„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luž, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.11 A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drogi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za colo loto. Posamezne številko veljajo 8 vinarjev. — Naročnina se pošilja na npravniitvo .Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne 4 rodno vrstice (potit), če se enkrat nattana po IB vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma11 v Mariboru in se ne vračajo.
Dične lastnosti našega cesarja Franca Jožefa I.
(Govoril pri cesarski slavnosti pri Sv. Urbanu dne 27. septembra 1908. Ev. Vračko.)
Naša Avstrija je čuden umotvor božje previdnosti. Koliko veroizpovedanj, koliko narodov združuje naša država! Ni čuda, da je v tej državi toliko nn-sprotstev, toliko prepirov. Samo Vi enem so si vsi narodi edini: v ljubezni do svojega sivolasega vladarja. Dne 2. decembra bo (50 let, kar je ob usodnem razburkanem času lepemu, osemnajstletnemu mladeniču, cesarski tstri|c izročil krono avstrijskega cesarstva. Ta mladenič je danes siv, upognjen starček. Lasje so mu izpadli, saj nima svet glave, ki bi nosila toliko skrbi. Gube so mu razorale gladko, jasno čelo in nežno, mlado lice, saj ga ni med nami, ki bi doživel toliko hudih dni.
Dva rodova sta zrastla pod njim; svetu se je med tem spremenilo lice. On pa stoji na svojem mestu, miren kot vedno, skrben za druge, pozabljiv za se in izvršuje svoje dolžnosti.
Ni Čuda, da avstrijski narodi /tako slovesno praznujejo /vladarsko šestdesetletnico. Ni čuda, da so letos, ob tem izvanrednom dogodku, od obal sinje Adrije do visokih hribov sudetskih gor na eni strani, od ponosnih gor tirolskih alp, do ravnin zapadne Galicije in Bukovine na drugi strani, lo sliši en glas: „Bog živi našega priljubljenega oesarj^ Franca Jo-ž«Ia I.“
Zgodovinarji \ svojih spisih navadno cenijo i vladarje po njihovih, zmagovitih vojskah. {Krvavih zma-' govalnih lavorik zgodovina, ne bo pletla okoli častit-i Ijivega čela našega ljubljenega pesarja. A kaj nam j to mar? Iz krvi ne klije sreča. Pač pa bo in mora zgodovina slaviti še nekdaj našega vladarja radi ; njegovih izvanrednih lastnosti, ki se na njegovi osebi svetijo kakor biseri v kroni, kakor zvezde na le-| peni večernem nebu.
V hudih časih je živel naš cesar, v časih ko se je brezverstvo zaganjalo z (vso svojo silo v katoliško vero. Marsikateri je odpadel, marsikateri tudi od visokih dostojanstvenikov je potegnil z novotarji. A naš cesar je ostal mož poln vere, po slavnih tradicijah svojih slavnih prednikov. Zvest sin kat. vere, je vedno našel najvočjo oporo in tolažbo v svoji globoki vernosti. Ali vam; naj povem, kako naš . cesar vestno izpolnjuje božje in cerkvene zapovedi? Ali vam naj kaj povem o njegovem velikem spoštovanju do zakramenta ljubezni? Ali vam naj kaj povem o tem, kak ginljiv prizor se vrši vsako leto na veliki četrtek na Dunaju, ko naš cesar po vzgledu /svojega mojstra umiva dvanajsterim starčkom noge? Pa o vsem sto že slišali.
Leta 1869. je naš cesar romal v Jeruzalem. O.d

Jate do Jeruzalem.t ga je spremljalo vec ko tiso6 konji kov. Ko kri jaha jo na hrib Elkuds, s katerega se prvič' zagleda sv. mesto, stopi cesar s konja, poklekne in poljubi tla ter goreče moli nekaj minut. Ko pride v sveto mesto, so bili v slovesnem trenutku navzoči konzuli vseh narodov in ljudje raznih ver:	judje,
mohamedani, grki. Pa vpričo vseh je jeruzalemski kralj — tako se imenuje naš cesar — jpri Davidovih vrati 1 j zopet stopil s konja. Od teh vrat pa do cerkve božjega groba je šel peš in .odkrit, ker ni hotel jahati po mestu, po katerem je hodil nekdaj naš Iz-veličar.
V Ratisbonovi cerkvi je jše steber tistega oboka, s katerega je Pilat kazal Jezusa ljudem. Ob tem stebru je pokleknd cesar, verskih 'čutov prevzet. Navzočemu izpreobviijenemu Ratisbonu, nunam in sirotam je v molitev priporočal sebe in svojce. In ko se je okrcal zopet na, ladjo pri povratku, se je pokrižal in se Bogu zahvalil za varstvo in milosti, ki jih je prejel na svetili tleh. Naš cesar se ne sramuje tudi očitno kazati svojo vero.
Bilo je 18. februarja 1853., ko se je cesar sprehajal s pobočnikom, grofom O’ >J)onnelom ob dunajskem nasipu. Poleg starih koroških vrat se je cesar naslonil na ograjo ter zrl v rov. V tem trenutku se priklati mlad Človek ter sune cesarja z nožem, na dve strani brušenim, v zatilnik. Žena, ki je šla za cesarjevim spremstvom, je videla, kako se je nož zablis-nil. Lepo je zaklicala: „Jezus, Marija, Jožef, pomagajte!“ Med tem se cesar obrne, in nož zavihten z vso silo, je zdrsnil in noževa ost je šla v vrat samo kakega pol palca. Pobočnik, grof O’ Donnel je zgrabil zavratnega morilca Libenija in ga je na tla podrl, in dunajski meščan, ki je ravno mimo prišel, držal je morilca dotlej, dokler ni straža prišla in ga v zapor tirala. Žena, ki je na pomoč klicala, izgubila se je med množico, ki je od vseh strani vkup vrela.
Cesarju je močno kri 'tekla in podal je v palačo nadvojvode Albrehta, kjer so ga obvezali in potem peljali v cesarski grad. Tri tedne je moral ostati cesar doma. 12. marca se je peljal v cerkev sv. Stefana in se javno zahvalil s solznimi očmi Bogu za rešitev.
Ostal je naš cesar tudi v novodobnem, brezvernem svetu, veren vladar.
Jz te njegove vernosti pa je v njegovem srcu vzklila neka druga rožica: velika vdanost v voljo božjo. Zaupanja do Boga ni nikdar zgubil, akoravno
J. Markošek.
LISTEK.
Spomini z romanja v Sveto deželo.
(Dalje.)
V Balkanu.
Domenili smo se z nekaterimi romarji, ki so se bili že pred nami odpeljali v Trst, da se snidemo v impozantnem hotelu Balkan. Hitro se torej skobacamo v hotelski omnibus, voz „za vse“, ki je čakal na potnike pri kolodvoru. I’o ne predolgi vožnji mimo viso-kih, novodobnih palač priropotali smo na svoj cilj. Dan poprej imela se je vršiti v hotelu velika slovenska delavska slavnost, ki je pa bila iz dobro znane ljubezni do slovenske narodnosti od oblasti zabranjena z izgovorom, tla se je bati nemirov. Ostala je cela slavnost v resnici na papirju, na velikanskih lepakih, kojih eden je visel še drugi dan raz godbeni oder velike dvorane. Veliko tujcev se je bilo za slavnostni dan nastanilo v Balkanu; k sreči jih je drugi dan precej odšlo, da smo dobili bivališče visoko v tretjem nadstropju.
J’a stopnice ne delajo v novodobnih hotelih več težav. V pritličju se človek v malo kamrico vsede, mal pritisk na dvigalnico in sode se vzdignemo v nekaj trenutkih v najvišje nadstropje. Pospravimo prtljago, potem jo pa mahnemo po mestu proti obmorski luki.
Vodja pete skupine, h kateri smo pripadali tudi mi, nam pove, da je naš parnik „Tirolska" že pripravljen ob pristanski gradbi v bližini ribjega trgo-višča in v sosedstvu Molo s. Carlo. Gremo gledat naše ladjo. „Tirolska" je dolga 95 metrov in nosi 2836 ton ali 28.360 meterskih stotov. Spada med trgovske ladje, ki pa sprejema navadno tudi potnike in sicer 44 prvega in 20 drugega razreda. Za romarska potovanja, ki združujejo veliko število potnikov, pa se
bi ga bil lahko pri svojih prebridkih nesrečah, ki so ga zadele sv javnem in zasebnem življenju. Leto 1848., 1. 1851., 1. 1866., to so bila huda,| huda leta. Pa stanovitno je stal naš cesar na krmilu države in s svojo odločno roko vodil ladjo skoz nevarno skalovje, zaupajoč na vsemogočnost božjo. Roka mu je večkrat trepetala, a ne omahnila.
Kdo pa ne ve, kako nemila mu je bila usoda j v zasebnem življenju! Brata so m/u umorili meksi-kanski uporniki, edini sin je padel) pod smrtonosnim ! orožjem, družico-ženo mu je zabodlo podlega lopova i ostro bodalo.
Ko je 30. januarja 1889. leta nenadno umrl ce-) sarjovič Rudolf, je naš cesar y zahvali svojim naro-j dom med drugim zapisal besede: [„Klanjam v ponižnosti svojo glavo pred neizvedljivim sklepom božje | previdnosti ter s svojimi narodi prosim Vsemogočnega, naj mi da moč, da ne opešam v vestnem izpolnjevanju svojih vladarskih dolžnosti."
Ob nesrečni smrti cesarice Elizabete, dne 10. septembra 1898. je .vzdihnil užaljeni cesar: „Svet niti ne sluti, kako zelo smo se ljubili, pa zaupanja v Boga ne zgubim."
Dne 5. marca 1855. se je našemu cesarju rodila prva hčerka Zofija. A že 28.( maja 1857. je vzel Bog mladega angelčka k sebi. Vdan v voljo božjo je pisal nadvojvodi Albrehtu: „Žalosten častim v težki izkušnji s krščansko vdanostjo božjo previdnost." In oba, cesar in cesarica, sta šla na božjo pot v Marijino Celje na Štajerskem, iskat tolažbo ob bridki izgubi. Nuš cesar je zaslužil priimek „stanoviten" vladni'.
in kdo ne pozna cesarjevega plemenitega srca! Kjer le more, tolaži, kjer le more, pomaga. Kako on ljubi vso svoje podanike!
I.. 1855. je obiskal cesar Franc Jožef I. Lvov, glavno mesto /'Galicije. Obiskoval je jtudi bolnišnice in se m strašil nobene bolezni. Ljudje so se čudili toliki ljubezni in plemenitosti. Med množico je bil tudi invalid, ki mu je bila 1. 1849. Italijanska krogla odtrgala roko.
(Konec prihodnjič.)
Zlatomašnik papež Pij X.
(Konec.)
Cerkvene razmere na Francoskem so sv. očetu povzročile obilo trpljenja, a s svojimi modrimi narod-
ladja vsakokrat posebej priredi, adaptuje. V obsežnem ladjinem trebuhu se postavijo lesene stene, ki tvorijo prav lične izbice, kabine, različne velikosti in različne oblike. V vsaki kabini je 4—12 postelj za potnike drugega razreda. V sprednjem delu ladjinega trebuha globoko dva nadstropja pa je obširen oddelek, ki vsebuje črez 300 postelj za potnike tretjega razreda.
Ko smo si ogledali površno naš vodni dom, bil se je dan nagnil; občudovali smo prvokrat, kako si večerno solnce skoplje svoj obraz v pozlačenem morju, predno gre „spat za morje v svoj kristalni grad."
V našem betelu čakalo jo naju prijetno iznenađenje. Snišla sva se z dvema kanonikoma iz Hrvaš-ške, ki sta bila tudi priglašena za romanje in ostala na celem potovanju ljubeznjiva tovariša. Udarili smo jo po slovensko in hrvaško v tiho jezico nekaterih Nemcev v naši bližini; bliskoma je potekal čas, bilo jo treba iti počivat, da nastopimo morsko pot sveži in čili.
Seveda Tržačani naših teženj po miru niso umevali in upoštevali; rogovilili In vpili in ropotali so po mestu v pozno noč ali bolje rečeno v zgodnjo jutro. Parkrat nas je zbudil šunder na ulici, posebno neko ženšče je klelo in zabavljalo v pozni noči ha vse pretege po italjansko in nemško, ji že menda ni šlo vse po volji.
Zjutraj smo se pripravili na nadaljno pot. Ni bilo sicer zgodaj, pa balkanska kavarna je še spala spanje pravičnega; komaj smo jo zdramili, da nam podeli kaj gorkega v želodec.
Vkrcavanje romarjev.
Ob pol sedmi uri nas naloži hotelski omnibus; nabralo se nas je že za poln velik voz, ki smo imeli vsi isti cilj, našo „Tirolsko." Hoteli smo biti že na la-diji, predno pripelje posebni romarski vlak, ki je imel priti malo pred sedmo uro zjutraj, druge naše sopotnike. Hitro smo pospravili našo prtljago na določene
bami so najhujše nevarnosti odvrnili. V posebnem pismu so obžalovali tudi „pročodrimsko gibanje" v Avstriji, potem pa zopet vzpodbujali katoličane, na, se ne dajo več zasužnjevati od protikrščanskega tiska, ampak naj sami ustanove mogočen katoliški tisk.
Z enakim namenom so nekoč sprejeli nekega časnikarja pa blagoslovili njegovo pero, rekoč:	„Hrabro
se vojskuj za pravice sv. cerkve 1“
Za proučevanje sv. Pisma so ustanovili posebno komisijo, ki je že v teh par letih veliko storila. Kako so vneti za poglobljenje krščanskega mišljenja in življenja, kaže to, da če le mogoče po nedeljah celo sami po pol ure v Vatikanu pridigujejo pred romarji ali obiskovalci ali pa rimski mladini in da so v to svrho izdali poseben enotni katekizem.	j
Ud Pija X. je izšlo naročilo, da se vsa ogromna tvarina cerkvenega prava nanovo pregleda in pa uredi, velikansko delo, ki so ga stoletja ni upal lotiti nobeden papež.
Da zapro usta vsem klevetnikom, češ, da jc katoliška cerkev sovražnica omike, napredka in znano- | sti, so osnovali svetovno znanstveno družbo, v kojo so poklicali največje katoliške učenjake celega sveta, : in za koje tajnika so imenovali avstrijskega učenjaka ! Pastorja iz Inomosta.
Največje delo Pija X. pa je pač obširna okrožnica z dne 8. septembra 1907, ki pričenja z besedami „Pasoendi Dominici gregis — kot pastir Gospodovo črede", v kateri so zbrane vse poglavitno in najpo-gubnejše zmoto današnje dobe v vseh panogah vede in življenja, ki so se mnogokje bile vtihotapile tudi v katoliške učenjaške kroge; pa nele zbrane so vše te zmote, marveč sv. oče jih sijajno vse ovržejo in obsodijo ter tem odločneje povdarjajo povsod dotične katoliške večnoveljavne nauke.
Med nasprotniki 'sv. cerkve jo vzbudila ta okrožnica nepopisno razburjenje, v katoliških krogih j pa tem večjo radost; vsi pa, celo resnomisleči neka-toliški učenjaki priznavajo in povdarjajo, da je s to okrožnico duševnemu razvoju in zdravemu napredku za dolgo dobo v bodočnosti začrtana jasna pot.
*	r	I
*
Zares: Ignis ardens ogenj goreč in razsvet- j
ljujoč duhove in srca se po pravici imenujejo sv. oče Pij X. Priprost a pobožen sin priproste in pofbožne kmečke hiše je z njimi zasedel prestol sv. Petra, a kakor nad prvim krmarjem čolniča cerkve Kristusove, nad apostolom Petrom, opazujemo vsak dan bolj j očividno, tudi nad njegovim 257. naslednikom Pijem j X. večno resničnost in veljavnost besed Kristusovih: Ti si Peter — skala, in na to skalo bom pozidal svo- ! jo cerkev . . .
Zato pa je tudi verno slovensko ljudstvo ob zla-tomašniškem jubileju tega najvišjega vidnega Pastirja sv. cerkve polno hvaležne radosti, in zlasti njegova vneta mladina prosi Pastirja pastirjev, naj še dolgo da blagoslovljeno vladati velikemu Piju X. ter navdušeno peva besede papeške himne:
V prestol slave vekovite Zemlje ljudstva se ozrite!
Ko na svetu vse razpada, Neminljivo eden vlada:
Knez miru izmed vladarjev, Oče blag in ljubezniv, Trden v sili vseh viharjev, Temelj Cerkve nezrušljiv.
Bodimo praktične!
„Naš Dom", v katerega pridno dopisuje naša prebujena mladina, nudi s\oje prostore tudi nam mladenkam. Dovoljujem si, drage deklice, tudi jaz nekaj za vas napisati.
Različne so željo in misli naših mladih dopisovalk. Moja prva želja je: Bodimo, mladenke, praktično v krščanstvu! Kaj nam pomaga, deklice drage, zatrjevati, da smo ikutoliško-narodno, ako pa naše ob-i našenje in delovanje govori proti temu?! Sveto vero moramo vedno v dejanju kazati, to bodi naš princip!
Čitala sem nekdaj, kako je neka protestantin-, ja skrivaj opazovala katoliškega duhovnika v cerkvi, j ali on tudi tedaj, ko ga nihče ne vidi, pokaže s svo-: jim obnašanjem, da veruje, da jo ljubi Jezus resnično v podobi kruha skrit. Gospa videč, kako duhovnik v cerkev stopivši z globokim spoštovanjem pripogne desno koleno do tal in pobožno moli pred Najsvetojšim, postane katoličanka.
Draga mladenka, ali pa pokažeš tudi ti, v cerkev stopivša, da živo veruješ v božjo navzočnost ? Kaj bi pač rekla protestantinja nama? Kolikokrat odrekaš Jezusu dolžno ^spoštovanje! Kako težko pogosto opazujem v naših cerkvah, da deklice v cerkev stopivše, z največjo malomarnostjo pripognejo le ma-1 lo koleno, ne zmenivši se, da stopijo pred večnega Kralja.
Deklice drage, zavoljo tega sem danes zastavila svoje pero, ker vroče želim, da se nikoli ne pozabite prikloniti pred ljubim Jezusom do dal, ter da v | cerkvi vedno pobožno molite. Vedno in povsod, poseb-; no v cerkvi, pokažimo, da smo mladenke praktične ; katoličanke!
Lepi zgled bo gotovo močno (vplival, na naše sotovarišice, in naša prijazna, ljubezniva beseda bo pridobila naše deklice za vzgledno obnašanje v cerkvi. Kažimo povsod svoje katoliško-narodno prepričan-je. V boj za Boga in domovino!	Nenada.
Okoli po svetu.
Proslava GO lemice vladanja presvitlega cesar-j ja Franca Jožefa I. dne 2. decembra se jel po vsej | Avstriji, da Itudi po drugih evropskih državah, zvr-šila zelo slovesno. Avstrijci smo res ponosni na svojega častitljivega vladarja.; Bog nam ga ohrani še mnogo lot, do najskrajne meje človeškega življenja!
Odlikovanja povodom GOletnega vladarskega jubileja našega cesarja. S cesarjevim ukazom z dne 30. novembra jo bilo odlikovanih mnogo oseb. Navajamo one odlikovance, katerih imena so med nami najbolj znana. Tajna svetnika sta postala goriški
prostore in prišli na ladjin krov nazaj; že so prihajalo dolge vrste romarjev in romaric, oblečenih po večini v dolge romarsko halje iz rumenkastega ali sivega blaga in vkrcavanje se jo koj pričelo. Tržaška luka je glede vkrcavanja in izkrcavanja jako dobro oskrbljena. Daleč v morje segalo mogočni zidi, molo imenovani, pri katerih se lahko ustavijo tudi največjo ladje v neposredni bližini.
Dva vsporedna, okoli pet metrov dolga, na kolesih sloneča mostiča vežeta ladjo s suho zemljo. Romarji stopajo po dva in dva po mostiču; pri vhodu v ladjo pregleduje romarski odbor izkaznice, da se ne bi kdo vmuzal v ladjo na skrivaj, kar se včasih dogodi. Dolgo je trajalo, da so vsi bili na ladji zbrani in jo bila vkrcana prtljaga, ki so jo pripeljali na dveh .velikih vozovih.
Pri ladji je razprostrl prodajalec razglednice, branjevko so ponujale grozdje in sadje in vsi so izvrstno prodali. Nekateri so si nakupili grozdja, kakor bi si hoteli naprešati vina za celo potovanje, in slabi nasledki niso izostali. Pisali smo razglednice s podobo naše ladje in s ponosom naznanjali, da smo storili prvi korak na morje. Ali ga bomo iz morja tudi? Kdo ve?	,	.
Se niso zadostde najbolj sitne ženice nakupni
želji ko jo dal vrhovni poveljnik znamenje zn odhod. 1
; Na sprednjem delu ladje začne stroj vrteti železna J vratila in nanj navijati verigo z dva decimetra dol-| gimi sklepi; na njej visi velikansko, več stotov težko I sidro, ki so zarije globoko v morska tla, če se ladja vstavi, pri odhodu ga pa potegnejo s strojem iz blata in obesijo zunaj ladje. Mod tem snamejo mostiča iz ladjo in ju potegnejo na suho. Odpnejo velikanske vrvi in jih potegnejo na ladjo. Zdaj je pretrgana voz mod nami in suho zemljo. Velikanski ladjin parni stroj začne vrteti morski vijak, da se naenkrat koplje ladja v penečem mleku.
Zdajci pa pribeži proti obrežju postrešček, noseč srednje velik zavitek za neko romarico. , Do ladje no more več; lahko pa jo doseže, če zavitek krepko vrže. Požene ga, pa slabo zadene. Zavitek pade v morje, vsujejo se iz njega razglednice, obleka in druga ropotija. K sreči prihiti mornar si čolnom in pobere, kar še ni potonilo, in zmeče na ladjo. Komarica pa je morala poslušati k škodi še šaljive opazko. Imej škodo, za roganje ti ni treba skrbeti.
Počasi se ladja okrene, vozi hitreje in hitreje mimo mnogo drugih ladij, ki napolnjujejo luko; njen kljun je obrnjen proti jugovzhodu, proti daljnjemu za-željenemu cilju.
(Daljo prihodnjič.)
fcnezonadškoJ clr. Franc Sedej in dunajski župan dr. Karol Lueger. Plemič je postal kranjski deželni glavar Franc Suklje. Komturni križec Franc Jožefovega j reda z zvezdo so dobili državni poslanec dr. Ivan Šušteršič, državni poslanec dr. Ivčevič in volepo- j sestnik v Šoštanju grof Kamilo Razumovsky. Vitežki križec Leopoldovega reda je dobil državni poslanec dr. Ploj. Komturni križec Franc Jožefovega reda je podeljen kanoniku Janezu Flisu v Ljubljani, stolnemu proštu Karolu Hribovšeku v Mariboru, deželnega glavarja namestniku dr. Jurtoli v Ptuju, državnemu in deželnemu poslancu Jožefu Pogačniku. Častniški križec Franc Jožefovega reda sta dobila opat v Raj-henburgu Janez Baptist Epalle in ptujski župan Or-nig. Red železno krone tretjega razreda jo podeljen deželnemu šolskemu nadzorniku v Ljubljani Francu Hubadu, državnemu poslancu dr. Laginji, predsedniku trgovske in obrtne zbornico v Ljubljani Jožefu Lenarčiču, infuliranemu opatu in dekanu Fr. Ogra-diju v Celju, deželnemu odborniku Francu Robiču, mariborskemu županu dr. Schmidererju in predsedniku okrožnega sodišča Ludoviku Perkotu v Mariboru. Vitežki križec Franc Jožefovega reda jo dobil ravnatelj učiteljišča v Ljubljani Anton Črnivec, dekan in župnik v Šmohorju Ivan Držanič, dekan M. Jurkovič v Ljutomeru, notar Lovrenc Baš v Celju, notar dr. Mravlag v Laškem, odvetnik dr. Sernec v Mariboru. Zlati zaslužni križec s krono je dobil dr. Demeter vitez Bleiweis v Ljubljani in nadučitelj Avgust Vodušek v Trbovljah. Zlati zaslužni križec je podeljen občinskemu predstojniku v Framu Iv. Gertu in deželnemu potovalnemu učitelju v Gradcu Martinu Jelovšeku. Srebrni zaslužni križec s krono so dobili občinski predstojnik v Pleterjah Martin Pajdaš, občinski predstojnik pri Sv. Antonu na Pohorju Franc Mravljak, kmet Franc Štuhec v Logarovcih.
Avstrijski škofje pri cesarju. Dne 26. novembra je cesar sprejel avstrijske škofe. Kardinal Gru-ša je v krasnem govoru povdarjal izredno slovesnost, naglašal vladarjevo vero in neomahljivo zaupanje v božjo previdnost tudi v največjih bridkostih in se zahvalil za brezštevilna dela krščanskega usmiljenja. Ginjen je vladar odgovoril. Naglašal jo nujno potrebo vere kot edino oporo za obstoj in vlado države. Javno je zatrjeval, da je in hoče ostati zvest sin cerkve in vere. Povdarjal jo, da je v premnogih nesrečah in bridkostih edino v veri zajemal tolažbe. Obljubil je, naj se cerkev vedno zanaša na pravno pomoč države.
Dunaj. Dne 28. nov, je državni zbor imel slavnostno sejo, v kateri je predsednik, dr. Weiskirchner v vznesenem govoru slavil vladarjeve vrline. Socialni demokratje, češki in nemški radikalci se niso udeležili seje.
Bosanski nadškof dr. 'Stadler, ki je vodil deputacijo bosanskih katoličanov, na Dunaj, je imenovan za tajnega svetovalca.
V	državnem zboru sta poslanca Roškar in Pi-šek zahtevala, da vlada na jStajerskem živinorejcem preskrbi vsled suše potrebno krmo, ker bi sicer morali živino prodajati pod ceno; poslanec dr. Korošce je zahteval nepristransko preiskavo septemberskih izgredov v Ptuju, Colju in Mariboru, nadalje varstvo življenja in imovine južnoštajerskih Slovencev, zlasti pa podržavljenje policije v teh treh mestih.
Dunaj. Jugoslovanska, kluba „Slovenski klub'1 in „Zavez južnih Slavena” sta se na podlagi od dr. Šušteršiča napravljenih pravil združila v „Narodno zvezo”. V gospodarskih in osebnih zadevah ohranita kluba popolno prostost, v vseh važnih vprašanjih pa se posvetujeta skupno. „Narodna zveza” bo štela 37 poslancev.
Vojska zaradi Bosne je neizogibna, kakor izjavljajo merodajni krogi.
Kranjski deželni zbor se bo sešel koncem decembra h kratkemu zasedanju, da reši začasni proračun.
Za žrtve 20. septembra v Ljubljani je nabranih že 28.000 kron.
Morilec vipavskega dekana, Viktor Pangerc je za jetiko umrl v zaporu ljubljanskega deželnega sodišča.
V	Trstu so se vršilo demonstracije za italijansko vseučilišče v Trstu.
V	Gorici pričakujejo cesarskega namestnika Hohenloha, ki se bo posvetoval z voditelji strank, da omogoči zopetno delovanje goriškega deželnega zbo-
ra. Ako se mu to ne posreči, bo goriSki deželni zbor meseca januarja razpuščen.
Dva vojaka se ustrelila. V Gorici se je ustrelil v srce vojak Jakob Napotnik, doma iz Slovenj-gradca na Štajerskem. — V prsi se je ustrelil vojak 47. pešpolka Emil Forš iz Maribora. Umirajočega so prenesli v bolnišnico.
Dunajska visoka poljedelska šola je bila vsled nemirov, ki :so jili povzročili nemško-našionalni dijaki, zaprta.
Dunaj. Na c kr. dunajski akademiji upodab. umetnosti (slikarski oddelek) je napravilo izpit za šolsko leto 1908-09 črez 200 dijakov, večinoma Nemci; in sprejetih je bilo samo 37, med temi dva Slovenca : Jož. Pungartnik iz Vranskega pri Celju in Zmagoslav Cotič iz Trsta. Edina Slovenca na slikarski visoki šoli. Čestitamo!
Praga. Zaradi nemirov je razglašen proki sod. Prepovedana so vsaka zbiranja na ulicah; istoiako je prepovedano nosili kakršnekoli društvene znake.
V	Zagrebu se je vršil shod, na katerem so zastopniki vseh strank soglasno sprejeli resolucijo za splošno in enako volilno pravico na Hrvaškem. Shod je bil na koncu policijsko razpuščen.
Hrvaški sabor so letos najbrž ne bo sklical, ker bi se s sklicanjem delale ovire mirni rešitvi hrvaško madžarskega spora.
Hrvaška vlada je izdala nkaz, da je z vseh šol odstraniti srbske (cirilične) napise.
Laški dijaki so priredili pred državno zbornico demonstracijo za laško vseučilišče.
V	Ulmu so dne 26. novembra demonstrantje s krompirjem razbili eno okno na palači avstrijskega poslaništva. ! Nato jo vojaštvo z nasajenimi bajoneti pregnalo 'demonstrante. Konečno je župan pomiril ljudstvo.
Srbski ministrski predsednik Milovanovič je s celim ministrstvom idemisijoniral (podal ostavko).
Na Angleškem (delajo na to, da dobijo stalno armado.
Na Hajtiju je vzbruhnila vstaja*
Razgled po domovini.
Iz sodne službe. Pravosodni minister je imenoval sodnega adjunkta pri mariborskem okrožnem sodišču dr. Neupauerja i i namestnikom državnega pravdništva v Celovcu. — Namestnikom državnega pravduištva v Celju jo imenovan na Boschekovo mesto sodni tajnik dr. Bračič.
Iz pošte. Poštni pomočnik Blaž Žirovnik je dobil mesto poštnega ekspedijenta pri poštnem nradn v Podlehnika pri Ptnju.
Iz šole. Pred mariborsko komisijo so v november-skem terminu bili usposobljeni la ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom sledeči učitelji in učiteljice: gg. Ceh Ivan, Friedl Adolf, Horvat Franc, Ivajnšič Ludovik, Kislingir Jurij. Lah Ivan, Ledenik Jožef, Lešnik Miroslav, Pokržnik Ferdo, Sel Ivan, Sevnik Julij, Stopar Vinko; gdč. Asch Albina, Klančnik Marija, Kotzbeck Cecilija, Lorber Amalija, Majcen Marija, Pernat Alojzija, Pintarič Marija, Regoršek Ema. Ros Marija, Schweiger Katarina (z odliko), Škerjanc Felicitas, Šumenjak Marija, Vidah Rozina; za meščanske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: g. Fran Fink.
Za novorojence dne 2. decembra. Družba za življensko in rentno zavarovanje „Anker” na Dunaju jo sklenila povodom 601etnega jubileja našega cesarja, razdeliti police v skupni vrednosti 100.000 K med sto onih otrok, ki so bili dne 2. decembra t. 1. v naši državni polovici rojeni. Za Štajersko odpade 7 tekih zavarovanj. Predlagati ima pravico štajerski deželni odbor. Natančnejša pojasnila daje mariborski mestni svet.
Odprava znižanih vožnih cen na Južni železnici. Od 1. januarja naprej uradniki in častniki ne bodo dobivali več na Južni železnici znižanih vožnih cen. Železnica misli s tem povečati svoje dohodke na leto za 400.000 K.
Nedeljski počitek odvetniških uradnikov v Mariboru. Odvetniški in notarski uradniki v Mariboru so dobili popolen nedeljski počitek. Vsled tega bodo od 1. januarja 1909 naprej ob nedeljah in praznikih odvetniške in notarske pisarne v Mariboru zaprte.
Mesto Maribor je bilo v (torek zvečer, dne 1. dec., povodom cesarjevega jubileja v najlepšem krasu. Skoraj na vsaki hiši so bile razobešene zastave,
na oknih pa je plapolalo nebroj lučio. Oodba jo svirala pred školijo, pred magistratom in pred okrajnim glavarstvom. Po ulicah se je pri bakljadi kar trlo ljudstva.
Mariborski trgovci ne vejo, ; kako bi še nepokvarjeno mladino dobili v svojo pest. Zato brez dvoma vsiljujejo slabe knjige in časnike, ali pa zavijajo nakupljene reči v strupenega „Štajerca." Dobila sem pred kratkim v neki trgovini „Štajerca" kot ovitek. Brez pomisleka ga vržem v peč. In čudo, ogenj je kar ostrmel, ko je videl štajerčevo gnjusobo. Po nedolžnem papirju je segal plamen, toda dolgo se ni mogel poprijeti, ker mu je bil napoti strup, ki je bil razlit po nedolžnem papirju. Ce se ti zgodi kedaj kaj takega, kar očitno pokaži, da tega ne maraš. Rajši nesi brez papirja domov; če pa tega ne upaš, pa si raj za svoj denar kupi v slovenski trgovini papir za ovitek. — Narodna mladenka.
Ptuj. Dne 30. novembra jse je pred ptujskim sodiščem vršila razprava proti razgrajačem, ki so povzročili znane roparske napade na slovenske goste dne 13. septembra. Obsojeni so: urednik „Štajerca", Karol Linhart, na 8 dni zapora, trgovec Jožel Sorko na 10 dni zapora, visokošolec Rudolf Bratanič na 4 dni zapora, visokošolec Jožef Kasimir na 3 dni zapora. — ,Malo plačilo!
Sv. Barbara v Halozah. Cesarjev jubilej so obhajali Haložani že na predvečer s slovesnim pritrkavanjem zvonov in s streljanjem. Drugi dan je bilo cerkveno opravilo ob 8. uri, katerega se je udeležilo obilo ljudstva, Solarji so po sv. maši v šoli še / govori, deklamacijami in petjem obhajali cesarjeve š st-desetletnico. — Vinska kupčija jo bolj slaba, cena 30—40 kron za hi, obmejni sosedje pa ga ponujajo po 24 vinarjev liter, toda kupcev je malo, vsi so se vsled bogate letošnje letine že založili z vinom. — Pri nas sta se ustanovili, oz. odcepili od i„Napreja“ dve društvi, namreč tamburaški in pevski zbor sta postala neodvisna pod vodstvom gdč. iTrstenjakove in gosp. Cenčiča, ki nočeta biti pri nobeni organizaciji. Doslej še prav lepo napredujeta ti društvi, in upamo, da se ne vjamota v liberalne mreže. Čudimo se, da ima. „Naprej" v občinski sobi prostora, naše društvo pa ne, ali iz osebne mržnje, ali iz prepričanja? Ali vsem društvom enako pravico do šole, ali pa nobenemu, vsaka protekcija je krivična, kakor je krivično braniti učencem pletarske šole hoditi po knjige m liste k s. izobraževalnemu društvu, ker jim da vodstvo „Slovenski Narod", „Narodni List" itd. na razpolago. In nihče si ne upa odpreti ust zoper tako nasilje in zlobno izrabljanje mladine v politične namene. Ce hočete složno delovati z nami, morate opustiti vsako protiversko propagando, le tako si bomo dobri, in naša društva bodo so razcvetala v složnem tekmovanju, naj je že vodi duhovnik ali učitelj, da so le na krščanski podlagi!
Pri Sv. Barbari v Halozah se je dno 23. novembra zastrupilo 21 šolarjev. V vrč, iz katerega učenci v odmorih pijejo, je vrgel nek šolar košček galice. Učenci so pili iz tega vrča, vsled česar so se pokazali pri 21 otrocih znaki zastrupljenja. Poslalo se je takoj po zdravnika k Sv. Marjeti, gospoda Gre-goreca, kateremu se je po težkem trudu posrečilo, da je rešil otroke nevarnosti.
Petajncl pri Radgoni. G. Voglar je hotel na svojem travniku urediti drugi studenec za slatino. Ko je dal globleje kopali, se jo zgodila velika eksplozija. Pesek, premog in kamenje je metalo do 50 m visoko. V globočini so !se najbrž nabrali plini. Ko se jim je dalo duška, so bruhali z vso silo na dan. Trajalo je to celih osem dni in le po velikem trudu se je posrečilo zamašiti nevarno luknjo.
Griže pri Celju. V Savinjski dolini se kmetje zelo trudijo, da bi si kaj pomagali v raznih stiskah. Posebno si želijo pri hmelju pomagati iz dolgov. Ker je že bil nekaj let hmelj po visoki ceni, so dobili do te rastline kmetje veliko veselje. Nekaj let sem pa je hmelj po nizki ceni, zato so začeli liberalci zabavljati Črez dr. Korošca, državnega poslanca, da je on kriv, da ni hmelj dražji. Ker so se vršile lansko leto 1907. državne volitve, so začeli vsi liberalci, posebno v Megojnicah V Grižah, misliti, le Robleka izvolimo za poslanca, ta nam bo zelo pomagal, da bomo hmelj zelo po visoki ceni lahko prodajali. Izvolili so si ga. Dd lanskega leta 1907., odkar je postal Roblek poslanec, je dobil hmelj zelo slabo ceno. živež je postal pa tako drag, da še nikdar poprej tako. Dokler
niso Robleka izvolili, je vedno obetal Roblek, da bo pomagal, tako zdaj pomaga tudi vam, liberalci, da živež drago plačujete, hmelj pa vredno prodajate. Tako se tudi v Grižah zdaj vedno trudijo vsi liberalci, da bi s svojo stranko zmagali, ko se vrši županova volitev; po dnevi in po noči se zbirajo, da bi si več glasov pridobili; a če bodo zmagali, in si še župana priborili, potem bo gotovo še bolje na svetu! Za največjo srečo bi si liberalna stranka pa štela, ko bi duhovnikom zaslužek in pravico vzela. Duhovniki še niso nobenega ob posestvo spravili, in tud'i vedno resnico učijo. A kak posvetni doktor je že marsikaterega ob vse spravil, še ob stanovanje. Liberalci vedno lažnjivo govorijo o duhovnikih in jim očitajo slabosti. Jaz pa rečem, da naj vsak liberalec pogleda na sebe, če je sam res že celi svetnik in brez napak, potem še le naj druge sodi. Klerikalci pa bodo vedno duhovnikom v pomoč in veselje. Z njimi združeni bodo zmagali in dosegli pravo srečo.
Slivnica pri Celju. V Rakitovcu je umrla 79 lot stara Jera Mastnak, sestra pokojnega tukajšnjega župnika Jakoba Mastnak.
Velenje. V pijanosti je na cesti zmrznil čevljarski pomočnik Mirko Majcen. Nesrečni alkohol, da vedno zahtevaš toliko žrtev!
Koroške novice.
Železniška akademija v Celovcu. V državnem zboru je poslanec Dobernig stavil predlog, naj vlada ustanovi v Celovcu železniško akademijo, oziroma železniško strokovno šolo.
Drušfver;a kronika.
Crez en milijon kron prometa je imela Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru tekom svojega osemmesečnega poslovanja. Ta velikanski promet kaže, da ima naše ljudstvo zaupanje do svojega zavoda. Po celem okraju se je že raznesel glas
0	ljudomilem postopanju te posojilnice, ki dela proš-njikom za posojila kolikor mogoče majhne stroške. Pristašem Kmečke zveze priporočamo, naj pridno agitirajo za to posojilnico!
Trbovlje. Zelo žalostni časi so nastopili za nas Trbovljčane. Pred kratkim Časom so nas zapustili č. gospod podpredsednik bralnega društva Franc Strmšek, odšli so v Ptuj. Komaj prebol:mo eno izgubo, je že druga za petami. Sedaj 1. gruuna so nas pa č. g. predsednik Jožef Lončarič zapustili in so odšli k Sv. Juriju pod Taborom. Bili so vrli in vneti gospod za versko in narodno stvar. Skoda! Dobili smo že drugega predsednika, č. gospoda Jožefa Pečnjak, ki se zelo zanimajo za društvo. Gospod urednik! Gotovo mislite, da je naše bralno društvo že čisto zaspalo, toda temu ni tako, akoravno se tako malokedaj zglasimo v vašem cenjenem listu. Naša Dekliška zveza v bralnemu društvu kaj vrlo napreduje v izobrazbi. Toda še bolj bi imele veselje do narodnih stvari, ko bi imeli dovolj prostora, toda žalibog, tega nam manjka. Nekaj prispevkov že imamo za zidanje novega „Doma." Toda nam še veliko manjka, upamo, da se nam bodo že bratska srca sosednih društev odprla in nam pomagala k zidanju. Njih imena se objavijo v „Domoljubu", „Slovencu" in „Našem Domu." Prispevke pobira č. g. Jožef Pečnjak, kaplan v Trbovljah. — Več mladenk.
Mladini.
Pismo mladeničem.
XX.
Ker ljudje velikokrat ne obrajtajo malih, na videz malopomembnih reči, zato jim pa pogostoma spodleti. Marsikateri hoče kaj velikega doseči, pa pozabi na malo, na navadno, vsakdanje. In vendar je vse, kar je veliko, sestavljeno iz malega. Peščena zrnca tvorijo goro, vodene kapljico morje, minuto ure in pa dneve. Zvestoba v malem jo velike vrednosti. Začetek marsikatere reči se zdi mnogim malopomemben. Pa poslušaj, kar pravim!
3. Začetku se zoperstavljaj! Nek pobožen pu-ščavnik je šel z enim svojih učencev v cipresov gozd. Učenec je vprašal puščavnika, kako more začeti, če j hoče vedno nedolžen in brezmadežen ostati. Zdaj mu pokaže puščavnik štiri ciprese in mu reče, naj jih iztrga iz zemljo. Učenec je začel z najmanjšo, ki še ni bila leta dni stara. Brez truda jo je izpulil. Druga je
1	bila večja, pa z obema rokama jo je spravil ven. S
tretjo že ni šlo tako lahko, imela je že globeje korenine. Pa po mnogih poskusih je le šlo. Četrto pa sploii ni mogel izpuliti iz zemlje.
„Moj sin“, pravi zdaj puščavnik, „tako je s strastjo; dokler še v srcu nima globokih korenin, jo jo lahko iztrgati, 6e je pa drevo greha že globoko vkoreninjono, pa ne gre ve6.“
Ljubi mladenič! Možato in odločno se bojuj proti začetku vsake strasti, proti vsakemu vzbujajočemu se hudemu nagnjenju: proti jezi in trmoglavosti, proti nepokorščini in upornosti, proti nevošljivo-sti in škodoželjnosti, proti sladkosnednosti in lenobi, proti gizdavosti in samoglavnosti, proti laži in hinavščini, proti vsem grešnim mikom.
„Ce je laž še tako mala in nepomembna, je že podobna grdemu madežu na duši, ki ga na licu ne bi nikdar trpeli1*, pravi slavni Ruskin. Iz malih laži postanejo velike, iz malih tatvin veliko, iz malih prestopkov svojih dolžnosti veliki. Znani tat in ropar Kartuš, ki so ga s kolesom na morišču trli, je si tem začel, da je kradel v šoli papir, peresa, sadje itd. Arij, ki ni svojega nagnjenja do napuha premagal, je postal odpadnik in tajil božanstvo Kristusovo. Ce se boš vedno zoper začetna huda nagnjenja bojeval, ne bo strast nikdar v tebi močna postala; ti boš jo lahko premagal, vsak dan boš izvojeval nove zmage in tako se bo čednost v tebi utrdila. Zoperstavljaj so tudi najmanjšim skušnjavam! Bojuj se takoj in možato zoper vsako nagnjenje k hudemu! Ce je iskra še mala, jo lahko s prstom ugasneš, če je pa Tz nje postal ogenj, potem je tudi Skal vode ne more več ugasniti.
4. Porabi pa tudi vsako najmanjšo priložnost za dobro delo. Ti nimaš priložnosti kaj velikega storiti, ti ne moreš novih cerkev staviti ali kake imenitne ustanove napraviti, ti ne boš tudi novih dežel za krščanstvo pridobil ali za Kristusa življenje in kri dal, ti ne boš šel v puščavo Bogu služit, tudi najbrž ne v kak samostan, pa nič ne de! Ce le v svojem stanu tiho in mirno svojo dolžnost storiš in se po svojih močeh v malem trudiš, blagor ti, mogoče imaš večje zasluženje ko tisti, ki je bogvekaj velikega storil.
„Vsak dan ti naj bo“, pravi Alban Stole, „kakor list v knjigi tvojega življenja; skrbi za to, da bo na vsakem listu kaj dobrega napisano.“ Ce rimski cesar Tit kak dan ni nič dobrega storil, vzkliknil je zvečer: „Diem perdidi", to se pravi: „Dan sem zgubil."
Pa praviš, kaj bodo pa ljudje rekli, če se bom vedno tako resno in pobožno držal. Imeli me bodo za pobožnjaka, za svetohlinca, mogoče celo za kakega jezuita z rogovi in z kozlovskimi nogami. Proč s takimi strahovi! Saj si fant! Nikdar ne vprašaj, kaj bodo ljudje rekli, ampak, kaj bo Bog rekel. Ta stre pred ljudmi, ta nesrečni bau-bau, se najrajši klati oi oli fantov, ker so da mladina, ki je malo bolj strašljiva, najrajši preplašiti.
Mlad katoliški posestnik je prišel na pepelnično sredo leta 1881 po opravkih v neko mesto na severnem Nemškem. Opoldne je šel v hotel in je našel tam eno mizo z mesenimi, drugo s postnimi jedili. On se vsede k drugi. Njegovi znanci pri prvi mizi so se mu rogali. Da bi njih zabavljanje preslišal, se je kratkočasil s svojim psom. Naenkrat stopi iz družbe onih, ki so meso jedli, največji razuzdanec in vpraša našega posestnika: „Akoravpo je danes post, ali dovolite, da smem vašemu psu to-le kost dati?" „Z veseljem, moj gospod", je odgovoril ta, „kajti živali jedo meso vsaki dan in vsaki čas!"
Tak pogum in taka neustrašenost kaži vedno tudi ti! Imej v izpolnjevanju svojih dolžnosti krepko voljo! Tu bodi korajžen! Pa o tem še hočem v prihodnjem pismu ti kaj več povedati. Do tedaj pa zdravstvu]. Tvoj prijatelj Ev.
Mladim materam. /Tovarišica mi je bila več let. Brhka kmečka hči, hajmlajša, zato ljubljenka skrbne matere. Očeta je komaj poznala; umrl je predno je Anica gladko govorila. Posestvo brez dolga je donašalo lepe obresti; mirno je živela mati z otroci, s „samimi punčkami", kakor je rada rekla; vendar jo je skrbelo kaj bo, kadar dorastejo. Vsaj ta naj doživi lepše dni, kakor so odmenjeni meni in njenim sestram, ki bodo, kakor kaže, vse le kmetice. Sirota ni okusila drugega kruha, pa se ga je prena-jedla in želela je otroku belega, gosposkega. —• V šolo jo pošljem, če bo le hotela. Kaj ne [Anica, ti se rada učiš? O, rada, rada! In gospodična učiteljica bi bila rada! Rada, ljuba mama! Prišla je jesen.
Anica se je ' poslavljala od doma. Mati jo je sama spremila v zavod, kjer se je učila in naučila veliko novega, lepega. Anica se je vrnila na počitnice kot gospodična, vsaj tako so jo imenovali vsi, kar je veselilo mater bolj, ko vse druge. Stregli so ji 'doma in jo občudovali. „Bog ne daj, tega ne ^meš delati, to je za nas kmete; bom že jaz storila, jali kdo drugi 1“ tako je ugovarjala srečna mati zlati svoji Anici, in Anici je dobim delo. Gospodična sem, zato ne smem delati, si misli deklica Mati pa je ponosno zrla na svojo ljubljenko in hvalila hčerko črez mero. Več let je minilo. Zopet je prišla Anica' domov, kjer se je marsikaj spremenilo. Sestre so se pomožile in odšle, mati stara, boleha in ne more več skrbeti, kakor bi rada. Pometi in pospravi Anica, nikogar nimam, ki bi pomagal, reče boječe nališpani hčerki. Kaj, jaz pometati? Ali sem se zato toliko učiia? Kje je dekla ? Takega (dela bi me bilo sram! In mati? Tiho zaihti in s strahom misli, kaj še čaka zlato njeno dete, ako o pravem času ne spozna, da delo le časti in povzdiguje človeka. — Vadimo otroke :dela! Vnemajmo je z besedo in zgledom, vedno in neutrudno delati. In ker je živ človek iz duše in telesa, skrbimo, da dela oboje, primerno starosti !in stanu. Le v zdravem telesu biva zdrava duša, trdijo pedagogi in lahko trdimo tudi mi, da le s primernim delom dosežemo zaže-Ijeno zdravje duše in telesa. Se 'več, čim bolj se trudimo z učenjem, tim več potrebuje telo gibanja, kar se primerno obavlja le z delom. Ni dolgo, kar mi je rekel učen tin slaven profesor: „Vsak učitelj ali profesor, ki hoče v svojem duševnem poklicu uspešno delovati, naj si nabavi gredico, katero sam okopava, pleve, sadi in zaliva po šoli. Tako gibanje mišic pospešuje pravilno kolanje krvi in urejuje prebavo." — Mati in le zopet mati vzgoji človeka sposobnega za človeško družbo, ali ne?! Matere, vadite otroke dela, ne branite jim ga nikdar, naj si bo še (tako malo ali nizkotno; koristilo jim bo!
Cerkvene zadeve.
Imenovanje. Vič. g. Ivan Rotner^ župnik v Skalah, je imenovan za dekana Šaleške doline.
Maribor. Dne 2. decembra je bila stolnica natlačeno polna. Povodom bisernega cesarskega jubileja so ekscelenca, knezoškof dr. Mihael Napotnik, opravili slovesno pontilikalno sv. mašo in vpričo neštete množice odkrili in blagoslovili krasno spominsko ploščo, ki je pritrjena na stebru tik oltarja pre-čistega Srca Marijinega.
1 Majdin. Od 12. do 20. t. m. se bode tukaj obhajal sv. misijon v spomin trojnega jubileja. Vodili ga bodo čč. oo. lazaristi gospodje Kitak, Zdravlič in Birk.
V	Dolu pri Hrastniku je dne 26. novembra t. 1. konjiški dekan, vlč. g. Franc Hrastelj, blagoslovil novo cerkev.
V	Linču je dne 2. decembra umrl ekscelenca škof dr. Frančišek Marija Dobpelbauer.
Duhovna gredica. Gospod prihaja! Že zadnjič smo slišali, kaj da pomeni advent — prihod — in kolikor da je za človeštvo, za človeška srca. Advent nas pripravlja na prihod Gospoda! Gospod prihaja in zato vsa vesela in polna sladkega upanja kliče sv. cerkev nam, svojim vernikom, na drugo adventno nedeljo takoj s prvimi besedami sv. maše:	„Populus
Sion, ecce Dominus veniet ad salvandas Gentes — Ljudstvo sijonsko, glej, Gospod prihaja — bo prišel
—	odrešit narode." Obljubuje, kaže nam torej sveta cerkev Kristusa kot odrešenika. Sv. evangelij te nedelje pa daje dokaz iz del Jezusovih, da je on pravi odrešenik. Ko je Janez poslal dva učenca k Jezusu z vprašanjem: „Ali si ti, ki ima priti, ali naj drugega čakamo?", tedaj se je Jezus takoj sklical na svoja de-ia kot na dokaz, da je on poslani odrešenik:' „Pojdita in povejta Janezu, kar sta slišala in videla." — Ker smo torej gotovi, da je Jezus naš odrešenik, zato nas berilo te nedelje navdaja s trdnim zaupanjem. Da nas pa upanje ne bo goljufalo, je treba, da živimo po načelih in naukih Jezusovih. Mi ne smemo biti „trs, ki ga veter maje", ne omahljivi ljudje, temuč odločni kristjani, ki se držijo Jezusovih naukov v javnem in zasebnem življenju, ne mehkužni in meseni, ampak polni premagovanja in zatajevanja. Jezus ne mara za kristjane, ki pri vsaki priložnosti svoje misli
—	mnenje — menjajo, ki se vsakega brezverskega lista in časopisa vstrašijo, ki se vsakega zaničevanja nevernih ljudi zbojijo, ki se iz strahu pred ljudmi ne
upajo prestopiti cerkvenega praga, , ne približati se obhajilni mizi, odkriti se pri zvonenju angelskega pozdravljanja itd. Ce si kristjan, pokaži da si; pokaži v delih z izpolnjevanjem verskih dolžnosti! Tako se ti bo upanje najbolj utrdilo. Utrdilo se ti bo, pa tudi uresničilo, ker Gospod bo prišel za praznike v tvoje srce in enkrat te bo pa vzel k sobi med število onih, ki se že vesele odrešenja in poveličanja! C.
Gredo v no.
j,Cuješ, Martin, zakapa nesi v -četrtek prišo, kak si mi v jiedelo obečo? Znoš, da smo se le tak dobro meli, pa tak smo bli dobre vole, ka ti je slobodno žol“
„Naša je spekla tistega belega kokota, pa zelje kcoj skuhala. Kak ba dober! Jablanova Neža pa nau poslala, Bog joj plati, pitovnega zavca, ki še zaj živi, da nan je Jugov Tunč pošlo divjega. Da bi to zno, bi venda le prišo, ti, ki tak rad zavca ješ. Pa vo gaj’ tak tiidi nič driigo ne ostalo, kak falaček (košček) repa. To je Jablanovo tak razveselilo, ka je rekla: „Vište, s piiovnega zavca le dosti pride (ga je mnogo), pa kak je le un dober!"
„Tiidi S ,tiinke smo potegnoli 'jezik pa nekaj klobas, kcoj (k temu) pa nan je skuhala zabelene žgonjke, pa Ocvirkovo repo. Striikli pa gibanjce so dišali po celoj vesi, ribe, ki jih je Matjaš v Miiri na-lovjo, so se v pundvi glasno pražile, na vse zadnjo še nan je naša Polonka spražila cvrtje, veš takšo, ka je samo trepetalo na taleri, pa le mastno je bilo! Una pač to zastopi."
„No ja, če pa človek že ikaj je, pa tiidi žeden postane. No pri tem pa smo si pomagali s starinoj z Debelega vrha, pa z letošjim tam iz Hrvatovščaka. Uh, da je letošnji sladek pa močen. Pa kaj nebi, s tak visokega vrha, pa sam pesek, pa takša lega! Toti nas je spravjo v tak dobro volo, ka smo začeli popevati. Veš tisto smo popevali: „Ne znan kaj od veselja" pa 'od „Buhe no viiši" od „Vina pa vode" pa še več takših. Zapa (zdaj pa) je Strgarov Tunek po-tegno z žepa .„Popevke Petra Skiihala" pa je začejo popevati tisto: „Gda sen mali bijo — Luštno je bilo!" Ljudje božji so poslušali, no posliišali, no če duže, bole so vlekli na viihe.. Dere pa je gapopevo zadji štikle (kitico) „Steli so me mati skrita za voglon — S šibicoj nažgati — Gda ja (jaz) prišo bon — Jas pa sen se strašjo — Vujšo hahaha >— Mihov Peter Skuhala so se tak smijali, ka je vse pokalo."
„Da se van tota tak dopadne, te pa še ali to-to poslušajte, ki se pravi: Vogledi", reče Tunek.
„Le le, Tunek, Je zapoj nan jo, ti, ki maš tak lepo grlo!"
„Te pa (ali naj bo!" „Fašenk že bliizi gre — Treba mi je žene — Sla ma (borna bova) paj (fant) vogledi — Kera ma mošje tri — Srebrnih tolarov — K tistoj ma šla. — Ce bo rdeča kak — /V žiti cveteči mak — Lepa kak rožica — Pisana triitrica — Te ma k njoj vogledi V sredo paj šla. Itd. Zadnja: Prišla sta vogledi — Kumaj Balaš zguči •— Ze dva je Barbara — Z bernicoj (brgla) pokala — Kumaj da vujšla sta Bita (tepena) dumu.“
„Juj, tota pač tota! Ja Tunek, ge pa si doba toto knigo “ ga širom po hiži, vsi naednok (naenkrat) pitajo.-
„Kiipa sen si jo.“
„Ge pa se te dobi? Jas še nesem Cilja (slišal) od je, jas tiidi ne, pa jas iše ne.“
„Zoto pa se tak čudite!"
„Tote popevke se van dobijo v Lotmerki (v Ljutomeru) pri gospodi Petri Skuhali, ki so je sami vkiip zložili, pa lani dali v Marpriigi driikati.“
„Ce te (bodete) tiho, te še van jih lehko več zapojem “	>
„Le le, Tunek!"
„Dobro! te pa bon van tisto, kak so baroni Ču-b'o (ustnice) napravili." — So }žive kokoši mesa en kos — Jemi prišili notri pod nos. — Kakšna blaj’ (je bila) prle paj — Takšna je Cuba zdaj — Samo ka perje rase iz je."
„Sentaj deno, ka še tega nesmo. čiili!" reče Mikloš. „Znoš Tunek, meni še eno takšno knigo prinesi! Kelko pa vala?"
„Eh ve (saj) so van ne drage. Zvezane valajo 1 krono pa 10 bečov, nevezane pa samo 60 bečov, po pošti 10 bečov več."
„To maš tek 85 krajcarov, pa mi je ali prine-
bU<
„Meni tiidi, da so le tak vesele!"
„Tebi tiidi Micika?"
„ Jah, samoka zaj (zdaj) nemam nič penes s sobo j."
„Nič ne škodi Micika, ve mi lehko te daš, dere (kadar) ti prinesen."
„Te pa še meni, meni tiidi, pa še meni ali!"
„Po malem, po malem, ka si vaše imena zapišem! Skoda bi bilo, čo bi kerega pozaba."
„Tebi Drenov Matjašek ali ene? Zvezane?"
„Jah, takše deno držijo!"
„Cvirnova Magdiča, tebi tiidi?"
„Le le. Tunel! “
„Nežika tebi trdi, ti ki tak lepo poješ? Tebi, Tunika, pa tak ali tak, ki se ti sekui ta, je t k leoo navda."
„Le vse si gor zapiši", reče Trdinov Tomaš, „ve mo je zaj niicnli, ki fašenk že bliizi gre,.ke mo kolinili, vogledarili, na gostiivanje pozavali, pa po . gostiivanjih hodili. Le sme se, Tunčika, ve mo k tebi najprle prišli, pa mo ti zapopevali: „Ce bo rdeča kak — V žiti cveteči mak — dale pa še jo no ven. Pri moj dunaj, pa bon se celo na pamet navča, dere je dobim, boš že vidla, Tunčika!"
(Konec prihodnjič.)
Razno blago.
Izboljšava pri smodkah. V tobačnih tovarnah uvedejo nov način zvijanja tobaka, kakor je uveden že na Nemškem. Smodke ne bodo več tako trde, kakor dosedaj, ampak rahlejše, oziroma ohlapnejše.
Okusno postno jed pripraviš, ako skuhaš narezanega krompirja, fižola in kislega zelja, vsako posebej. Fižolovko odlij, krompir zmučkaj in zmešaj vse troje v kozici, v kateri si razbelila sirovo maslo ali pa maščo s čebulo in moko, ali brez moke.
AH Je bilo res? Nekoč je zdravnik moral nekega bolnika zaradi trebušne bolezni operirati. Po operaciji naroči zdravnik bolniku, ako bi se bolečine pojavile, da ga takoj obvesti. In res, bolečine so bile velike; zdajci se zdravnik spomni, da je pri operaciji pozabil en inštrument v trebuhu, zato se mora operacija ponoviti. A zopet čuti bolnik hude bolečine; sedaj je pa asistent vato pozabil v trebuhu. Nevoljen reče bolnik zdravniku:	„Gospod zdravnik, prišijte
gumbe in napravite primerne luknje na moj trebuh, da vam ne bo treba vedno parati in šivati!"
Brezplačno! Za božična darila, božična drčvesca za uboge l. t. n. ponnja drnžha Sir. P. Claverja posamezne izvode ilostrovanega misij »nskega časopisa „Odmev iz Afrike" v povoljnem števila brezplačno in poštnine prosto. Razširjanje dobrega berila med ljudstvo je znano najpotrebnejše dobro delo naše dobe. Naroča se:	Sv. P. Claverja
dražba za afrikanske misijone Trst Via del Ronoo št. 6, in Ljubljana Frančiškanske ulice št. 8.
Uganka — zložnica. Prvi zlogi besed, ki zna-Čijo: 1. nebno stran; 2. dol telesa; 3. ribo; 4. pijačo — tvorijo novo štirizložnico, k^ imenuje znano, v najnovejšem ,č&su pogosto imenovano glavno mesto..
(8est»Til Svobodin Podvrbomuk).
soglasnik, moško krstno ime, obleka, prerok,
mesto na Ogrskem, godbeno orodje, grški otok, godbeno orodje, rokodelec, reka v Avstriji, južno sadje, rudnina.
Srednja vrsta črk prav rešenih besed ti pove praznik, ki se blifa.
	a	* 1 * l\		
a	a	b 1 b		b
6	A j e e			e
• 1 K S			h j b	
i t I *			t	
J	k j k j k 1 k			
1 1 j 1			n j n	
n ( 0 j 0			0 j 0	
0	0	P	r	t
r	r	a	a 1 t	
u ,* i *			ž	i
Pristopajte h Kmečki zvezi!
Pojasnila o inseratih daje
npravniStvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v.
Vsaka beseda stane 3 vin.
Franc Divjak
slikar in pleskar v Maribora
kapnljaka nlloa It. 7
se priporoča č. duhovščini in glavnemu občinstvu v izvrševanje nuj finejšega in prostej-šega shkar-tva in pleskarstva po zadovoljni ceni.
Pozor,
kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 26 let, p< sredilo iznajti najboljše sredstvo aa rast las, t. j.
Kapilor št. II.
Isti delaje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (frauko na vsako pošto) je: eden londiš 8 E 60 v, dva lončka 6 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jurišič, lekarnar, Pakrae Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. ‘
WOIJe§;
za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru ll-O kg po 25 K.
Samo K 3'40,
stane ta pri v tna ŠVICARSKA Svstein Roskopf Patent Anker re-montoir ura z t masivnim solidnim anti-magnetičnim anker kolesjem s pozlačeno krono 111 loc.nom> pristno kovinsko številčnico v niklastem okrovu s šaroiramtn pokrovom, natanko uravnana z dveletnim jamstvom s fino pozlačeno ali posrobrnjeno ve rižico
komad K 3'40, dva komada K ® 60
Noben rizikol Se menja ali pa se vrne denar. Pošlje se po povzetju ali če se pošlje znesek naprej	3f>
Kapelic er & Holzer,
Krakov,
Diebtelsgasse 68/9S. Ilustrirani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Obstanek trgovine od leta 1850.
ala.fc@va.jfe©
zastonj da se Vam pošlje ilustrovani cenik z nad 200 slikami.
Št. 0. Nikelnasta ali jeklena re-
montoir-ura 80 ur tekoča K 8'60
Roskopf.................. 5'—
Št. 2. Nikel-anker-remontoir (regulator) .......................  8'—
Srebrna.....................  —
Srebrna s tremi pokrovi .	„	8-—
Št. 24. Nikel-anker-remontoir „Tula" s tremi močnimi srebrnimi pokrovi....................
Št. 84. Srebrna damska rem.-ura .	„
Št. 11. Srebrna romontoir - ura za
gospode ............... „
Št. 18. Srebrna anker ura, 16 kamnov ............................
Ista z dvojnim pokrovom .	„
Št. 102. Budilka z dnevnikom .	.	„
Št. 107. Kuhinjska ura . . .	.	„
8'—
6-
eeo
10 — 1210
8-
8-40
Vir Garancija vefc let. '•o
Blago, ki ne ugaja, vzame se proti polni svoti nazaj.
Izvršujejo se tudi vsa v to stroko spadajoča popravila natančno, vestno in jako ceno.
::
::
Pozori
Črtaj!
Pozor!
^ r\ /S

biljoviM.
k Tli. Felircnbach, x
84 IVaiveCjii tovarnišlz« zalogr«, ut*
Maribor, Gosposka ni. 26. :: Filialka, Dravska ni. 2.
Zi bolne! Za trpeče! Za zdrave!
V še tako trdovratnih in zastarelih slučajih kakor: revma, protin, živčne bolehni, glavo In zobobol, bolečine v 7 hrbtu In m>šio»ta, bodljaji, trganj« v udih, nogobel, otek-/. llue, hvalijo splošno na mnogih Kllnisah praktično ff poskuseno, od okoli 1000 zdravnikov priporočeno sredstvo, ki takoj prežene bolečine, namreč
lclityomentol
pat. v vseh državah. Mnogokrat obdarovano. Učinek nedoseženi Vspeh učarujočl Nad lAOOO zahval. — Pošilja samo: Kem laboratorij lekarnarja S. Edelmann v Boho-rodezanu (via Lvov) oddelek 36. Poštnine prosto od pet steklen-e naprej, če se pošlje K 6.	, proti povzetju 20
vin. več 10, steklenic franko K lO —, 46 steklenic franko K 28’—. 27
Zahvala.
Velecenjenemu spretnemu zdravniku gospodu dr. Iv. Turšič n v Mariboru, Stolna ulica 5. se prisrčno zahvaljujem za brzo in spretno zdravniško pomoč v moji rodbini, ter ga vsem najboljše kot veleučenoga zdravnika priporočam. Slivnica, 16. nov. 1908.	96b Jožef Kolman.
Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč ter sc izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenjo v grlu, hripavosti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu kašlju, tuberkulozi i. t. d i. t. d.	" * r —
Delovanje izborno, vapeh siguren. Cena je franka na vsako ps»Sto za 2 steklenici 3 K 40 ▼in., 4 steklenice 6 K 80 vin po povzetju ali 6e te polije denar naprej. — Manj kot 2 steklenic je no pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
g gg	takarnfcrjft v Faitrncn At ‘201 »81* otriia.)
Ljudska hranil, in posojilnica
v Celju
(registrovana zadraga z neomejeno zavezo)
V lastni hiši: „Hotel pri 13 lom voln“ (Tersohek) Graška ulica 9, I. nadrstropje.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 7»% obrestmi. — Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 % bi 5 l/s% in na osebni kredit proti 6% obrestovanju.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 ure dopoldne in od 3—6 popoldne. 8

Ceno posteljno perje.
1 kg sivega, pnljencga K 2*—, pol belega K 2 80, belega ^ ^ Pr'n'* perje mehkega kakor puh K 8 —, veleprima oglajenega najbolji« vrat« i K 8'—. mehkega perja (puha) sivega K 0'—, belega K 10-—» pranega puha K 12*—, od 6 kg naprej poštnine prosto.
Narejene postelje
ti KoatonHega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), nernlca, velikost 170 XH6 cm i dvema iglavnleama, te dve 80XM cm, zadosti napolnjeno, z novim, aivim očiščenim, košatim in stanovitnim norietn K 16' -, napol mana K 20-—, maha K 24 —. pernica sama K 12- , U — 16-—, zglavnica K S -,S 50, 4-—. razpošilja po povzetja, lavojnina H98 ’	zastonj, od K 10.— naprej poštnino proato
Maks Berger V Dešenicn fctev. 236, ^nmava.
K ar ne ugaja, se zameni ali pošlje denar nazaj. Ceniki zastonj In pošt. prosto.
Slovenci!
Po vseh trgovinah zahtevajte odslej edtno-le vžigalice S. K. S. Z. korist obmejnim Slovencem4*, »ru-gth nikjer več ne sprejmite!^