
Predstavnik tiskovnega urada ameriškega zunanjega ministrstva, McDermot!, je te dni naznanil, da ostane stališče Združenih držav glede Trsta »točno isto, kakor ji- izraženo v uradnem sporočilu, ki je bilo izdano pretekli teden, ko se je mudil italijanski ministrski predsednik Alcide De Gasperi v Wasliingtonu«.
Označil je za »zmotna« tiskovna poročila,
nih zadrug, nam bo takoj jasno, da so le državne organizacije in nič več. Niso več niti svobodne niti demokratične.
Imamo cel kup dokazov, kako vzhodno evropske podložniške države na vse načine manevrirajo okrog zadružnih organizacij, da si jih popolnoma podrede. V sovjetski zvezi, na Poljskem, v Jugoslaviji in v Bolgariji so idejo o zadružništvu komunisti popolnoma izmaličili ter jo podredili popolni državni oblasti.
Pred kratkim so na enak način zadušili svobodno življenje zadružništva tudi na Češkoslovaškem, kjer je imel narodno gospodarski duh vedno močne svobodne težnje.
Na svetu imamo na milijone pravih in zvestih zadrugarjev. Zadružne organizacije v svobodnih demokracijah se morajo resno zavedati, kako ogroža komunizem obstoj njihovih organizacij kot svobodne in demokratične družbe. Zadruga je sama sebi namen: saj lahko predstavlja rešitev gospodarskih vprašanj vseh narodov, rešitev, h kateri se svet počasi in postopoma približuje. Toda za komuniste je ideja zadružništva le sredstvo za dosego njihovega cilja in ta cilj je komunizem.
V svojem ideološkem pojmu je komunizem pravo nasprotje zadružništva in ga je treba kot takega tudi razkrinkati.
Ameriško stališče do Trsta nespremenjeno
ki pravijo, da je dosegel svetovalec predsednika Trumana v mednarodnih zadevah, W. Averell Harriman, pretekli mesec z maršalom Titoui sporazum o razdelitvi Trsta.
Odgovarjajoč na vprašanja le McDermott vnovič naglasil, da žele Združene države neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo o tržaškem vprašanju.
ZANIMIVOSTI
Povratek znanstvene odprave s Špitzbergov
Nedavno se je vrnila v Veliko Britanijo znanstvena odprava, sestavljena iz 17 viso-košolcev univerz v Oxfordu in Cambridge-u, ki se je mudila od junija na Špitzbergih, kjer je vršila znanstvene raziskave na geološkem polju ter proučevala ledenike. U-deleženci odprave so izjavili, da je bilo njihovo delo zelo uspešno. Posneli so na tisoče fotografij, katere bodo sedaj razvili v domovini, pripravili so potrebno gradivo za sestavo novih zemljevidov in prinesli s seboj različne geološke vzorce. Ko bo njihovo delo dokončano bo »Rojal Geogrnphi-eal Soeietv« objavila poročilo o odpravi. Z odpravo, ki je odplula na špitzherge na krovu raziskovalne ladje britanske admi-ralitele »II. S.Cook«, je bila tudi skupina petih britanskih mornariških strelcev.
Raznovrstna uporaba „terylena“
Najnovejši razvoj prvega popolnoma u-metnega vlakna, ki ga izdelujejo v Angliji pod imenom »tervlcnc. bo omogočil delavcem, da bodo imeli svoje delovne obleke vedno čiste.
»Terylen je vlakno, ki ima raznovrstno uporabo. Iz njega lahko izdelujejo najrazličnejše predmete: od mrež za ribolo\, do ženskega perila. Terylen, ki je dvakrat močnejši od bombaža, je zelo podoben -vili ter je izredno odporen proti svetlobi in vlagi ter bakterijam in lesnim črvom. Odporen je tudi proti kislinam.
Nova prosojna plastična snov
Znanstveniki laboratorija ameriške V misije za atomsko energijo v Hrookhaveiiu so ustvarili nov visokokakovosten plastičen material s tem. da so bombardirali določeno tekočino s »superžarki X«, ki so.jih proizvedli z radioaktivnim kobaltom. Novi material je izredno podoben lueitu — ki je mogoče najbolj znana in uporabljana od sedanjih prosojnih umetnih smo! —, ima pa še nadaljuje odlične lastnosti,
Lucit uporabljajo kot znano za izdelovanje prozornih letalskih oken. Druga zelo podobna snov je »plexiglas« ki jo tudi izdelujejo v Ameriki — a jo uporabljajo v velikem obsegu v avtomobili i ■ . -| i-'. • ker je nezdrobljiva.
Brookhavenski laboratorij sicer ni objavil podrobnosti o načinu izdelovanja novega materiala, vendar se zdi, da bodo lahko novi material uporabljali na najrazličnej. ših področjih.
Leto III. - štev. 41
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3.
S TRŽAŠKEGA
Protest nlilnega (dkora slov. aarodne liste
Glavni odbor Slovenske narodne liste je na svoji seji od dne 8. t. m. soglasno sprejel sledečo resolucijo:
Najodločnejše protestiramo proti ukazu Zavezniške vojaške uprave o odgoditvi volitev v naši coni STO-ja. Te volitve bi se morale vršiti po zakonu v letu 1951 in so
bile prenešene na leto 1952 brez vsakega stvarnega razloga.
Ugotavljamo, da se je uklonila Zavezniška vojaška uprava s tem nezakonitim in nedemokratičnim ukrepom pritisku italijanskih iredentističnih strank!«
Glavni volilni odbor
'  .................................
Mačkoljani v svojih narodnih nošah v prizoru »Ohcet po ta starem« na Re-pentabru.
Občni zbor Slovenske prosvete v Trstu
V ponedeljek dne 15. 10. bo letni občni zbor Slovenske prosvete v Trstu. Začetek ob 20. uri.
Odbor
Večer slovenske pesmi in besede
Konec meseca oktobra bo v Avditoriju ZVU v Trstu večer slovenske pesmi in besede. Na Tržaškem in Goriškem živeči književniki bodo brali svoje pesmi in prozo. Razen tega pa bodo nastopili še naši znani pevci — solisti in pianisti. Na ta večer, ki bo praznik naše umetnosti, opozarjamo že zdaj. Spored bo izbran in bo nudil lepote željnemu slovenskemu občinstvu večer tihega zadovoljstva in sreče. Vse Slovence na zapadnem robu Slovenije vabijo prireditelji v dvorano.
Slovenska prosveta
Razpisana nagrada
Tiskovni urad civilne policije (PIO-VGPF) naznanja:
Ravnatelj Javne varnosti naznanja, da bo izplačana nagrada v znesku 500.000 lir vsaki osebi ali osebam, ki bi dale policiji informacije, katere bi dovedle do ugotovitve in do obsodbe osebe ali oseb, ki so zakrivile eksplozijo in škodo na Ljudskem domu, sedežu Zavezniške vojaške uprave v Trstu, dne 27. septembra 1951 okrog 21.25 ure.
Osebe, ki so v stanju, da dajo te informacije, morajo takoj stopiti v stik z ravnateljem Javne varnosti, pri policijskih silah Julijske krajine, pravosodna palača, Trst, ali pa z vrhovnim nadzornikom policijskih sil za Julijsko krajino na Prefekturi, ali s katerokoli policijsko postajo.
Začetek pouka na višjih srednjih šolah v Trstu
Novo šolsko leto na Višjih slovenskih srednjih šolah v Trstu se začne v ponedeljek 15. oktobra. Učenci in učenke višje gimnazije se zberejo k otvoritveni službi božji ob 8.15 v cerkvi v ulici Giustinelli. Učenci in učenke Učiteljišča in Trgovske akademije pa se zberejo ob 10.30 v cerkvi
Spisal dr. IVAN CESNIK
Soetogocsfia pesem
Povest
Marija je izročila pred cerkvijo bratovo pismo gospodu Tončku Mariniču. Ko je prebral kratke vrstice, mu je razložila Urškino prošnjo. Malo v zadregi je omenil: »Tako dovoljenje bi moral dati gospod župnik. Jaz sem mu v vsem podrejen, tudi glede prostorov v kaplaniji.«
Tisti trenutek je prišla mimo Marjanica ter takoj zvedavo pogledala in do tedaj neznano Urško vprašala, kaj je njo in Marijo privedlo tako zgodaj v Solkan. Marija je hitro na kratko razložila zadevo in še omenila, da se gospod kaplan obotavlja dovoliti shod v kaplaniji.
»Pri župniku bratu bom že govorila, če bo treba, da se ne bo hudoval nad gospodom Tončkom,« je omenila Marjanica, nakar je gospod kaplan Marinič pogumno dovolil, da zborujejo ženske po njegovi maši v kaplanijski dvoranici.
Ko je gospod Tonček pomolil vigilijsko mašo v čast sv. Janezu Krstniku in po njej še tri zdravamarije in Pozdravljena
Starega sv. Antona. Po otvoritveni maši gredo učenci v šolo, kjer jim razredniki sporočijo urnik in druga navodila za novo šolsko leto. K otvoritveni službi božji so vabljeni tudi vsi gg. profesorji navedenih šol. Ostala navodila so razvidna na oglasni deski.
Shod otrok v Bazovici
Že v navado je prišlo, da se otroci iz vsega Tržaškega ozemlja enkrat na leto zberejo skupaj. Večkrat so se že zbrali na Repentabru in lansko leto v Bazovici. Tudi
letos bodo prišli otroci skupaj in sicer na drugo nedeljo v oktobru (14. okt. 1951) zopet v Bazovici. Med tednom ni pred novembrom nobenega šole prostega dne, zato smo izbrali nedeljo.
Spored je naslednji: Ob 3h popoldne se zberejo otroci v bazoviški cerkvi, kjer bo kratek govor in večernice. Po večernicah bo v dvorani lep film v barvah iz Marijinega življenja: »Mater Dei«; šaljiva enodejanka, deklamacije in petje.
Za prevoz iz vseh krajev so že zagotovljeni kamioni. Tako bodo stroški zelo majhni. Vsak otrok naj se prijavi pri svojem g. župniku ali g. katehetu.
Otroci, v Bazovico pridite ob vsakem vremenu! Cerkev je dovolj velika in dvorana tudi, da se ne boste zmočili, če bi morda deževalo .
Kjer je mladina, tam je veselje in tudi v nedeljo bo zelo veselo v Bazovici. Na svidenje!
Misijonsko-marijanska prireditev v Avditoriju v nedeljo 21. oktobra ob 17.15.
Samo za člane Marijinih družb in Apo-stolstva molitve bo na misijonsko nedeljo izredna prireditev v veliki dvorani Ljudskega doma. Ker je najemnina za novi film »Mater Dei« izredno visoka, zato je vstop dovoljen le članom, ki si poskrbijo vabilo. Vabila so na razpolago samo v trgovini »Fortunato«. Tu naj dvignejo posamezne odbornice za svoje skupine vabila. V knjigarni Fortunato bodo na razpolago vabila samo do sobote zvečer 20. oktobra. — Voditelji in odborniki naj svojim članom oznanijo in priporočijo udeležbo pri celotnem shodu. Drugih posebnih obvestil od strani vodstva ne bo. Vsi, ki ste druga leta v tako velikem številu prihajali v Dolino, pridite za letošnji shod v Trst. Misijonska nedelja je dan, ki vse prave katoličane dobre volje vabi skupaj. Pridite!
Z GORIŠKEGA
Prosvetni večeri v Gorici
Zopet nas je obiskala jesen. Življenje v mestu in na deželi je prišlo v navadni tir, kakor smo ga vajeni. Večeri so daljši, vreme hladno, ko se človek rajši mudi v prijetni družbi znotraj hiš nego na prostem. Zato pa je ta čas najprimernejši, da znova začnemo misliti na intenzivnejšo gojitev prosvetnega dela, ki je med vročimi poletnimi meseci precej počivalo. To je potrebno tembolj, da se ubranimo pred lagodnim lenarjenjem in brezkoristnim debatiranjem po gostilnah in kavarnah, kakor tudi pred prepogostim že strastnim obiskovanjem kinov, ki po mestih postaja že močno kvarno. Vsled tega je Katoliško prosvetno društvo v Gorici sklenilo, da zopet začne s prirejanjem prosvetnih večerov, kakor prejšnja leta. Ti večeri so namenjeni predvsem članom društva, toda tudi vsem drugim ljubiteljem slovenske krščanske prosvete. Prejšnja leta so prosvetni večeri privabili vedno lepo število udeležencev. V novem prosvetnem letu upamo, da bo število članov društva in prijateljev prosvetnih večerov še narastlo.
Ob tej priliki javljamo, da bo PRVI PROSVETNI VEČER V SREDO 17. OKTOBRA OB OSMI URI ZVEČER V DVO-RANI MARIJINE DRUŽBE NA PLACUTI.
Kraljica, je priporočil ženskam, naj gredo v kaplanijo, kjer bodo slišale govor o Marijinem prikazanju na Skalnici. Ce ne radi drugega, so vse Solkanke, ki so bile pri maši, iz radovednosti odšle v dvorano, kjer jim je Urška tako kakor Lokovčanom razložila Marijino željo. Ker so tudi one vedele, da je nekoč stala na Skalnici Materi božji posvečena cerkvica, podružnica njihove župnije, se jim je zdelo popolnoma umljivo, da si nebeška Kraljica želi gori božji hram, kjer bo delila ljudstvu milosti. Obljubile so, da bodo Marijino prikazanje širile v Solkanu in okolici * Kromberku pod sv. Gabrijelom in v šent Mavru onkraj Soče. Prav posebno vnete so bile za to dekleta Krivičeva Metka, Miheličeva Žefka, Basinova Ančka, Marušičeva Marička, Srebrničeva Nežika in Bitežnikova Barbika.
Župnik Zega Miha je maševal ob šestih. Ker sta Urška in njena spremljevalka opravili žensko zborovanje, sta odšli v cerkev in prisostvovali pobožno njegovi maši. Ko sta videli gospoda iti v župnišče sta šli za njim. Mudil se je v kuhinji pri sestri Mar-janici, ki je pripravljala zajtrk zanj in za kaplana Tončka. Urška in Marija sta vstopili in pozdravili. Dolgi suhi gospod je
Pastirček - 1. štev. 1951/52 izide te dni. Naročite ga! Gorica
Trgatev v naši deželi je v polnem teku. Naši okoliški kmetje z veseljem spravljajo dragocen pridelek, ki se bo kmalu spremenil v okusno kapljico. Lepo vreme preteklih dni je povzročilo, da je marsikdo s trgatvijo zakasnil, ker je grozdje tako postalo bolj sladko in vino bo imelo več alkohola. Zato pa sedaj, ko je nenadoma pritisnilo zimsko vreme, vse hiti s pospravljanjem grozdja.
V soboto preteklega tedna smo imeli na naših ljudskih šolah uradno otvoritev šolskega leta s šolsko mašo. V ponedeljek se je pa že pričelo z rednim poukom.
Posamezna številka Pastirčka stane samo 25 lir. Širite ga! Smrt ing. Ribija
V torek dopoldan se je pri mostu čez Vipavo v bližini Mirna težko ponesrečil znani goriški avtoprevoznik ing. Ribi. Avto v katerem se je vozil je nesrečno trčil v drugega, ki je prihajal iz nasprotne strani. Stanje Ribijevega spremljevalca in šoferja drugega vozila ni nevarno, dočim je ing. Ribi vsled posledic ran umrl v noči med torkom in sredo. R.I.P.
Prihodnji teden izide »Misijonska nedelja". Naročite jo! Nov prorektor semenišča
Za novega prorektorja goriškega semenišča je bil namesto msgr. Fain-a imenovan msgr. Soranzo.
»Misijonska nedelja" prinaša zanimive stvari iz poganskih dežel. Stane samo 20 lir.
"Na ljubljanski univerzi
Šolska politika titovske oblasti se spreminja iz leta v leto. Sprva so hoteli, naj bi vsi študirali. Napolnile so se srednje šole in univerze. Sedaj vidijo, da imajo intelektualnega naraščaja preveč. Zato so začeli omejevati dostop dijakov na univerze, kakor tudi na srednje šole. Prav tako so uvideli, da mnogi dijaki, ki so prihajali na univerzo niso imeli primerne srednješolske izobrazbe. Da bi vsem tem težavam prišli v okom, so letos upeljali posebne sprejemne izpite za vstop na univerzo. Tudi pri maturitetnih izpitih so bili letos izredno strogi po vsej Sloveniji.
Z ozirom na ta nova navodila je filozofska fakulteta v Ljubljani objavila, da bo v zimski semester novega študijskega leta sprejetih do 150 slušateljev (novih ali tudi starih, ne vemo). Med njimi 40 na oddelek za slavistiko, 15 na oddelek za germanistiko, 10 za pedagogiko. 12 za romanistiko, 15 za klasično filologijo.
Lurška romanja
Osem in sedemdesetega francoskega narodnega romanja v Lurd se je udeležilo letos nad 45 tisoč vernikov iz vseh krajev obširne Francije. Romanju je predsedoval pariški nadškof msgr. Feltin, ki je moral darovati pontifikalno sv. mašo na prostem, ker bi se je sicer ne mogli udeležiti vsi romarji. Računajo, da pride vsako leto v Lurd okoli milijon ljudi.
Leto evharističnih kongresov
Letošnje leto je evharističnih kongresov zelo bogato. Poleg italijanskega evharističnega kongresa, ki se je vršil začetkom septembra v Asiziju in francoskega kongresa koncem septembra v Nimesu, sta se vršila koncem septembra še dva druga evharistična kongresa. Prvi je bil švicarski evh. kongres v Einsiedelnu in drugi na otoku Madagaskarju. Oba kongresa je počastil sv. oče s posebnim nagovorom po radiu.
V kratkem se bo vršil pod predsedstvom kardinala legata Jožefa Rodrigueza čilski evharistični kongres v mestu Valparaisu.
Fašistično zborovanje v Gorici DsrOVl Z3 Skifld L. KCnipCrlfi
Posvečen bo misijonski misli kot priprava na bližnjo misijonsko nedeljo. GOVORIL BO ZNANI SLOVENSKI MISIJONAR C. G. JANEZ KOPAČ, KI PRIHAJA IZ KITAJSKE. Tam je bil kot misijonar, ko so ga komunisti pregnali ter preko Hong-Konga poslali, naj gre kamorkoli. Zatekel se je začasno v Rim, odkoder pride v Gorico, da bo tukaj na misijonsko nedeljo. Zato vabimo ljubitelje misijonske misli, naj se tega prosvetnega večera v največjem številu udeleže. Vstop prost.
Pričetek pouka na slovenskih srednjih šolah
Novo šolsko leto 1951-52 za srednje šole v Gorici se prične v torek, 16. t. m. s šolsko mašo ob 10. uri v stolnici. Dijaki naj se zberejo že ob 9.30 na šolskem dvorišču, odkoder pojdejo v spremstvu gg. profesorjev v cerkev. Naslednji dan, v sredo, se začne reden pouk ob 8.30.
Večerni tečaj
Didaktični ravnateljstvi za Gorico in Doberdob naznanjata, da je objavljena na razglasni deski na didaktičnem ravnateljstvu v ulici Croce lestvica učiteljev, ki so zaprosili nameščenje na večernih tečajih.
uprl svoje stroge oči v došli dekleti ter vprašal: »Kaj bi pa vidve radi?«
»Pismo od brata imam za vas,« je odgovorila Marija in mu izročila pismo gospoda Tomaža o Urškini zadevi.
»Pojdimo v pisarno! Tam preberem in se razgovorimo, če bo treba,« je dejal in hotel oditi.
»Le kar tu preberi! Saj vem za kaj gre,« je dejala Marjanica.
Gospod Miha, ki je bil nasproti ljudem odločen, strog, neuklonljiv, skoro nevljuden, je bil do sestre popustljiv. Sedel je za mizo, prebral pismo ter dejal: »Povejta gospodu kuratu, da bom v zadevi takoj poročal naravnost oglejskemu patriarhu. Dokler ne dobim odgovora, ne ukrenem ničesar. Ne morem še soditi, ali gre res za božjo zadevo - za resnično Marijino prikazanje - ali le za dozdevno domišljijo.«
»Menda vendar ne misliš, da je Urška prismojena ali pa goljufiva?« se je potegnila sestra Marjanica za Urško. »Slišala sem jo pred dobro uro pripovedovati o Marijini prikazni in njenem naročilu, a nisem niti najmanj opazila kaj bolestnega ali neuravnovešenega na njej.«
»Tako, tako! Kje si jo pa slišala?«
»V kaplanski dvoranici, dragi bratec!«
V nedeljo so imeli MISovci zborovanje v bivšem trgovskem domu. Glavno geslo na njihovem zborovanju je bila priključitev Trsta in Istre k Italiji. Na zborovanje je prišla tudi tržnška delegacija z Jdo de Vecchi na čelu, ki je bila izvoljena na zadnjih volitvah v tržaški obč. svet, a se je morala mestu odpovedati, ker je bila preveč kompromitirana s preteklim re-
DAROVI ZA »SLOVENSKO SIROTI5ČE
SV. DRUŽINE«
Pn. Katarina Cemie 500; »Dobrodelno društvo« v Gorici ,5000.— lir.
Vsem prijateljem sirotnili otrok srčna hvala in zagotovilo molitve in hvaležnosti.
Prijatelj iz Trsta, ki je za novo Jugoslavijo in ne samo Slovenijo 1000; duhovnik iz Benečije 1000; dar slovenskih vernikov Sv. Vincencija v Trstu 1680.— lir.
ZA »DOBRODELNO DRUŠTVO«
Družina Prinčič 500 lir in 500 za revne dijake v Alojzijevišču; Zavadlav iz Trsta je daroval 1 par otroških čevljev.
Srčna hvala!
OTROCI, v nedeljo 14. oktobra popoldne vsi v Bazovico na shod otrok, kjer vas pričakujejo prijatelji iz vseh krajev!
Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Tvrdka C I T R U S
IMPORT ■ EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST, Via Toprebianca 27
pošilja v Jugoslavijo darilne pakete in razno drugo blago pod zelo ugodnimi pogoji.
»Kaj? Govorila je o svoji prikazni?« se je razvnel gospod župnik Zega.
»Da, govorila. Solkanskim ženskam je govorila. A nobeni ni padlo na um, da je Urška pripovedovala izmišljotine ali da ji manjka eno kolo,« je poudarjala Marja-nica.
»Kdo je pa dovolil, da je tam govorila?« je razvneto vprašal gospod župnik.
»Gospod kaplan Tončeek, a na mojo po-budo. Tvoje osornosti in sitnosti se kar nič ne bojim. Lepo boš gledal, bratec moj, če bo vse ljudstvo verjelo Urši in nebeški Gospe zidalo cerkev, ti boš pa nasprotoval! Solkanska dekleta so že obljubila sodelovanje,« je pripomnila Marjanica.
»Jaz se bojim, da bomo težko odgovarjali cerkveni in svetni oblasti, ee se izkaže, da je dekletovo govorejnje le plod domišljije, razdražennih živcev in možganov ali neuravnovešenega značaja.«
Urško so oblile solze, ko je čula take besede in tako sodbo solkanskega gospoda župnika. Preveč je spoštovala duhovščino, da bi kaj ugovarjala. Toda neki notranji glas ji je šepetal: »Ne žalosti se! Nadaljuj začeto delo! To je preizkušnja, še druge pridejo. Ne straši se! Pojdi v miru od tod! Boju sledi zmaga.«
Obrisala si je solze, se ozrla na Marijo in pohlevno dejala:	»Pojdiva, Marija!
Gospod župnik je danes slabe volje. Molila bom, da uvidi, da nisem ne bolna ne nora.«
Poslovili sta se in odšli. Marjanica jima je dala roko in omenila: »Brat je danes res slabe volje, a nič ne obupujta! Jaz sem prepričana, da si ti Urška govorila resnico in da te je izbrala Mati božja za orodje svojih milosti.«
»Hvala vam, dobra duša,« je dejala Urška ob slovesu.
Po odhodu je Marjanica svojega brata ostro prijela: »Sram te bodi! Ali nisi mogel molčati? Ce Urški nisi verjel, bi to zase obdržal in jo mirno odslovil. Z ljudmi ne znaš občevati.«
»Ne bodi sitna in jezna! Storil sem po svojem prepričanju.«
Sestra Marjanica je postavila predenj zajtrk ter odšla nevoljna na vrt zalivat cvetlicam in povrtnini.
10. Čepovansko opasilo
Vročemu ponedeljkovemu dnevu je sledila topla noč, z jasnim nebom in prijetno, skrivnostno mesečino.
(Nadaljevanje)