LETO-YEAR XIII. PMlBHter Otnml. Itkij* vsak d»n delj i> ptaaalkov. luued Urtm .Uric« v lUvru; In. poved, ki ni pomirila delavcev, kam." ainpak je še bolj razširila nepo- ko j med njimi. Boj je pričel zaradi bojkotira-»ja uekega obskumega gledališča. "Meščanska" zveza podpira lastnika gledališča. Sodnik je izdal sodnijsko prepoved, ki prepo veduje štrajkarjem razpostaviti stavkovne straže, razpravljati sporu med podjetnikom in gledališkimi delavci in opozarjati občinstvo, da v gledališču delajo ueorga nizi rani uslužbenci. Dalje prepoveduje delavskemu strokovnemu listu 'Labor Revievv" in organiziranemu delavstvu, da ur sme omenjati tega spora. Sod-riijaka prepoved je tako sestavljena, da niso mogli delavci in delavski list niti razpravljati o legalnosti sodoijske prepovedi, Delavci se niso hoteli pustiti na ta način ugnati v kozji rog | Trije odborniki centralne delavske organizacije in urednik Cra-iner so bili aretirani zaradi rsz-ialjunje sodišča in obsojeni nu denarno globo. Izrekli so, da ne plačuje denarne globe in poslani »o bili v zapor. Tisti dan, ko so Šli delavski odborniki in urednik v zapor, se je zbralo na tisoče delavcev in Iju-- Ui, ki fiinigatit ira jr afimi. Spremili so jih v zapor. Bila je ogromna manifestacija strokovno organiziranega delavstva, kakor-ioe še ni bilo v tem mestu. Centralna organizacija ne od-neha od bojkota, bojkot jc posebno efekten v tistem delu mesta, v katerem so naseljeni kramarji iu branjevci s avojimi prodajalnami, ki so pristaši "Meščanske' zveze". Sodnik je pozval predse drugo strokovne organizirane delavce zaradi žaljenja *odtf|ča. Pomožni urednik McFillips, ki *laj ureju list strokovno organiziranega delavstva, opozarja vsaki teden na bojkot, proti sovražnikom strokovno organiziranega delavstva. Najbrž tudi nje-*a pošlje sodnik v zapor. Žene zaprtih delavskih voditeljev so podale izjavo, da se popolnoma strinjajo s svojimi možmi. Delavske vrste so postale vprav zaradi tega sodnikovega ravnanja bolj trdne, solidarnost med delavci pa večja in krepke-j«. Tako učinkuje sodnijska prepoved na organizirano delavstvo. političnim stran-ipri^kovauo intere8irilti u far.|ooski rudarji v velikem sUvkov umrje. Seveda ue kriču, da se mo-p \ nam gibanju. MOBILIZIRA cunni DliniDICI/ DDC \r**° varovati nrod špe- OnUUI IfUUAlUCV rllt- kulauti in prekupai, ampak orti D ANNUNZIO Dnucnilll U II ADAMI ,rdijo' ** uvedejo črni ko/.«. PROTI REVOLUCIONARJEM rUvCUAm v ALADflmi.l farmarjem pomagano.l V ITALIJI. Kako bo farmarjem pomagano tega ne povejo, ampak trobijo | Pariz, 24. okt. — Izvrševalni dasiravno ni bilo nemi rov, je premogovniškim podjetnikom milica na razpo-lago. predor pod reko hudson bo stal 928,000.000. New York, N. Y. — Predor, ki «■ grade iz obeh držav — New Vork in New Jcrsey — pod Hud *>nom bo stai osem in dvajset mi 'ionov dolarjev. Z delom so priče-na obeh obrežjih reke. Predor b" služil transportaciji in at rokov-"J« ki izjavljajo, da 1h> tovorni promet olajšan, kadar Ih> predor dokončan. ALI se je zgodil čudež? °«nver, Golo. — Ljudje ae za "'rvi gostje skoraj niso hoteli Vfrjeti, da se je res sgodilo kaj >n marsikdo Je dvakrat HH^šal po računu, ker Je mislil. * je natakarica zmotila. tjevendan, kozaki so potrebni, da o^bor unijo kovinarjev in ekae varujejo farmarske interese. kutiva Splošne delavsko zveze Ta pesmica se je slišala v vseh »t* prejela brzojavko od lokalne državah, kjer so, velepodjetuiki I kovinarske organizacije v Vorge-zahtevali, da se uvedejo kozaki. I de la Douru pri Bayouu, da so Sedanjo rudanko stavko so i«-|V Iliuoisu " Jim u ^^ »po- delavci okupirali ondotuo veliko zvali premogovniški podjetniki* dl('teli» kAjli Pozlanci v legislatu- jeklsrako tovamo, katero zdaj o-___« ho »o premislili v zadnjem tre- perirajp in je nočejo izprazniti. Birmingham, Ala. —' Odlkar je iu 140 ^ bo z n,uui» Kovin»rji «» osvojili tovamo pričela rudarska stavka, ni bilo f® g^uj®mo predloženi za- valed apora z delodajalci, ki ao nemirov, a premogovniškim pod- *on' kmwtJe pH ka8nei1' »poznajo, odslovili 60 drlaveev. Unija poro-jetnikom je vseeno H milica na , .J,m kozakl prav ue da je položaj zelo resen, •azpolago, da ložje vlomijo stav^-1I *** >Wja, 24. okt. - daiii rUdarjCV H° prep0VC- se' lahko^monarjev Kako je prišlo do stavke ru- Ti "M^ vplivali na poV, \n ^r8eIu 0iWif' darjevT zlance v legislaturi države lili-1* »Uriindv.J^turno fenoralna Ko je lani groz'ila splošna l1^^. ™ ae v zadnjem trenot- *^0 1>mt"; stavka rudarjev na polju meh J M P^mUJili in niso glasovali M »^^l! W i kegu premoga, je vlada imena- Položeni zakon, čeprav so po- »®Wjev ki j,h je voj. vala komisijo, ki je prerešetala ^-i ^ induztrijalnih kr^ev H^°no do sporno zadevo m^d rudarji in Mali ves glaa, da so koaaki ^^ UV°n * podjetniki in razglasila svojo Potrebni edino zaradi varnosti 111 sodbo Na podlagi te razsodbe je M"™'1*- p®rix. 0— Francoski bila odpoklicana stavka, kajti v'»rovati moramo kmeŠko rudarji so po zgledu svojih tova-rudarju ho jo sprejeli. ljudstvo, se razlega krik velepod- rUfrv na Angleškem predložili JK.om.Uija j^priporočiia prwuo4Wtflov in vdebizuiškega flaao- viadi zahteve za povišanje mezde govniftklin ' podjetnikom v Ala-1 P11*' dokler nI postiva •pre^-]"«" t* frankov dnevno. Tlflrnat bami in drugje, da s« sestanejo Ali kmialu po sprejetju zako- rudamke zvew se glasi, da mora z zastopniki rudarjev in sklene- »pozna, da je bila postava hiti meada takoj povišana, ako jo z njimi pogodbo. Komisija je 8PA*Jettt v interesu veleinduatri, hodo rudarji stoiHli v sploš-dalje odločila, da se mezda, kot j»kev »n da je naloga kmetov le «o stavko. jo je priznala komisija, zanese vl^^vati pri davkih za vzdrža- Rim, 23. 0kt. _ y Atriju je pogodbo in se ne spremeni. va,li(' ko8aAke *et(>- Komaj je iz. bila včeraj proklamirans gene- Alalmmski premogovniški pod- Pihnila v malem induatrijalnem ralna stavks vsled sretaclje več jetniki se niso brigali za odlok gnezdu stavka, sc prikažejo naU,ltPhiatov. komisijo iu so odklonili pogaja- pozorišču kozaki, ki imajo nava- | * nje z zastopniki rudarjev. da zabranijo zboro- f*^ T Dliaija ji' Ta odklonitev pa dokazuje ja- vanja štrajkujočih delavcev, |»r JmUmU ves izvršavglnl odbor i sno kot beli dan, kako sodijo je direktno v protislovju z usta- [a,ij.4Mke »»ndikalistične stran premogovniški podjetniki v juž- vo in obatoješimi zakoni. Takrat je imel tajno sejo v Bolo ni državi o delavcih. Hmatrajo w tudi farmarjem odpro oči, v ff1"- Aretiranih je bilomMšmM jih za brezpravne služnjc, ki scK''lf»vem interesu jc bila uvedana voditeljev. morajo pokoriti edino volji pod- kozaška četa, toda spoznaujo Je Florenea, Italija, 24. okt. — jetnikov. PriHo prepozno. Hocialistlčni poslanec Morgsri Nezadovoljnost med rudarji jc I » ? --| je izjavil včeraj na konferenci Miniatrald svet j« šel preko ljudstva tik pred volitvami sa ustavodajno akupštino in podvrgel Slovence in Hrvate srbski dinastiji.. Vprešenje, ki ga more rešiti edino ustavodajne skupščina, j« < se, sindikat s železničarjev in federacij mornar j.-v in priatnnišl-nih delavcev, ae deloma glasit "Moškva je napovedala boj Veraailluau. Italijanska buržoa-zija ja bankrotirana In propada. Italija ja is šla iz vojne kot vs-zal se len te. Ljudstvo ima vsak dan smej kruha In presega, državni proračun je poln dolgov iu Italija ni asa več k mil t a nikjer. Kdiua odporno/ je svetovaa pro-letarslu revolucija. Buržoazlja Je laftU Iz vellčaatna bitk« a kovi-narjJ presMgaaa le poeilana In zdaj ki as rada Dunaj, 21. okt. (čez London 22. okt.) — Iz Belgrads poročajo, da je udnistrski svet včeraj proklamlral dedno monarhije v Jugoslaviji. Okli« miuiatrskegu sveta se glasi, da mora Jugosla Nlja biti konstitueionalria, dedna monarhija s KaradžordživiČevo fsiuiljo kot vladaj(»Čo diuastijo. ■Al i i ust raki avet v litOgradu je dalje aklenil, da kraljevski grb mora biti d vogla vi beli orel a gr borna Hrvaške in Slovenije iin prsih, državua zastava je pa mo dro-belo-rdeča. Ministrski svet se je tudi izrekel za centralizirano dišavo enim samim parlamentom, obe-nem pa priporoča nesakonodajuo lokalno avtonomijo na široki po-dlagi po vsej monarhiji. (Gornja vsst po rt, da Ja vis-jUv Bslgndu šla prsko volja ljudstva in "rsšlU" na svojo pest vprašanja, o katsrsm'js imsla o-blast odločevati edino usUvodaj-na sknpšdtna. Značilno Je, da so podrspniHd ministri proklamira U monarhijo msasc dni pred vo-Utvami sa ustavodajno skupščino; s Um so diktirali ljudstvu v Sloveniji in ns Hrvaškem, ds H o vprašanju monarhije sli rspu-bliks ne ime več govoriti is da js vsana. sgssSAja aa republiko dešlii. Radovedni smo, kako bo ljudstvo odgovorilo na to ab-surdao proklamaoijo. Ali si bo dopustilo vesti pravios, Id grv-do Is njsmu (ljudstvu) in njsgo vlm zastopnikom v ustavodajni skupščini? ~ Op. ur.) LL0Y0 GE0R6E JE KAPITULIRAI. Anglsška vlada ss js pokorna ultimatu želssnlčarjsv is posvs la rudarje na ssstansk. DELAVSKI "ODBOR AKCIJE' ZOPET NA DELU. MaoSWINSY UMRL. London. 25. okt. — TorencS MacHwlney. sinfajnovskl župsu Iz Oorka, Je danes zjutraj — na 74. dan svoje glsdovne stavke — u* mrl. ~ i . ŠTIRI VELIKE SLADKORNE ČISTILNICE SO ZAPRLI. Na to način hočsjo issUiti uvos sladkorja. — fttiri največje sJsdkorue čistilnice ao zaprle vra ta in postavile delavce na cesto Tovarnarji izjavljajo, da tovarne ostanejo zaprte, dokler se ne rsz-,aanl položaj, ki sta gs povzročili suapenzija prepovedi za uvažanje sladkorja in določksv inlnimslne cene. Zastopniki sladkornih čistil lik' Izjavljajo, ds nc prihaja več sladkor na trg in ds čistilnice m »do prodajale slsdkorjs, dokler morejo vzdržati. To pomeni z dru gimi licsudaml, ds orgllfluiraMo delavst vo je »prs« ei, ki so brez dela, nI jim mar, '•«! videlo, da Je najboljše, sko se ima produkt tako visoko eno, da pripravi m odločilno bilko, ako London, 24. okt. — Načelniku dveh londonskih občin sta se po kurila eksekutivi železničarjev in stu zavrnila zahtevo vlade, «la se olieinska imslopja vporabijo aa zbira njo "prostovoljcev", .ki so imajo bojevsti proti stavkarjem. Hobert VVIIIIhuis je obvestil vse ol>člnske načelnike v Londonu, ds transportni delavci ue bodo trpe i funkcioniranja lielu garile. W1I lsma Je Izjavil, da ho orguuizael ja transportnih delavcev sama skrbela za distribucijo živil v slu Čaju generalno stavke. lxmduu, 24. okt. — Ltoyd Oeor-geva vlatla se jt^ podulu na ultimat desničarjev in povabilu voditelje rudarjev v konferenco,,kskor so zahtevali Železničarji. Roln-rt Hmillle, prtnlsedulk Rudarske f«. dnnsrtje, Ju doupel včemj popul due v l.omlon in "je uajprvo kon-P ferlral z odlstridkl šelzničarjev iu potem je obiskal Moyds Oitorgs. Hmillle j»" dcjsl, ds vsbUo rlsds pomenil du bodo Sprejete zahteve rudarjev. Vsled lega Je ukuokutl va Šilemlčarslu' organizacije od-lošllu siinputlško stavko, ki je imela začeti iIsih k o polnoči. Kapitulaciji! vladi pred delavsko trozvezo je bila razvidna žo včeraj zjutraj, ko Jo uekl vladni uradnik, ki je v tesni zvezi s Ido-' ydom (leorgeiu, dejal, da Jo "tre-bu pripozuati, da imajo rudarji hiili nekaj junv" Dalje se j« izvedelo, da je vlada izdelula dru- % gi spravni imčri, ki jc "nekoliko ludj ugoden" za rudarje, Socialistični "l)sily lleruld" jo včeraj objavil apel na delavce, du ae nuj organizirajo zu vzilržava-11 je redu ili s tem vzamejo iniela t Ivo iz rok vladne bolo gardo. V V01 kshlru je zastavkalo HOHO truiispoitiiih delavcev vslod lokalnega spora. London, 23. okt. — Industri-julni položsj V. Angliji je postal /slu akuten. Voditelji deluVske trozvezo so se duues sešli V tajni seji iu izvolili nov 'odbor akcija' ir m-stili moŽ/fcf Ihi zastopal šeat uiiljonov delavcev v veliki vojni proft vlsdi iu kapitalistom, ako se še danes ali Jutri vlada ne poda In sprejme pogoje rudarjev. Lloyd < Jeorge še nI povedsl, pod kakšnimi rx»gnjl je voljan ponoviti imganjaiija z rudarji. " l)qily Kzpreoa" piše, da je ga delavci ue morejo kupiti, čeprav delajo FARMARJI IŠČEJO KREDIT Sieus Falls, S. D, — Bankirji, farmarji In živinorejci so raspo slaM krilem Južne Dakote petic|. jo, da jo |HHlpišr ljudstvo, v kateri apelirajo na zvezni rezervni od-bsr, da ar farmar Jam le štvtnorvj re« v zapadiiili državah dovoli krMlit, da bodo ložje obdelovali svoje fsrme iu Se pečali s živino se vlsds brezpogojno ne podu rudarjem. Organizacij* so pripravljen* riakirati sto mil Jonov dolarjev svojega sklada sa splošni I ni j. Medtem ko konservativni delavski Voditelji —J, M Tho mas in drugi — dn«vno obiska« >*>» minialr* In apaiicajo na dala v** za mir, da pe*prečijo general nI štrsjk, so drugi voditelji izgubili upsnje na pobotanj« e dado. Hubert Wllliams, pred sfdnik organizacije transportnih delavcev, je včamj sdrasiral o« kružnieo na m^tno dado v Loe> ss s. sna a Siliaal PROSVETA PODPORNI J C PODPORNI, GLASILO SLOVMMUI NARODNE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE Konopiat m ae Naročnin«: Zedinjene države pel leta in $1.25 M tri me $16« u tri m—ca, In aa i ra (izv«n Chkago) $6.00 na U ; CkicMgo $«.60 na Utu, $3.26 natvo $100. leto, $2 60 zm pol " " ar laaa t* • "PROSVETA" MS7 S«. THE ENLIGHTENMENT" ii&ai Ptuj ihe gUv—U Had—al <»t SaaMy. Chicago on mm^mL Sub»priptlon: Hnltrd Stataa (ezcept Chicago) and »go $0.60, and foreign countriaa $8.00 par year, Canada Datum v obl«p«aj« a. pr. (lartoakr 148) ■ I a« Mlavl lUt. V ČIGAV ŽEP GRE FARMARJEVA IZGUBA? DČPISL bili neprostovoljne počitnice, ker gospodje pravijo, da nimajo na ročil, kar je pa a«veda aamo pru-zen izgovor. Ve« njihov načrt ob- ske organizacije in plače znižati, ker po njih miši jen ju delavci ae-daj "prevod" zaslužijo.— V tukajšnji naselbini dobroz-nuui in občečislaui rojak Rome, star 47 let je postal žetev lalikomliljenosti uckejt druge-gs delavca. John Rome je bil naiurl: v pesi ca pii popravljanja parnih kotlov v tovarni Tomaa v Nil«*, 0- Ko je hotel popraviti nek poškodovani parni kotel in vatopil v njega, je nek drugi delavec po neprevidnosti spustil pero in vodo v ta kotel, valed če. "i a 1 ?1 ------*— - «..1/ TAViu Cena pšenici je padla, cena kruhu je pa .ostala! Ali pes padajo cene, če je položaj tak, ali visoke cene ostanejo? Senator Capper iz Kansasa je rekel, da imajo farmarji, ki se pečajo s pridelovanjem pšenice devet sto devet miljonuv dolarjev izgube, kar je padla cena pšenici. Julius Fleishman, pekovski velepodjetnik, je na zborovanju "Zveze pekovskih podjetnikov" za vzhodne drža ve kljub izjavi senatorja Capperja izjavil, da cena kruhu ne pade, čeprav pade cena moki in sladkorju. Dve izjavi sta pred nami. Prva pove, da imajo farmarji skoraj eno miljardo dolarjev izgube, ker pada cena pšenici, druga pa povdarja, da se kruh ne sceni, čeprav se scenita moka in sladkor. Ce bi bilo res, kar pripovedujejo ekonomičarji, ki zagovarjajo sedanji proizvajalni sistem', da se cena uravnava po naraščajoči ali padajoči ceni za sirovine in produktivnih troških, bi morala pasti sedaj cena kruhu. To se pa ne zgodi. Zakaj? Cena sa pšenico je padla le na papirju in za tiste, ki so jo pridelali in ki jo kupujejo od farmarjev na debelo, v resnici je pa stara cena obstala. Farmar je pospravil pšenico s polja. Ko je delo dovršil, je mora postaviti na trg, kajti plačati ima obresti od svojega dolga, povrniti dolg in kupiti mora življenske potrebščine zase in svojo družino, ki jih ne pridela na farmi. Farmar je v stiski in prodati mora svoj, pridelek ne glede na to, kakšno ceno bo zanj prejel. Pšenica pa ne gre na javni trg kot pred štirideset aji petdeset leti, ampak doseže le trg špekulantov. 2itni veletrgovci in špekulant je vedo, da se kmet nahaja v veliki zadregi, in ponudijo mu nisko ceno, ki jo mora farmar sprejeti. To dokazuje, da farmar ne določa cene, ko prihaja žito na trg izključno le za špekulante, ampak ceno določijo špekulantje, bor-zijani in žitni veletrgovci. Kadar se špekulantje polaste žitnega pridelka, ali imajo skoraj ves žitni pridelek pod svojp kontrolo, gre pridelek v žitnice in žitne elevatorje. Tukaj pridelek leži in na trg ga pride le toliko, kolikor dovolijo špekulantje. Zakaj? Ce bi pšenica iz rok špekulantov in žitnih veletrgovcev odhajala direktno na javni trg, tedaj, bi še bolj padla in izgubo bi imeli špekulantje in žitni veletrgovci. Ker pa žito ostane v žitnicah in žitnih elevatorjih, lahko žitni veletrgovci in špekulantje uravnavajo ceno po svoji volji. Kadar se jim zdi lahko navijejo cene navzgor. In tako se dogodi, da ima pšenica izredno visoke cene spomladi, dasiravno so žitnice In žitni elevatorji zvrhani z njo, ker ni pšenice na javnem ti^gu. , Ali kljub tej manipulaciji bi se morala cena kruhu znižati saj za toliko časa, dokler pada cena moki in sladkorju. Zakaj? Ko je pričela plezati cena moki in sladkorju navzgor, niso pekovski podjetniki čakali, da jim poidejo zaloge moke in sladkorja, ki so jih nabavili po nizki ceni, ampak so takoj podražili kruh. Imeli so torej takoj dobiček od povišane cene za sladkor in moko. Ce bi pekovski podjetniki ravnali pravilno, bi morali zdaj cene znižati, ker so takrat povišali ceno kruhu, ko so imeli v zalogi sirovine po nizki ceni. Kajne, to bi bilo pravilno. Ali pekovski podjetniki dajo ravno toliko na to, kaj je pravilno, kot žitni veletrgovci in ft|>ekulantje, in se ravnajo po svojem pravilu. To pravilo pa pravi, da je dovršen produkt toliko vreden, po kakorini ceni se proda. Z drugimi bese- %rjM™ na Vlita jc oddaljeno od llermi-nic, Pa., kakih pet milj. Toda kdor hoče potovati z železnico, prepotuje aedem nrilj, po poulič ui električni železnici pet milj i*i kdor pa hoče iti imjš, pa mora hoditi samo tri milje. Torej* uajhi *rej« iu po najkrajši jH>ti pride tujce v to mesto a "štifleten gorn". Toda »deherm tujec u« mora imeti dobrega kažipota, ji-eer zaide, ker je tu kraj Ukore koč Bogu za hrbtom'in vesel je lahko vaskdo, kdor prida v to mesto brc vsake negode. PojH-buc industrije -v tem nt*: stu ni,l^jti preiuogorovi so že vsi izčrpani i» »cdaj odkrivajo sa-yio gornje premogovne plasl i Delavci se ponvalfjo, da še dobro zaslužijo. Rojaki naseljeni v tej naselbini so napredni in * lož in Navada je Že, da najrajši sam sebe pohvali, toda ako hočem go voriti resnico in biti odkritosr čen, moram prinati da so rojaki v Bona Viata pred nami. V dokaz temu naj navedem, kaj sem sam opazil in čul. Ko sem bil uu obisku pri ne keni mojem znancem so bili v na ši družbi tudi delavci drugih narodnosti in se prav zaupno pogovarjali o marsikaterih stvarcb-Ker mi je bilo to vae nekako tu je, setn vprašal rojake, ako zau pajo tujcem vae, nakar mi odgo vorijo, da, in da ao vsi delavci tovariši in da ne poznajo nobene razlike, iu da smo vsi delavci bratje .Povdarili so tudi, da to bratetvo mora nas vse Jugoslovane vezati med seboj, in da imamo vsi en skupen cilj, namreč Jugoslovansko federativno republiko. Nato jaz odgovorim navzo č!m rojakom, da me to zelo vesc-li, ker ao tako složni iu da lahko pričakujemo edino v tem pa fto zmago, ako smo edini iu ako se držimo gesla, vsi za etiftra, eden za vse in da moramo biti vseh naših težnjah tako »lešni in edini, kot so vcleprofitgrji in ljudski izkoriščevalci. Ako bomo to vedno vpoštevali, nam jc zmaga zagotovljena. .a Nato prične nek navzoči rojak pripovodavati o nekaterih člankih, kateri ao izšli v dnevniku Proavcta in opomni, da jc a tem listom zelo zadovoljen iu da jo po njegovem mnenju list Proaveta edini slovenski delavski Jist v Ameriki; nakar me vpraša, aUo sem tudi jaz naročen na tg list. Odgovorim mu, kla sem naročnik tega lista, odkar izhaja kot dnevnik. fte prej omenjeni rojak nato pripomni, da bi moral biti sleherni slovenski delavec nuručyn na list Proaveta, ker jc ta likt (Mlini slovenski delavski dnevnik v Ameriki, iu da ac iz tega lista muraikaj nauči iu mu l aže pot do napredka. Nato smo obiskali gledališče premikajočih slik, kjer se jc ka zalo kaj človek srna iu kaj no. Toda večinoma vso jc bilo pre povedano, nll da večinoma vae človek sploh ne sme. Med tem eden navzočih oglasi In pravi, da "je v*e drugo prepovedano razrtn delati." Ko pu pridem domov iu pri 5-nem čitati liat, opazim, da se tudi delati uc siue, kolikor bi dela-voe aam hotel, ampak delati mu jc dovoljeno samo toliko, kolikor tuu drugI velevajo. Dokaz tomu imamo že v marsikaterem indu-ttrljelncm meatu. In pregovor pravi, kdor ne dola naj tudi nc je. Ali sedaj tem dela veem ne ho'treba jesti, ker ko jih kompauljc pahnile na eesto? Žc lanako leto se je iwkaj govorilo o Kodnem dnevu, iu sedaj bo |>a v resnici ktualo tukaj. A-pel i rani na vae delavec, da naj m ne pustijo premotiti na sodni dan od peklenskega vratarja, ampak delujte ua to, da nas rešite pekla U koncu dopisa ae vaein rojakom v Iluone Viata najlepše za-hvalim za gostoljubno postrežbo uadvaeprijaacn »prejem. Poac- Napad je izvršila vprtco iolarekov sar je dobil nesrečni rojot John Ijjoinc strga uc opekline po vsem irl.su. Odpeljali so ga takpj v tukajšnjo bolnišnico, kjer Jr u-mri v groznih'imlkah ponoči med 11. in uro 11. oktobra t. 1. Nesrečni rojak je bil člau tukajšnjega podpornega drtištva Ljubljana š t. 49. KNPJ, katero mit jc priredilo krasen pogreb, pogreba ae je udeležilo veliko število tukajšnjih rojakov in tudi drugih delavcev, 4 ker Jfe bil ajdošno Čislan pri vseh, ki ao ga poznali. Doma je bil iz vasi . Volavlje na Dolenjskem, h. št. 23. Tukaj zapušča šest nepreskrbljenih o-trok v starosti 10. do 17. let, ki ao sedaj sirote. Kajti mati je u-mrla pred pet lini leti in ao bili popolnoma odvisni od očetovega zaslužka, ki se je trudil, da bi imeli boljše čase, kot jih je on sam. V Ameriki zapušča enega brata, dva bratranca in dve ac strični, v starem kraju pa brata in sestro. — Žalujočim ostalim moje naji §kreneje sožaljc. — Anton Rui. POPPRAVEK Neljubi tiskovni škrat je v do-pisu iz Barbertonu, O., ki jc bil priobčen v sobotni številki, nare dil neljubo napako. Glasiti bi se moralo namreč pravilno "društvo sv. Martina it. 44 JSKJ in ne "društvo av. Martina št. 44 K. S. K. J. Toliko v popravek, da nc bo kakega neljubega nesporazuma Ohicago, m. — Učiteljica Rosa IM I Hejrnolde je dala oater ukor iU-lotmuuu Uer«iaii Biniloniju Deček je pa peed nekaj dnevi na avpjo mater, d| ga je učite ca tako potegnila za lase, da mu itt izjpUle h*. Ms^eb je pri tožila fb vršili nfi jo frefekava, ki je dbanala, aa jc ^(eček lagal. Dc rek ima neko kožno bolezen in izpadli ao w,u laejc. Mati njegova Carmelitta Hindo-nt vročekrvna Sicilijanka, ae jc Kot mačka priplazila v sobo in 25 salM, je imela svojega "zlatega" ainka. "Ali te jc tal*- učiteljica ka /jiovala," je vprašala mati in pokazala ua učUeljtgO. Jn ko je deček pritrdit, je Hictlijanka poteg nila samokres in oddala dve stre na učiteljico. Učiteljico so odpc 1 jali v botntfitaico, Italijanka je pa pobegnila, preden jo došla polici- Mehiko, Meh. — Hubert o Pes quira j<* sporočil provizorienemu prcdaedldku dc la Hucrta, da "pe l^rolcjska intriga ni mogla doacči Bde hiše in zdaj je obrnila svojo pozornost državnemu departmen tu, iu zakulisniki, zastopajoči Intc n si-, delajoče proti Mehiki v pe trolejskjh, političnih in drugih zadevah, sp kar drcujajo." R. PeHciuira, mejbiški fipančni n-gont, hc jc pravkar povrnil iz Nov Yorka v Mehiko. V Združenih dišavah jc bival dva ipoaeua. Njegovo ppročilo pravi, da sta v Združenih državah dve skupini, ki sta v opoziciji proti Mehiki. Prva skupina sestoji iz "kojo-tov," vstevši špekulante in denarno moštarje, ki so prilastili l\a slab način pridobljeno prido-bitvo od Htrank, ki so imele moČ v Mehiki, katere pe nimajo po no vem redu nobene moči. Ti ao po plavili hotele v Waahingtonu in hodnike dršavnega departmenta v Woshlngtonu. Druga skupina acatoji iz oljnih podjetnikov, ki vodijo aktivno kampanje proti Mehiki. Te aku-pina jc pa pokazala, da je pri volji čakati, da Mehika rdi avojc petrolejske potežkečo na enakopraven način. Poročilo daljo pravi, da ata državni tajnik Colby i« državni, podtajnik Norman Uavla prijatelja pravice. Konšuo pravi Paa-<|uicra. da je namen vseh zakulis-nll) preprečiti sporazum med Wa.Hhiugtouom in Mehiko. ja. Po itjavaU dragih učiteljev In sol a rčko v je |Undoni izredno raz posajen in poreden deček, ki na pravlja pravi pekel, učiteljem. Mati detlffi je šo f b|la kaznovana p< tdea# dolarji, denarne ^obc ker je d«4k%dij«it:l>Pt\aio in dc ček jc. Iiil žc cnkr»t poslan v po ljoljševelnico za deČk^. ie katere jc prišel tik pred začetkom šolske 8a lota. —-- USTBSLIL HI6HBOA OOSPO DARJA KOV ROPARJA Chicago, IM. — Fred Sextro 1123 Farwcll Avc., je v soboto zjutraj uatrelil Fredericka G Ruffa, bivšega metodietovskega duhovna in avojega hišnega go »podarja. Srečala sta ac na stop uicah v pol^emi in 8extro jc m ali), da ipia pred sabo roparja Mrliškoogledna porota je pozneje verjela Sextru in ga oprostila Scxtro ip Ruff ata sc že nekaj časa prepirajta odkar je Ruff povi šal stanarino svojim najemnikom in Sextro ga jc bil obtožil prof! tarstva. ENI 60- K0R6SIEM, Francoski clankar aumi. 4a so bi-- le sleparije pri plebiscitu , BI8OITin PROGRAM Pariz, 24. okt. — August (lau vain j« v članku, priobčeueiu v polura4nrnt "Journal Debat.su" napedel Wilsonov plebiscitni pro grajp, ki se je izkazal nepjaktič tulca kot dokazuje kaos na Hcki. v Vilui in na Koroškem. On mnenja, rd mark davka, »ti se bo imenoval "darilo državi ▼ tega bo imenoval "darilo državi stiski." Pri Utirjevanju te davka ima vlada pravico, zaplc niti zemljiške posestva in poslopja- Vlada upe, da sprejme predlogo. parJairent 6e ene angleška dršava je vrgU prohibidjo skozi okno. Melbourne, Avstralija, 23. okt. — Plcbiscit o vprašanju prohibi-cije v državi Viktoriji jc izpadal velikim porazom za suhače. 132 okrožij je glasovalo za obdržali j** opojnih pijaič in samo dva okrožja sta sc izrekla za prohibicijo. LLOYD O JE KAPIT0 Ornem d«ni to pomeni: Mi vzamemo uko vtaok pS^kot^^,^!:, Z moremo vseti. k.i.-ri,,. nu > tako ndovuijii«. Pr*? ^ ^^ V1 r.r jev, ki cene? »o jih farmarji izgubili wiradi padanja pAenične rih smo najlmlj hrepeneli. — ]%. m J. Kopač. Spravijo jih žilni veletrgovci, špekulantje in pekovski podjetniki Na ene odpade vtfji delež, na dnige pa manj-*i. OdrU sta pa kmet kot prodneent in delaver kot kon-zument Youngsto* n O. — Delavske razmen v tukajšnji naselbini vedno alahŠe. Tukajšnje obratujejo iktlaj Še malo «'uje m nekaj, da liomo kmal Sovjetsko brodovj« t ■T '' ' morju. • Carigrad, 24. okt. — Kuaki sov-jctl imajo tri topničarke, ki operirajo na (Vnem morju. Oporilfr ledij je v NovorosUakn. Vrhnte-ga Imaja eovjeti ve/parnikov, ki redno plovejo med Novoroeij-akom In Trehiaondom s atre!:»i>M Teroriiem na Irskem. Lourion. 24. okt. — "Sunday Times" poročajo, da so angleške čete včeraj i«terorizirale meatecc Athlone. Oddanih je bilo na ato t in« strelov na ccatah, bombe ao padale s vojaških avtomobilov in ena bomba je ekaplodirala pred ceAviJo, v kateri se jc JHala m., še., V cerkvi je nastala allna pa nlka. Neka ženaka jc bila ubita. (Nadeljevenje a t straui.) douu, ki ac glasi, da bo morala mestna vlada vprašati transportne delavce za dovoljenje glede prevažanja Živil in da delavci ne bodo trpeli proatovoljjeev bele garde za opravljanje te alužbe. |Na drugi atrani je j#«no, da * vlada nc pripravlja na mir, temveč na boj. Vlada je pripravila predlogo v parlamentu, ki — h 1» sprejeta — daje vladi moč, d« okliče vojno stanje v vseh m« stih. Vojni minister je pripravil vojaške čete, eroplane. tanke, o-klopne avtomobile in topove. "Uffl ■« irenizonoom s stre;.»-»m „ :—Z ** In iitom sa turške nacionaliste W,ki med «*nf*jnovei I« voješ-Britslti naUhi aaftledujejn nt-l*?'1 v P^ktownu je bU uMt polleljaki šofer in eden poli- jeUke ■■ eauledivjejo • ladje in Združene države. . , Imajo t jCmem morju enajal ru-!,,M if Wl "n^11 ki sodelujejo z Auu, < Ameriški poveljoki nimajo uavi*. - tovarneJvace , I (Mlaj*™ ialo do-1 ja. Delavci t Vew Torkn solidarni « angleškimi redarji. cm Xew York, 28. okt. - Cfcrtrsl-ftia federativna unija je aprejc,JI resolucijo, ki israža aimpatij** z angleškimi rudarji iu poeiva a-meriško vlado .da naj vaame rudnike v Združenih državah 9* *vojn kontrolo. Unga apelira aa predsednika Wileooa, da naj tr embargo na ifBlNf ail, da potope ruake ladje. U-. HtoekholM, H okt. Bran vaemšl v slučaju, ako bi Rusi za- tingora aoeJeldemokretična vla-III »aki.no piratstvo na mor da na Ave JvaUa lf0T GLAVNI STANi ZS57-S9 SO. LAWNDAL£ *VE„ CH1CACQ, ILLINOIS. Izvrievalni odbor. _ i uhuvni odsek. rrsaee^A VImcmk C«lnk*r, M#rMhMUtti A«Im HtmI. B*i lia. faa—«k>irg Pa S. T*v«a*rl cIMU« ruta OMn»« ' ^ ^^ roaorNi ODSEK *<* H.r S«. SpHa«ffeM. ISh Merite tAnka, »m 2 ^ "Z*** ^ *** ■M"* ssss PreSaer »S« rirti su L* JUiK iu. BOLNliKI OPMTK AatM R«0ti«fc. 1m 7S. Wtali Hmm, *ATAONO OKROŽJE, Aato« ftuter. BM 104. O^M, M i^i ^ S— S4S, QUkm% MMS, ea ntihm.t Nadzorni odbor, a,. i^rasrsi imit ^ Tiskovni odbor. VMea« CeMker, J«ki UafenreeO Ia Met* FrtrevM. Združitveni odbor. ftgDSEDNIKi Fruk Akt. SI* Sa. CrevferO Ar*. Ckt*** 1 Ml TrlelJ, In IS1, l.a»eini» Pa. ' * f } MS« Om. Ml latihrMA Dee^lt, Mtffc, , j*, sa«*. 1101 s. as. s«, ci.v.i«4, obta. Merp UdkvM, 1*44 Se. RmIm Av^. CkWa«a, UL j VRHOVNI ZDRAVNIK. Dr. f. J. K.r», UOI S«. CUlr A v*. Ctev«Wa4 OSI«. ODGOVORNI UREDNIK TROSVETE«. J »t« T - ~ ~ g »sy<"PM**i«ae • si. e*em*|, M mm* v eMa, se w« ahile s. n. P. j., sssv-ss s» UwM»l, a v., Ckl«.«*. iii. • r- T v _2p^fffik nolnllke PODPORE se naslove. BeMUhe Mjalllve s. M. P. J„ Se. Lawa4ale ar«.. Cklc«f*, Iti. t denarne pož1uatve in stvari, u m «l l.^rl^daiaa ete JMaete veMe se aa.|mi Tajalll*. s. n. P. J., asav-is S«. UwnUl. a^^ vse zadeve v zvezi z slaoajniAkimi posu se »OSKH aa Saslevi SUtal. aMhre s. N. P. J, ssst«ss UmU. Av^, Ckto«^ »L ^^ Vbe arltolSe |M* peeUvw#* v «L tevri.v.u,.« •dbera st aaj s^UJ«|e M. MmHa, fifsMii Meimii eStora, 4laar aaslei |e *««r«J. Vil artelvl aa ft. aereial m aal r«*»j«j. «• aaslevi Mi Ua*rwee< 4SS Hi* Streel, Sprla«llsM. III. v Hamburg i« Gdansko mimo Aaffij«. Mauretania.. Oktobru 28 AgutUnin... Novembra 2 Cen« aa treSji raaredi V Hamburg......$125.00 V Gdansko......$135.0tf ia vojneg« davka 15.00 v«č. Oglasite se pri bližnjem CunArd »centu. AKO SELITE DOBITI tVOJOS ls domovins v Ameriko po niskl coni; POSLATI DENAR HITRO in po POTOVATI V STARI KRAJ po obrnita na poMJamo hitro, todno tn po niskl sonl. LastaeveM« podpisana potrdila od prejemnikov prejemamo v najkrajlem Sašu. Prodajamo i PAROBRODNE LISTKE sa vas črta aa v in ls Evropo po originala! aoai. Preskrbimo naAim potnikom POTNE LISTE, kakor tudi vaa druga potrebna potno prlprsvsi tor Isvrlu-Jemo vaa NOTARSKE POSLE vseh vrst, toino in po niskl aoal. Vrojejomo (spravo. Id ao potrebne aa dobavo avojoov is domovino v Ameriko. Prejemamo denar na HRANILNE ULOGE Ur plačamo po 4% obresti. Odprl ta veio vloffo pri nas 4« danos. I splačamo vsako km tako veliko vlogo aa tel j o vsasags vlagatelja takoj. dne 30. oktobra NARAVNOST V HAMBURG. Cen« s« kabine je...................fl«| le SS.00 vejel davek. Cene sa tretji rasred Je , /............112^ Orderburg via Hamburg • • • ........ .|l2f le SS.00 vejel davek. Oglasite se pri bližnjem Cunard agenti^ odpluj€ dn€ 9. novembra V DUBROVIK IN TRST. Cena tretjem raaredu je.. , m-». < .$121 le SS vejaefe davka Oglasite se pri bližnjem Cunard agentu PROSVETA NOVICE U JO-GOSLAVIJE. Sodro* Ktbta Kristan jo dne 3. oktobra prevzel uredništvo "Na-preje" v Ljubljani Dr. fcoroise je še ozdravel in zapustil bolnico. Katero strank« so bodo udeie Hit volitev? Pri nas v Sloveniji se bodo, kakor znano, udeležile volitev vse stranke. Demokrati bodo nastopili najbrže skupno a asmostojno kmetako stranko* Narodni "aocijalisti", klerikalci iss komunisti se pa udeleže voli-te v samostojno kakor naša ao-cijalno demokratična stranka. — V Srbiji se bo bil htid volilni boj med radikalci in demokrati, Ua-terim se bo pridružila tudi kineti-ška stranka. Poleg tega bodo nastopili tudi komunisti in republikanci. Že sedaj se je v Srbiji začela razvijati vHika volilna agitacija. Hkoro gotovo bo od zadr-Žanja radikalne atranke po reviziji njihovega programa mnogo, kaj odvisno. — V Orni gori bo u-deležba pri volitvah (kakor tudi v Južni Srbiji in Kacedouiji) hkoro gotovo majhna. Črnogorci bodo imeli avojo poaebno kandidatno listo, ki jo bo vodil posla-uec Dokovič. Črnogorci ae vae bolj oddaljujejo od vpliva demokratov, ker so razpoloženi avto-nomistično. ~ Pestra bo volilna borba v Boani in Hercegovini, kjer se bodo udejstvovall: radikale!, dlsidenti Tadikalcev (Pokorilo, velikospraki program), demokrati, Hrvatska pučka stranka (klerikalci), socijalni demokrati, komunisti, tcžačka stranka, In muslimani (Turki), ki so decentralisti. — V Dalmaciji se bodo udeležili volitev poleg demokratov, aoeijalistov in klerikalcev tudi iizvenstrankarji s poaebno listo. — V Vojvodini bo poleg socijalistov, radikaleev, demokratov in klerikalcev nastopila tudi Še posebna Bunjevačko -sokačka stranka, ki ae je postavila na avtonomično atalivše. V Hrvatski in v Slavoniji ae bodo poleg vaeh tam obstoječih strank pojavile tudi izvenstran karake kandidatne, liste. — Strank je dosti in pr:gramov ravno tako. Položaj se bo glede tega v kratkem razbistril. Reforme v. Bolgariji. Sedanja bolgarska vlada, ki ji predaedu je Aleksander Stsmbulinski, voditelj kmetiške stranke, je uved la doslej že mnoge dalekosežne reform^. Med kratkim je bolgar ako sobranje sprejelo oauntek a grarne reforme, ki je' v glavnem ta-le: Vsaka kmetovalčeva dru žina. more imeti le toliko zemlje, kolikor jo more obdelati. V veli kosti posestev odločajo posebni k rajni sveti poljedelcev. • (Naj vi šja mera je 30 ha njiv, 50 ha pa gozdov in pašnikov). Zemlja, ki je nihče ne obdeluje se bo odkupila iu dala kmetovalcem,, ki so brez zemlje. To velja fudi za državna, občinska in cerkvena posestva. — Država je nadalje uve dla sledeče dohoduinake davke: davek na dohodke sploh in poseben davek na finančna, industrijska in trgovska podjetja. Obdavčijo se dohodki nad 2400 levov, za samce.in nad 5000 levov za drtižine. Zanimiv je zakoir o pri-silnem delu. Ta zakon določa, da ae mora sleherni bolgarski državljan podvreči prisilnemu delu in sicer moški od 20. lets dalje, ženske ps od svojega 16. leta. Moški morajo delati za državo 12 mesecev, Ženske pa 6 mesecev. Kot prisilno delo je predpisana graditev cest, .železnic, kanalov, seksnje gozdov, živinoreja, rudarstvo, delo po tovarnah itd. Tako ai je Stambulinski zamislil preporod Bolgarije. Demokrati o avtokraciji. O. dr. Žerjav piše v "Jutru" glede avtonomije, ki jo zahtevajo de- mokrati sledeče/ "Mi hočemo obsežno avtonomijo občin.. Hočemo, da ae včč malih občin sdruži v krepko "veliko občino" (načrt VViuklcrjev.) Nad to komuno pa si želimo še dvoje višjih komu: <«kraj in pokrajino. Okraj bo zmagal že mnogo več kakor občina. Tam bodo od ljudstva voljeni zastopniki sodelovsli tudi na državni upravi Ako bi bila o stsla demokratska vlada na kr milu, bi ta prevaŽna avtonomija bHa provedena Že preteklo pomlad. Nad okraji pa naj se orga nizi rs pokrajine, ki je obenem področje II. državne instance." Stališče hrvatskih klerikalcev glede ustave. Glavno glaaik) hrvatskih klerikaloev. 'Narodna PpMtika', o bodoči ustavi naše države. Zavzemajoč avtonomisti-čno\ta!išČe, piše: "Centralizem zavrača velika večina Hrvatov in Slovencev, fn zdi ae, da tudi Srbov. Centralistična ureditev nafte države ne samo neprikltod- na, ampak tudi škodljiva tako z ekonomskega, kakor tudi s 'kulturnega vidika. Ako bi se uvedel centralizem, ki ga zastopajo dem. in radikalci, bi se maloštevilne jša plemena (Hrvati in Slovenci) čutila zapostavljena in izrabljena, kar bi gotovo ne bilo v prid zjedinjenja. Nasprotje centralizma, t. j. federatizem, \tar stopa ga "Hrvatska Zajednica") \fi bil za državi pravtako škodljiv, ker bi se plemenska opredelitev ne mogla prav izvesti, niti historično, niti geografsko - ekonomsko. Samo v razširjenju današnje avtonomijo je mogoč plemenski razvoj." 8 tališče srbskih radikaleev glede ustave. 'Balkan" piše: Radikalna stranka ostaja na stališču, da predstavlja zjedinjena država tudi" politično edin-stvo: Z eno centralno politično oblastjo v enem parlamentu in vladi. Dalje, da se država uprav-ja po načelu upravne deeent.ra-izacije, samo da bo največja u- | POTOP. Zgodovinski — roman — \ Sptsal H. Sionkiowioa.—Poslovenil Podravtki. (Nadaljevanje.) XII. Alenka in Anica, Sta zupuatila Tavroge pod varstvom častnika Brauna iu dospeli srečno k močniku, ki je stal a svojim krdelom pod Alšo, torej ne predsleč od Tavorogov. Stari plemič ni hotel, ko je zagledal obe zdravi, iz početka verjeti svojim očem, potem pa se j« sjoknl veselja in naposled poatal tako navdušen, da ni vedel več za sebe iu za svoje nevarnosti. Ako bi tudi dospel no ssuio Bogoslav, marveč ce-lu sain švedski kralj bi z vsemi močmi planil ua-don. ter branil avoji deklici pod vred vsakim sov-rožnikom. 'Prej poginem," je dejal, "nego odpade vama le eden laa z vajinih glav. Jaz nisem več oni členek, katerega sta poznali v Tavrogib ter si uislim, da ae bodo Avcdje še dolgo spominjali CJirlakola, Jasvojne in onega poraza, ki seiu ga jir.» zadal pod Rosenaml. Resnica, da je nas hida-jica Hakovič nepričakovano napade) iu razpršil, tjda sedaj razpolagam zopet s nekoliko desetina-mi sabelj. Mečnik ui pretiraval, kajti res težavno je bilo t poznati v njem nekdanjemu duševno potnega tavrožkega jetnika. Kneržija se je vzbudila v nJem; na polju in na konju *e je Čutil kakor do-ins ter jc v resnici že razpršil več švedakili oddelkov Prebivalci po okolici ko ua \ iaokO cenili, plcm sivo in proMaki so ne radi zbirali okrog njega in še e«lo i/, oddaljenega okraja je <-dcn i/med Mile vičev pripeljal k njemu nekoliko olmrož.uiili „•/. dreev. Njegovo knlelo je »t< Iti tri s|., pes. »lili \c,,i,. , ,,., •an.i; kon.pcu pa je In la , ■.,•,,,, U* pl« Mlst \ ji Ki le ' • »e hi!,, t i«,h !,,,! i, napravili kak izlet v bližnjo okolioo. Na ta način so bili gozdi, polja, vasi iu trgi v lasti Poljakov, med tem ko so vsa večja mesta bila še v rokah' Švedov, od koder jih ui bilo lahko izgnati. Mcčnikovo krdelo je bilo jed no izmed naj-bojlših, kajti drugi še toliko niso opravili. Na meji Uflundije so se vstaši sicer toliko ojačili, da so dvakrat oblegli Biržo, katera je bila v drugi? cc-lo prisiljena, da se poda. Toda za ta začasni uspeh so se morali zahvaliti le okoliščini, da je pobral Pont UM dela Ggrdie iz Liflandije akoro vso vojsko, katero je rabil za obrambo Rigc proti cesarski vojski. Sijajne in (v zgodovini kaj redke njegove zma/e so priuioralo vstaše do upanja, da bo vojska ondi v kratkem končana in da še le potem dospe na Žmtidsko znovič od zmag pijana švedska vojsko. Vsckako pa je bilo takrat ondi v gozdih še uovolj varno, iu številne tolpe vstaše v, ki same niso tnoplc muogo opraviti, so imelo vsaj to zagotovilo, da jili ne bode sovražnik po pusti krajini iskal iu preganjal. Kadi tega je mečnik dal slovo misli, da ae skrile v bi lovečki puščavi, kajti pot tja jo bila zelo dolg«, u ška občina se muogo peča Ps vprašanjem, kako bi najbolje rešila stanovanjsko krizo, ne zi-l da pu sama ničesar. Novih hiš se sedaj zida v Zagrebu šestdeset. Občina se jo postavila na stališče, da nuj zidajo hiše tisti, ki jih potrebujejo, t. j. v prvi vrsti država in podjetniki. Kolonizacija Macedonije. Ker je v južni Maeedoniji še mnogo nenaseljenih zemljišč, je ministrstvo za agrarno reformo sklenilo, da ta zemljišča podeli siromašnim 'kmetovalcem zlasti i/. Dal macije in Like. Ku#a v Trstu I/. Trsta noroea JO. titimu1 zu potovanji-. listine moške v Wh< dobra >e p) i Mr POTREBUJEMO ženske, mladeniče in dekleta za lahko tovarniško del", ding, We.Ht Virginija okraju. Stalno delo vso zimo in plača. Absolutno nobenih delavskih neredov. Okusih STRUKEL & HORAK I' \l{(»l5HOF»NA A<;KN( I FA •♦iti Av»nur, Nrw York, N mmm^i >« PROČ OD ZGANJA HUMPRIES, W WHITAKER—GLESSNER CO , MARTINS FERRY. OHIO vsa nadalj>a pojasnila pi<;it<' na naslov Departmen O Box 963, Pittsburgh, Pa. Za 100, P I /A m?.\C LAHKO PO! LJE VSAK W A I BC ding & EXPORT CO., i. & horak. NLW YORK, N I 1 o predstavi ples in prosta zabava. i "-d.lavi m plr»u (Vira Prlrr Ah»cič«» Pr ičctck ob drugi uri popoldne. —— ■ ■ ^ »> i tf^tm