Poštnina plačana ▼ gotovini. Glasilo Ccbelarsheaa društva za Slovenijo ^^¡'imfcMMLul i,'nisi lotolololofolotolofolofolorglol^of^lof^lofolololc NU57A——A^ ——AV? F7/ Članarina (naročnina) znaša letno 40 Din (18 Lir. $'50 šilingov). Vsebina: Žrelo zgoraj............. . . 33 Mesečni čebelarski razgovori . . . . .... 40 Dvignimo naše čebelarstvo....... . .'34 Bilanca blagovnega oddelka za leto 1931 . 37 Vesti iz podružnic......... .... 44 Zlata poroka čebelarja Petra Pavlina . . .38 Drobiž.............. ... 46 Opazovalne postaje........... . . 38 Listnica uredništva . ........ . ... 48 NOVOST ZA ČEBELARJE! Knjigo Antona Žnideršiča: »NAŠA KOŠNiCA« v srbohrvaščini pošljemo vsakemu čebelarju brezplarno na ogled Če mu knjiga ne ugaja, nam jo mora tekom 8 dni vrniti, sicer zapade v plačilo. Cena mehko vezani knjigi Din 30'—, v polpiatno Din 40'— fco. Konzorcij »Deta jlista«, Ljubljana, poštni predal 37, Prodam 500 hg ajdovega meda po Din 12'— in 60 kg cvetličnega medu po Din 14'—. IIORVAI FRANC, Crešnievci pri Gor. Radgoni. Mala borza za med, vosek in čebele.* Prodam 14 obljudenih A.-Ž. panjev, ki so do sedaj dobro prezimili in en A ,-Ž. panj matičnjak za 4 matice. Cena po dogovoru. Slavko Raič, Ljubljana, Frankopanska 9. Kupim 5 »kranjičev« za okrepčitev plemenjakov. Pismene ponudbe z navedbo cene pošljite na naslov: Milko Rotar, Rogatec. Prodam 200—300 kg zajamčeno pristnega ajdovega pitanca. Cena Din 11 '50 franko postaja Beltinci. Pucko Jožef, Ivanci, pošta Bogojina. Prodam 30—40 »kranjičev« z mladimi maticami, čiste pristne kranjske pasme, dobro založene z medom. Soklič Ivan, Dob pri Domžalah. Prodam 10—15 A.-Ž, panjev čebel z mladimi maticami. Panji so večinoma novi. Cena Din 450 -do 500 -. Jalen Matija, Rodine 13, p. Žirovnica Gorenjsko, Razpošiljam garantiran čebelni pitanec kg Din 13 -. A. Maček, čebelar, Vrhnika. * Pod tem naslovom objavljamo ponudbe članov. Ponudba sme obsegati samo naslov, predmet in ceno. Brezplačna je samo prva ponudba. Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti Sprejema v zavarovanje : 1. Proti požaru : a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom gradbe ; b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu, in steklo proti ubitju. 3. Sprejema v življenjskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. 4. Zavarovanje proti vlomu, 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. Zastopniki v vseh mestih in farah. GLASILO ČEBELARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI UREJUJE AVGUST BUKOVEC, LJUBLJANA, GRUBERJEVO NABREŽJE ŠTEV, 14 Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na „Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani". Naslov /.a blagovne pošiljke (vosek), naročila na čebelarske potrebščine: Blagovni oddelek „Čebelarskega društva za Slovenijo v Ljubljani", Vošnjakova ulica 4 V Ljubljani, dne 1. marca 1932. / Številka 3. Letnik XXXV. Žrelo zgoraj. I. Žuman v Šafarsikem, Medjimurju. iz svoje prakse, kako in kaj je z žrelom zgoraj. On ima take panje že od leta 1911. Čebele se mu v njih vedno bolje razvijajo, nego v panjih z žrelom spodaj, ki ga ima A.-Ž. panj. A.-Ž. pa in pa žrelo zgoraj mi je postalo ideal. Napravil sem si načrt, ki se mi je lepo posrečil. A.-Ž. panj sem v notranjščini pustil v glavnem neizpremenjen, zunanjost, oziroma sprednjo stran pa sem izpremenil po svoje tako, da ima žrelo zgoraj in verando. Dve tretjini verande sem odmeril za žrelo plodišča, eno tretjino pa za žrelo medišča. Tako sem združil oboje. Začel sem čebelariti. V medišče panja sem dejal prvca, v plodišče za drugca. Pred ajdovo pašo sem ju z lahkoto združil. Na ta način dobivam močno živalne A.-Ž. panje. Natančnega opisa tega panja ne bom podajal, ker po svoje sestavljenega A.-Ž. panja z žrelom zgoraj in z verando ne maram vsiljevati na škodo običajnega A.-Ž. panja. Omenjam pa svoj začetek zaradi lažjega razumevanja članka, s katerim hočem ovreči -— iz gole želje za napredek e pred začetkom svojega čebelarjenja sem opazoval dve leti, katerega panja bi se oprijel. S pomočjo »SI. Čebelarja« in izkušenih čebelarjev sem našel pravo pot: A.-Ž. panj se mi je najbolj prikupil. Žrelo spodaj pa ne in zakaj? Ker sem dostikrat bral o plesnobi, griži, ropanju in vlagi v tem panju. Videl sem namreč in opazoval panje madjarskega sestava, ki so bili proglašeni za najboljše zaradi tega, ker imajo žrelo zgoraj. Kakor smo mi imeli boje za A.-Ž. panj proti njemu, tako so bojevali ogrski čebelarji boj za zgornje žrelo in proti njemu. Zmagalo je žrelo zgoraj. Ne bom navajal borbe in izkušenj ogrskih čebelarjev, temveč samo svoje. Takih panjev ki so jim žrela pod stropom plodišča in medišča (sestav Boczonady), ima do osemdeset izvrsten in vnet čebelar gosp. Štefan Bakan iz Nedelice v Prekmurju. Vzoren čebelnjak in krasne paviljončke lastnega izdelka. Rad sem ga obiskoval, če je prav tri ure daleč od mene. S posebno čebelarsko vedo in ljubeznivostjo mi je razlagal čebelarstva svojec as na izvajanja g. Kosija v »Slov. Čebelarju«. Vrata pri ljudskih stanovanjih so slab primer za žrelo pri panju. Če pogledamo v naravo, vidimo, da ima duplo v katero se naselijo čebele, votlino »žrela« navzdol. Čebele v duplu izvrstno prezimu-jejo in se tudi prej in bolje razvijajo. Vsakemu je znano, da se slabi zrak in vlaga zbirata pozimi zgoraj, potem pa nastane mokrota in za njo ji hitro sledi plesnoba. Z gornjim žrelom pa te nedostatke najlaže odpravimo. Med v zgornjem delu sata čebele laže branijo ropa, ker so zmeraj, pa tudi pozimi pri žrelu. To pa je najboljši dokaz, da ni s toploto tako nevarno, kakor pišejo. Ravno v panju, ki ima žrelo zgoraj, je snaga večja. Pri mojem panju ni treba panja pri čiščenju odpirati, ker ima spodaj zagozdo za čiščenje. To je tudi zelo pripravno za pitanje. Iz lastne izkušnje v mojih panjih z žrelom zgoraj omenjam naslednje prednosti: 1. V njem sta lahko dve družini. 2. Ker sta obe žreli skupaj, je združitev medišča s plodiščem lahka in čeprav je tudi nastavljanje begalnice na medišče priročno; jaz je ne uporabljam. 3. Zaradi žrela zgoraj ne silijo čebele na dno panja; tistih nadležnih voščenih pri- zidkov med podom in satniki, po katerih čebele plezajo na sate, ko pridejo s paše, ni v panju. Zato je čiščenje panja lahko. 4. Če čebele zgoraj izletavajo, tudi laže stražijo, da ne pridejo do medu razni ne-pozvani gostje. Že pozno v jeseni, ko je minula paša in je bilo že bolj hladno, tako da čebele pri spodnjem žrelu niso bile več na straži, sem opazoval ose, ki so stikale okoli panjev. Videl sem, da so pri eksport-nih in dveh A.-Ž. s spodnjim ameriškim žrelom uhajale v panj, pri gornjih žrelih pa ne, ker so bila vedno zelo zastražena. 5. Soparica ali slabi zrak sproti tu iz panja izhlapeva, čebele imajo zmeraj čist zrak, zato pa je panj vedno suh. 6. V zimskem času se ne zbira voda pri žrelu, da bi zmrzovala ter bi bile čebele v nevarnosti, da se jim žrelo zamaši z ledom. 7. Pri vsakem panju, zlasti pa pri združenih, je v zimskem času nekaj mrtvih čebel na dnu panja. Pri žrelu spodaj so čebele v nevarnosti, da se jim žrelo zamaši in da se potem zadušijo. To je pri gornjem žrelu nemogoče. Prosim tudi druge čebelarje, ki imajo izkušnje z gornjim žrelom, da se oglasijo v »Slov. Čebelarju«. Vsak članek bo gosp. urednik rad sprejel, da bo le iz prakse pisan. Dvignimo naše čebelarstvo. Henrik Peternel — Bukov žlak. Skrbnejše negovanje čebel. retji korak, ki ga mora storiti čebelar, ako hoče v čebelarstvu napredovati, je, da od leta do leta skrbneje neguje svoje čebelne družine. So čebelarska opravila, ki jih moramo izvršiti ob pravem času, ako nočemo zanemariti svojega čebelarstva. Ta opravila, oziroma čas, v katerih jih moremo izvrševati, so mera, ki nam kaže, koliko panjev moremo oskrbovati. Kdor ima več panjev, nego jih more v svojem prostem času dobro upravljati, dela brez glave, kajti od velikega slabo oskrbovanega čebelarstva bo imel manj koristi, nego bi jih imel od manjšega, toda vzorno oskrbovanega. Pomudimo se malo pri glavnih opravilih: a) Prvi spomlad ni pregled. Izvršiti ga moramo ob lepem vremenu kmalu po prvem glavnem trebežu čebel. Čas za to delo je od 9. do 12. in od 14. do 16. ure ob zelo lepem vremenu. Pregled obstoji v tem, da naijprej osnažimo dno panja mrtvic, pogledamo, ali je med njimi matica, nato pa pregledamo pri podolžnih satih stranske pri prečnih pa zadnje sate, ali je medena zaloga še zadostna. Prepričajmo se hidi, ali so čebele morda žejne. To dokazujejo drobci strdi na dnu panja. Panje, ki jih sumimo da nimajo matice, moramo temeljito pregledati. Osirotele družine moramo združiti s primatičnimi, ako nimamo reservnih matic. Ta dela ne zahtevajo izredno mnogo časa. b) Popoln ali temeljit pomladni pregled opravimo običajno v prvi polovici aprila meseca oh istih urah kot prvi pregled. Panj s podolžnim satjem (n. pr. A.-Ž.) pregledamo od obeh krajev do zaželenega sata. Obenem izrežemo staro trotovino iz satov, precenimo vrednost matice po zalegi, ugotovimo moč družine. Ako treba, dodamo kak lepo izdelan prazen sat in ga postavimo tik zaleženega, da more družina naglo napredovati. Pri prečnem satju (dunajski panj) pregledamo zgornje in spodnje sate do zalege in po potrebi dodamo kak prazen lep sat takoj za zadnjim za-leženim, da družina bolj naglo napreduje. Pri pregledovanju doženemo tudi, ali ima vsaka družina dovolj živeža. Ako je zaloga pičla, moramo takoj pokladati nekoliko razredčen med. Dajati moramo velike količine, ne pa samo žlico kazati. Tudi to delo ne zahteva od čebelarja preveč časa, kakor bi si kdo mislil. c) Prestavljanje. Brez prestavljanja satov ne dosežemo popolnih uspehov. Ker silijo panji k roju, moramo prestavljanje izvršiti. Glede dnevnega časa velja sledeče. Kdor hoče sebi prav in komur se smilijo čebele, bo prestavljal le ob lepem vremenu, ko so starejše čebele večinoma na paši. Našel bo laže matico, tri ne bo čebel in dobil bo manj pikov. Najugodnejši čas za to delo je med 9. in 12. uro. V sili lahko prestavljamo še med 15. in 17. uro, nikakor pa ne med 12. in 15. uro, ker se takrat prašijo mladice. Silile bi zadi ven iz panja, in se ne bi znale vrniti pri žrelu. Z eno besedo: ob tem času begati čebele pomeni delati nered v panjih. Za prestavljanje pa že rabimo več časa. Kdor dela pazljivo, odstranjuje obenem prizidke itd., prestavi v eni uri tri družine, torej dopoldne 9 družin, v sili še 6 popoldne, torej na dan 15 družin. Ker mora biti prestavljenje opravljeno tekom 10—12 dni in ker je v tej dobi povprečno komaj 6 do 7 lepih dni za prestavljanje, je 90 družin čisto dovolj za čebelarja, ki razpolaga popolnoma s svojim časom. Še pri tem številu mu bo morala čvrsto pomagati žena ali pa kaka druga domača oseba. So pa tudi čebelarji, ki so že zelo prekoračili to največje število. Tudi ti prestavljajo, a bolj na debelo in se ne ozirajo ne na dnevne ure, ne na vreme. Tem se r.e smili nekoliko tisoč mladih čebel, ki jih pri prestavljanju pohodijo, a za take čebelarje ne pišem. Ako porabimo za 90 družin že vse ure lepega vremena si lahko izračuna vsak, koliko sme imeti panjev, ako razpolaga le z omejenim časom. Kdor ima n. pr. proste le nedelje in praznike, bo lahko oskrboval 12 družin, pri 24 bo pa moral biti brezobziren napram sebi in čebelam. d) Pobiranje medu. Kakor moramo izvršiti prestavljenje tekom 10—12 dni, tako moramo tudi spomladni med pobrati v 10—12 dnevih. Prerano točen med je prevoden, prepozno ga pobirati pa tudi ne kaže, ker bi si s tem zmanjšali upanje za drugo žetev. Lahko se pa pripeti, da panj neha zalegati zaradi pomanjkanja prostora. Med pobiramo brez težav le ob lepem vremenu in so dnevi omejeni na število 6—7. Vsak ugoden dan pobirati 12 družinam medene sate, jih odkrivati, iztočiti in zvečer vračati, je delo, ki zahteva celega moža in seveda tudi ves prosti čas žene. Trdim torej lahko, da more (seveda ob ugodni letini) pobrati 90 družinam med samo tisti čebelar, ki ima ves čas na razpolago. Kako pa berejo med tisti, ki imajo 200 do 300 panjev? Seveda s pomočjo delavnih moči, ki jih v ta namen najamejo! Toda to je že obrt, in ako bi bilo veliko takih velečebelarjev, bi kmalu izginil idealni krog manjših čebelarjev. Kar velja za pobiranje spomladnega medu, velja tudi za odjemanje poletnega, ako nam je kdaj sv. Ambrož tako zelo naklonjen. e) Vzreja matic, roji, pažnja na matice zahteva od čebelarja prav toliko časa kot prestavljanje ali pobiranje medu. Jasno je, da mora čebelar skrbeti, da imajo vse družine dobre matice, sicer je ogrožana bodočnost njegovega čebelarstva. f) Zazimljevanje čebel je tudi delo, ki ga mora opraviti največkrat v 14—20 dneh. To delo ni malenkostno. Treba je pregledati vsak panj, da se prepričamo o medeni zalogi in o kakovosti satov. Treba je spraviti prazne sate, ostrgati voščene prizidke, osnažiti rešetko itd. Ako omenim še nekaj neizogibnih manjših del, n. pr. poprave in pleskanje panjev, zbijanje satnikov, žičenje satnic itd., bo vsak uvidel, da je za čebelarja in njegovo pomočnico 90 panjev več nego dovolj, ako tudi poljubno razpolaga s časom, ker pravi čebelar bo ostal tudi skrben oče svojim čebelicam in ne bo z njimi ravnal kakor trinog. Kdor pa ima malo časa, naj zmanjša število svojih panjev tako, da bo brez beganja zmogel čebelarska opravila sam. Dragi sočebelarji! Ne morem drugače, nego da opozarjam vse tiste, ki nimajo izkušenj, da se ne izplača opravljati čebelarskih del s pomočjo najetih delovnih moči. Predvsem ni lahko dobiti osebe, ki bi čebelarju na ljubo delala, poleg tega pa prenašala še čebelne pike. Ako jo pa najdemo, lahko vidimo v njej bodočega čebelarja ali celo velečebelarja, ki se bo kmalu osamosvojil. Ni izključeno, da bo spoznal dobroto paše v našem kraju in v bližini postavil svoje čebele, mi pa bomo morali prevzeti ob poslabšanih čebelarskih razmerah svoje že prej za nas preobširno čebelarstvo v lastno oskrbo. Pa je še nekaj drugega, kar govori zoper to, da bi čebe-larili s tujimi delovnimi močmi. Dandanes je cena medu tako padla, da ga laže pridelamo nego vnovčimo, stroški za najete delavce so pa rajši večji nego manjši proti prejšnjim časom. Razen tega moramo računati, da bo država upravičeno obdavčila tak čebelarski obrt. Kdor hoče varno hoditi, naj ne povečava svojega čebelarstva brezmiselno, ampak naj ima le toliko panjev, kolikor jih more sam brez težav oskrbovati, ne da bi čutil čebelarstvo kot težko breme. Ženska pomoč je pri čebelarstvu neprecenljive vrednosti. Komur pomaga žena ali gospodinja, to prijetno občuti, ker so tudi pri čebelarstvu dela, za katere je ženska roka bolj spretna nego moška. Pa še nekaj važnega je, kar nas opominja, naj ne povečavamo svojega čebelarstva do vrtoglavega števila panjev. Nikjer ni zapisano, da ne doživimo nekoliko zaporednih slabih letin, ko bo treba čebelam samo dajati, ne pa jemati. Takrat je štirikrat na boljšem, kdor ima dvakrat manj čebel. Tudi ob najboljši letini se izplača boljše oskrbovanje čebel, kajjti v takih družinah je jeseni primanjkljaj zaloge manjši kakor v slabo oskrbovanih. Manj družin v določenem okolišu vsekakor bolje uspe nego dvakrat večje število. A tudi če bi bil primanjkljaj družin isti, bo čebelarjeva denarnica laže zmogla stroške za izpopolnitev zimske zaloge n. pr. 50 panjev, kakor pa 100. Ne smemo tudi pozabiti, da ogrožajo čebelarstvo tudi čebelne bolezni, in sicer nove, do sedag še neznane. Ako pride taka nesreča, bo zopet na boljšem čebelar, ki lahko zmaguje delo v svojem čebelarstvu. Zavoljo skrbnejšega čebelarjenja bo prej opazil bolezen in jo bo tudi lahko zatrl ker nima preveč panjev. Ako propade čebelarstvo zaradi bolezni, je manjše čebelarstvo laže obnoviti nego preveliko. Svojega čebelarstva pa ne smemo ne-zmiselno povečavati tudi iz ozirov na druge čebelarje. Rajši oskrbujmo tiste čebele, ki jih že imamo, bolj vestno, pa bomo imeli od njih večje dohodke. Tudi drugi ljudje na svetu imajo pravico do nedolžnega razvedrila pri čebelah, tudi drugi so potrebni stranskih dohodkov, števila čebelnih družin v določenem kraju pač ni mogoče poljubno zviševati. V minulem letu se je to pokazalo na ajdovi paši. Kjer je bilo preveč panjev, je tudi paša na ajdi odpovedala, dasi jo prištevamo k najizdatnejšim. Med nasveti v tem članku in nasveti, ki jih dajejo kmetijski strokovnjaki, je dokaj sorodnega. Odsvetujejo namreč kmetu do-kupovanje zemlje zaradi povečanja dohodkov. Svetujejo mu, naj rajši zemljo, ki jo že ima, pravilno in temeljito obdeluje, da mu bo več donašala. V tem primeru nam ne bo treba plačevati večjih davkov, ki so že v sedanji meri za vsakogar preveliki. Prepričan sem, da je razmišljevanje o splošnem dvigu našega čebelarstva zelo potrebno in da bodo podani nasveti rodili dosti dobrega, ako jih bodo čebelarji upoštevali. Ker pa nihče ni nezmotljiv in tudi nihče vsega ne ve, bom tudi jaz rad čital in uvaževal vse, kar bo pametnega v tej zadevi objavil naš ljubljeni strokovni list »Slovenski Čebelar«. Opomba uredn. V zadnji številki nam je napravil tiskarski škrat grdo pomoto. Na strani 19, prvi stolpec, 6. vrsta mora biti namesto besede podnebje beseda p o k o 1 e n j e. Prosimo popravite! (Konec.) Bilanca blagovnega oddelka dne 31. decembra 1931. Imovina Din P Dolg Din P Gotovina v blagajni..... Vloga v Poštni hranil, v Ljubljani Vloga v Mestni hranil, v Ljubljani Zaloga blaga........ Dolžniki.......... Predplačila......... 3.971 3.743 21.355 179 386 40.261 3.300 35.173 65 97 38 85 Upniki.......... Dolg skladu za Čebelarski dom . Premoženje: Početno stanje . Din 112.666'75 Prebitek...... 628 50 23.896 150.000 113.295 60 25 Inventar: ¿Prodajalne .... Din 18.469 — Tvornice satnic . . ,, 16 704' — .......................................................... 287.191 85 287.191 85 1 Račun izgube in dobička blagovnega oddelka dne 31. decembra 1931. Izguba Din P Dobiček Din P Obresti skladu za Čebelarski dom Trgovski stroški: Plače in nagrade . . Din 35 600' - Najemnine......14'600'— Davščine ....,, 55)4'60 Zavarovalnine. . . „ 1.379'80 Oglasi in reklama v dnevnikih in Slov. Čebelarju...... 5.998'75 Kurjava in razsvetlj. ,, 1.420'— 10.058 — Obresti hranilnih vlog in popusti Pribitek pri blagu...... Povračila za omot, poštnino in tovornino......... 2.658 78.387 9.835 56 77 70 \ Upravni stroški: Nabava omota, poštnina, tovornina in drugi mali stroški . ,, 11'694'18 76.207 33 \ Odpis inventarja....... Odpis dubioz........ Prebitek.......... 3.908 80 628 20 50 \ 90.882 03 90.882 03 1 I 1 V Ljubljani, dne 17. januarja 1931 ,, , _ „ . , . . Vodia blagovnega oddelka: Adolt Arko, s. r. Pregledala in v redu našla: Jos. Kobal, s. r. Anton Sluga, s, r. Zlata poroka čebelarja Petra Pavlina. stanovitelj »Čebelarskega društva za Slovenijo« in »oče velike mere« med slovenskimi čebelarji, gosp. Peter Pavlin iz Ljubljane je praznoval m. m. svojo zlato poroko. Veselja ob tem izrednem dogodku je bilo pri Pavlinovih mnogo in vsa hiša je tekmovala, da kar najprisrčneje proslavi redko priliko. Slav-ljenca sta bila ta dan baje zelo »štemana«. Peter Pavlin — med čebelarji splošno znan samo s krstnim imenom — je najstarejši čebelar s panji velike mere. V čebelarsko šolo je hodil k znamenitemu ameriškemu čebelarju Franku Bentonu, ki je živel več let v Ljubljani ter vzrejal matice in jih pošiljal križem sveta. Ta ga je opozoril na Langstrothov panj in na prednosti velikih satov. Oče Peter si je kmalu sam napravil večje število dvostenastih ameriških panjev z enakim plodiščem in mediščem ter jih razpostavil okoli hiše. V njih so bili »junaki«, kakor sam pravi, ki so mu dali »junaške« roje s težo 4 kg in še več. Prepričal se je pa, da so družine v teh panjih strastno ropale. Zato se je odločil za njih preureditev in nastanitev v čebel- njaku. Nastali so tako zvani »Pavlinovci«, ki so se jih čebelarji naglo oprijeli. Pri Petru je bilo svojčas zbirališče radovednih in ukaželjnih čebelarjev. Oče Peter ni skrival svojih čebelarskih izkušenj nikomur, in kdor je bil potreben dobrega sveta, ga je pri njem zanesljivo dobil. Ne poznam čebelarja, ki bi poznal iz prakse življenje čebele tako temeljito kakor oče Peter. Njegov dar za opazovanje je nenavaden. Če bi znal bolje sukati pero, bi strmeli, koliko dragocenega čebelarskega znanja in kakšni lepi spomini na našo čebelarsko preteklost so shranjeni v tem preprostem čebelarju. Peter Pavlin je veren predstavnik pravega našega čebelarja, ki se mu ves svet suče sam okoli čebele. Poštenjak od nog do glave, dobrosrčen in postrežljiv ne pozna grenke besede in pisanega pogleda. Za vse človeške slabosti najde milo besedo in nisem ga še slišal, da bi se spotikal nad slabostjo svojega bližnjega. Dolžnost hvaležnosti nas kliče, da tudi čebelarji čestitamo očetu Pavlinu na zlati poroki. Naj mu solnce sreče pozlati vse dni njegovega življenskega večera! Peter! Da bi jih še dolgo pasli v zdravju in zadovoljstvu! Opazovalne postaje. Julij Mayer — Dob pri Domžalah. Premena glavnega poročevalca. Dosedanji glavni poročevalec, g. prof. Verbič, je naslovil na svoje sotrudnike sledeči dopis: Delokrog našega društva se vedno bolj širi. Sedaj snujemo prašilne postaje, kontrolo medu, čebelarsko posmrtno samopomoč in vrše se priprave za odločno zatiranje pretečih kužnih bolezni. Vsi ti mnogovrstni posli bodo poleg dosedanjih sloneli skoraj vsi le na ramah ljubljanskih društvenih odbornikov. Zato so ti veseli, ako se pojavi član, ki hoče prostovoljno prevzeti del njih bremena. To je storil g. Ju- lij Mayer iz Doba, ki se je odločil, da se hoče z vso požrtvovalnostjo posvetiti službi glavnega poročevalca za opazovalne postaje. Nekako tesno mi je pri srcu, ko se poslavljam od svojih vestnih sotrudnikov, posebno od nemalega števila onih, ki so me dolgo vrsto let iz gole ljubezni do dobre stvari podpirali z vsakodnevnimi prispevki, a ločim se od vseh z zavestjo, da društveno stremljenje zaradi tega ne bo trpelo. Še nadalje bomo zbirali gradivo, ki bo podlaga poznejšemu raziskovanju, in Mesečni pregled za januar 1932. Kraj « E ° S te •1 o 1 Panj je teže Zračna toplina Dn je bilo pridobil v izgubil T v mesecu čistih dkg največ pridobil najvišja najnižja sred nja mesečna M S -C '5 > u snežnih oblačnih J3 'a .2 "o a a ■S. | vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini d kg pridobi porabil dkg j dne C" ~N a Vič pri Ljubljani . 298 20 25 25 70 L + 5 —14 1 — 1-5 2 2 21 6 9 Št. Vid n. Ljubljano 314 — — — 30 45 65 — 140 — — + 5 —17 — 3'1 — 2 3 18 13 — 4 Tacen pod Šmarno goro ..... 314 — — = 25 15 35 — 75 — — + 8 — 14 0"4 1 3 2 22 3 6 5 Škof ja Loka . . . 349 — — — 40 30 25 — 95 — — — 3 3 3 22 1 8 22 Virmaše pri Škofji Loki..... 361 — — — 20 20 35 —■ 75 — — + 7 I! - 0-7 2 3 3 22 1 8 11 Blejska Dobrava . 577 — — — 15 20 35 — 70 — + 7—9 — 1'1 3 1 1 21 3 7 2 Dob....... 305 — — — 20 10| 30 — 60 — -- + 10 -14 - 0-4 4 2 2 20 6 5 3 Rova na Gorenjsk. 350 — — — 20 10 30 — 60 — — + 6 -11 - 0-6 — 2 1 20 2 9 3 Breg-Križe .... 483 — — — 10 20 20 — 50 — — + 7 — 10 — 2'2 2 2 2 19 3 9 2 Cerknica .... 575 — — — — 25 50 — 75 — — + 9 —13 — 1-9 2 5 1 13 11 7 16 Sv. Gregor pri Ort- neku..... 736 — — — 22 18 24 — 64 — — + 8 — 10 — 1-8 2 — 2 14 4 13 9 Krka...... 300 — — 15 20 30 — 65 — — +10 -20 — 1-4 1 — 1 20 3 8 12 Vavčja vas pri Se- miču ..... 280 — — 50 20 65 — 135 — — + 11 — 11 — 9 — 1 18 3 10 4 Novo mesto . . . 180 _ — — 10 20 25 — 55 — — + 10 —20 — 0-5 3 1 2 22 3 6 1 Leskovec p.Krškem 186 _ — — 15 15 20 — 50 — — + 12 — 10 + 1-2 6 2 2 22 3 6 7 Sp. Ložnica p. Žalcu 252 — — 30 35 45 — 110 — — + 5 —16 — 21 2 — 217 9 5 18 Radvanje p. Marib. 270 + 7 -16 — 1-5 2 2 _ 15 4 12 4 Sv. Duh na Ostrem vrhu..... 536 — — 55 35 45 — 135 — — + 10 - 7 — 0'8 5 1 1 14 7 10 13 Predanovci . . . 195 _ — — 50 25 — — 75 — — + 5 -12 + o-i 3 1 1 21 3 7 21 Cezanjevci .... 182 i — — 50 — 110 — 160 — — + 8 — 15 — 1-1 3 2 1 17 11 3 14 Muta...... 387 _ — — — — — — — — + 3 — 16 — 1-9 — 1 2 8 15 8 17 Bučka ...... 307 - — _ — — — - — — + 9 —11 + o-i 3 1 — 20 4 7 15 Nedeljica pri Tur- nišču . ... 170 - - _ — 20 25 60 — 105 — + 10 -16 — 0-7 3 2 1 21 5 5 6 Koprivnik pri Ko- čevju ..... 628 —■ — — — — — — +10 —26 — 2'9 5 1 1 1 16 6 9 I 11 'Vsi panji razen radvanjskega so A.-Ž. sestava ! še nadalje bomo z rednimi poročili o uspehih vzbujali zanimanje za čebelarstvo. Za vaše nesebično dosedanje delovanje se vam kar najtopleje zahvaljujem in vas prosim, da ostanete zvesti društvu in z isto vnemo podpirate mojega naslednika, kakor ste mene. * Prvič gre danes moje poročilo v javnost. Zato se te prilike poslužujem in pošiljam vsem gospodom poročevalcem najlepše pozdrave. Zavedam se, da brez vašega zvestega sodelovanja ne bom mogel vršiti naloge, ki sem jo radevolje prevzel, da služi na- šim skupnim interesom in podvigu slovenskega čebelarstva. Zato se obračam do vas, dragi sočebelarji-poročevalci s prošnjo, da nadalje tudi mene podpirate z izčrpnimi poročili. Obenem pa prosim, da odpošljete mesečna poročila vedno tako, da bodo najpozneje 10. dan vsakega meseca v mojih rokah, da lahko pravočasno sestavim glavno mesečno poročilo za tisk. Sedaj ob prevzemu bi rad ugotovil stanje društvenega inventarja pri posameznih opazovalnih postajah. Zato vas prosim, da priložite prihodnjemu mesečnemu poročilu listek z navedbo, v kakšnem stanju je toplo- mer, ali je tehtnica starejše ali novejše izdelave in kakšno je njeno stanje. Prosim zanesljivo ! Glavno mesečno poročilo za januar 1932. V splošnem je bil januar ugoden za pre-zimovanje čebel. Suho hladno vreme in oblačni dnevi so ugodno vplivali na zimski počitek. Zadnje dni meseca pa je toplo solnce privabilo čebele iz panjev. Rajale so in se kopale v toplih opoldanskih solnč-nih žarkih, vendar splošne prahe ni bilo, ker je splošna toplina bila vendarle prenizka. Ponekod so že zazvenele prve lopate k pokopom. Drugod je poraba normalna, ker čebele še niso gojile zalege. Zdravstveno stanje je po dosedanjih poročilih povsod ugodno. Zadnji topli dnevi so prebudili tudi že teloh. Iz Šmartna ob Paki pravi poročilo, da so pri nekem čebelarju čebelice nataknile »hlačice« dne 30. januarja. Tudi iz Dražgoš nad Škofjo Loko in iz Tacna je prejelo društvo vest, da so čebelarji opazovali koncem meseca obnožino z rese. Malo zgodaj zanjo! mimiik Krajevna poročila. Škoija Loka: Nekoliko dni smo imeli že izletnih, vendar popolnega trebeža ni bilo. Dob: Panji imajo malo mrtvic. Le eden jih je imel izredno mnogo. Zaloge ima dovolj, žejen ni in tudi brezmatičen ni. Kaj je pravi vzrok nisem mogel ugotoviti. Mrt-vice so namreč »suhe«. (Vpraš. ured.: Ali ste mu jeseni dodali čebele iz drugih panjev?) Cerknica. Stanje čebel je do sedaj ugodno. Sv. Gregor pri Ortneku: Zadnje dni meseca je bilo čebelicam dano, da so izletele na trebež. Bilo je vse v redu. Panji so zdravi in imajo malo mrtvic. Leskovec pri Krškem: Gojimo upravičeno upanje, da z ozirom na katastrofalno ajdovo pašo v 1. 1931, dobimo sladkor za spomladansko pitanje, ki bo v našem okolišu neizbežno. Bučka: Zadnje dni so čebele popoldne prav pridno letale. Ker je sosed podnevi pokladal, so mu moje v treh dnevih izro-pale dva kranjiča. Jaz sem bil odsoten. Vendar me je obsodil, da sem jih »poslal«. Mesečni čebelarski razgovori. Julij Mayeir — Dob pri Domžalah. Marec. osedanje vreme je bilo še precej ugodno za prezimovanje čebel, Zadnje dni v j januarju in prve dni v februarju so imele čebelice priliko, da so se otrebile. Vsem onim, ki prezimljajo panje na nepriklad-nem medu, se je ob tem izletovanju od- valil težek kamen od srca. Nato je nastopil hud, vprav februarski mraz. Kjer so panji dobro zazimljeni, ni mogel napraviti škode. Nevarnejši je utegnil postati le tam, kjer gospodari zanikaren čebelar, ki ni svojih panjev dovoljno zadelal. Mrzli februar in hladni marec sta ugodna za prezimovanje in poznejši dober razvoj. Čebele naj po prvem izletu še malo zadremljejo . .. Razvoj v panju pa gre svojo pot. Odkar je matica začela zalegati, utriplje v panju novo življenje. Treba je snažiti celice, gojiti zalego, pripravljati hrano, donašati vodo, odnašati mrtvice, pa še mnogo drugih poslov je treba opraviti. Vse to delo je smotrno urejeno, vse se vrši v redu. V mesecu marcu je še mnogokrat hladno vreme, ki uničuje in Ikosi izletujoče čebele. Zato skrben čebelar odvzame čebelicam marsikatero delo. Že pri prvem naglem pregledu odstranimo z lepenko večino mrtvic. Kar so jih čebele navlekle v hladnih nočeh do žrela, odstranimo s peresom ali z zakrivljeno žico. Tudi z vodo jim lahko postrežemo na ta ali oni način. Jaz sem se navadil, da do srede marca, če le niso premrzli dnevi, pokladam panjem z vodo razredčen med. Liter mlačne tekočine v razmerju 1:1 dolgo zadržuje čebele v panju, da ne silijo v neprijazno marčno vreme. Vendar pokla-, dajmo ves liter naenkrat in ob času, ko že kolikor toliko izletavajo! Proti koncu marca se pri nas narava zbudi iz zimskega spanja. Tedaj se pojavijo v večji množini že prve pomladne cvetice: zvončki, njim podobne norice in nun-ke ali pomladni žefran. Pa tudi leskov grm, jelša in iva že odpirajo nebroj svojih nežnih cvetov. Ponekod se že od začetka meseca dalje šopiri velikocvetni teloh, ki nudi množino zgodnjega cvetnega prahu. Kmalu se mu pridruži rdeči cvet spomladnega resja, ki ponekod odene prisojne bregove z rdečo živo preprogo. Tu je šumenja in opajanja na obilice medu in obnožine! Zal, da je pri nas paša na resju redka in da jo premnogokrat uničijo mrzle pomladne sape . .. Na ivi, zvončkih in nunkah naberejo čebele tudi že prve kaplje medu. Vse večjega pomena pa je cvetni prah, ki ga izdatno nudijo iva, leskov grm in jelša. Presen kruhek je to za mlado zalego, saj vsebuje snovi, ki jih zalega tako nujno potrebuje za dober razvoj. Tak cvetni prah potegne ves panj v neumorno delo: matica hitreje in izdatneje zalega, deca se krepkeje razvija, moč panja vidoma napreduje. Sto in sto lačnih ustec neverjetno naglo prazni polne sklede. Gorje panju, ki mu čebelar ni privoščil zadostne zaloge za ta čas! Žalostna slika se nam nudi, kjer trpijo čebele pomanjkanje: Kadar primanjkuje medu, se vržejo lačne čebele na mlado zalego, ki bi morala plavati v hrani. Iz-pijejo mlade žerke, použijejo jajčka, kolikor jih matica še zalega, da, lotijo se celo mlajše pokrite zalege in jo izpijejo! Obupen je pogled na panj, kjer vlečejo čebele tako izpito zalego skozi žrelo. Uničen ni rod enega samega tedna, ampak treh tednov. Od takega izstradanega siromaka pa zahteva »čebelar« še roje in celo medu! Sedaj mora imeti panj medu na p r e o s t a j a n j e. Ves med, ki ga čebele ne porabijo, ostane končno nam in »žanjemo« ga ob prvem točenju. Dobro je tudi, da sedaj že uredimo napajalnik, Čebele naj imajo vodo pred nosom! Vsak napajalnik je dober, da le ustreza namenom in je kolikortoliko zavarovan, da se ne onesnaži in okuži s čebelnim tre-bežem. V mesecu marcu pa tudi nastopijo že gorki dnevi, da čebele pridno lete. Takrat, prijatelj, te čaka prvo delo, res prvo in pravo delo, ki ga moraš opraviti temeljito, saj zavisi od njega prav za prav uspeh ali neuspeh v letu. Prišel je čas spomladanskega glavnega pregleda. 1. Ugotoviti moramo stanje zalege in moč plemenjaka. 2, Odbrati moramo staro satje, da ga izločimo in pozneje nadomestimo. 4. Skrbeti moramo za trotovino, 5. Očistiti moramo dno in odstraniti lepenko. Lepenka, Začenjam z zadnjo točko, ker je prav za prav prvo delo, ko odprem plodišče, da izvlečem lepenko izpod čebelnega gnezda. Z nje razberem napredek gnezda izza prvega kratkega pregleda. Kar sem o tem zadnjič zapisal, velja tudi danes. Nato z dobro ostro strguljo potegnem parkrat preko panjevega dna, da odstranim morebitno nesnago in golazen. Medena zaloga. Preden grem na to delo, si pripravim re-servne polne sate, ki naj jih ima nekaj vsak čebelar od jeseni za to priliko. Če pa teh nimamo, si moramo pripraviti snažne prazne sate. V posodi razredčimo 1 kg medu na pol litra vode. Kjer pri pregledovanju opazimo, da panju primanjkuje medu, vlijemo malo mlačno tekočino z drobnim curkom v pripravljen sat, ki ga pa moramo malo poševno držati. Tekočina se takoj razgubi v celice in jih napolni. Delo ni zamudno in se izplača. Smatram namreč, da je bolje zalogo na ta način dopolnjevati kot pa sedaj pokladati! Nato od panja do panja! Danes se ne zadovoljujemo več, da samo ugibamo o porabljeni in še obstoječi zalogi medu. Danes se moramo na oči prepričati, koliko ga je še v panju! »Družinica« je v najlepšem razvoju in vsak dan se poveča število novorojenčkov kar za stotine. Zato mora biti v panju najmanj toliko medu, kolikor so ga čebele porabile od oktobra dalje. Bolje za panj in za čebelarja, da je medu preveč kot kapljico premalo! Ker moramo zaradi zalege itak temeljiteje pogledati v panj, odstranimo oba stranska satnika in ju postavimo na kožico. V nastali prostor odmikamo sat za satom in se na ta način lahko prepričamo o količini medene zaloge, Mnogokrat zadostuje, da samo listamo (odmikamo) sate; včasih pa je potrebno, da jih do polovice potegnemo iz panja, posebno pri živalnih panjih. Stanje zalege. Prvi in najvažnejši namen današnjega glavnega pregleda pa je, da ugotovimo kakovost matice, odnos-no zalege ter moči panja. Matice same ne iščemo, ker nam zalega dovolj jasno pravi, kakšna je. Zato si pa zalego natančneje ogledamo. Za dobro matico ni merodajno, da je mnogo zalege. Ta mora biti lepo strnjena, brez presledkov in v večjih ali manjših kolobarjih. Posamezne prazne celice še ne govore proti matici. Kjer pa je mnogo praznine med zalego ali kjer najdemo po več jajčec v eni celici, gospodari matica dvomljive vrednosti: morda je stara, morda bolna, morda pohabljena. Grbasta zalega nam priča o gospodarici- trotovki. Včasih pa ne najdemo nobene zalege. V naših krajih je sicer precej dvomljivo, da ne bi matice v marcu že zalegale, vendar je možno. Zato moramo skušati, da najdemo matico in morda ugotovimo vzrok dosedanje neplodnosti. Vsekakor si moramo ta pojav točno zapisati in panj nadzirati. Pokladajmo mu nekoliko večerov po četrt litra razredčenega dobrega mlačnega pitanca! Ako v tednu dni še ne najdemo zalege, ni v panju matice. Sicer pa osirotelost navadno kmalu spoznamo po nemiru v panju. Pri vsem tem delu si oglejmo tudi moč plemenjaka. Sveta nam bodi prva in glavna zapoved nenapisanih čebelarskih zakonov: Slabiča ne trpi v čebelnjaku! Slabič ti je le v nadlego in skrb. V takem panju se zalega ne more povoljno množiti. Preden si tak panj od-pomore, mine glavna spomladna paša. Zato: 1. porabljaj slabiče, ki imajo sicer zdravo matico, da odpomoreš osirotelemu panju; 2. združuj slabiče v močne plemenjake! Več veselja boš imel od 5 močnih ple-menjakov kot od 10 siromakov. Satje. Sporedno z vsem dosedanjim delom uredimo tudi trotovino. Zdrav ple-menjak mora po naravnih zakonih staviti trotovino in gojiti trote. Na nas je, da ta nagon smotreno urejujemo in gojimo, sicer stavijo čebele preveč trotovine. Na primernih mestih izpodrežemo sate in nudimo s tem čebelam prostor, da tam izdelajo trot-je celice. Ako nimajo primernega prostora, stavijo trotovino drugje, makar sredi najlepšega sata. S takim satom pa nima nihče veselja! Istočasno odbiramo v panjih s pre- mičnim delom stare sate, da jih pozneje zamenjamo. Vendar ne razdiraj gnezda! V A.-Ž. panjih odbiramo sate pozneje pri prestavljanju, če jih nismo že jeseni. * Vse do sedaj omenjeno delo gre naglo od rok in se komaj nekoliko minut pomu-dimo pri posameznem panju. Nekoliko za-mudneje je delo s kranjiči, a ga je treba izvršiti. A kako malo je čebelarjev, ki se tega dela resno lotijo! Po končanem delu odenemo panje zopet skrbno. Poleg zadostne hrane je panjem sedaj najbolj potrebna toplota. Slednjič premislimo, kaj nam je še ukreniti zaradi nabave in poprave panjev in orodja. Čas naglo beži in nenadoma bo ro-jevina pred durmi. .. V zadnji Številki nam je tiskarski škrat malo po-nagajal. Čebele je poslal -na prehrano mesto na p r a h o. Pri prvem pregledu pa je hotel dognati množino zalege, medtem ko želimo spoznati mn ožino zaloge. Društvene vesti. Naročnikom sladkorja. Dopis, da je dovoljen trošarine oproščen sladkor, je naše društvo dobilo tik pred izidom februarske številke Slov. Čeb. Z omenjenim dopisom nam je bilo sporočeno, da bo sladkor denaturiran s 5% katranovo raztopino. Ni pa nam bila sporočena ne cena, ne množina sladkorja na posamezen panj. Katranova raztopina nas je zelo presenetila in kar verjeti nismo mogli, da bi bilo to res. Odbor je takoj ukrenil vse potrebno, da prepreči denaturiranje sladkorja s katranom. Med tem pa je na podlagi objave v SI. Č. zbiral naročila za sladkor, ker je upal, da se bo zadeva mogoče končno vendar le ugodno uredila. Do 17. februarja t. 1. je bilo naročenega skupno ravno 7777 kg sladkorja. Do 20. februarja je dobilo društvo dva dopisa glede sladkorja, enega iz tovarne, ki nam sporoča, da s katranom denaturi-ranega sladkorja ne smemo uporabljati za pitanje čebel, ker vsebuje strupene primesi, ki bi čebelam škodovale. »Zveza« pa nam je sporočila, da je zaradi mnogih pritožb vložila ponovno novo prošnjo na ministrstvo financ, da bi sladkor denaturi-rali s peskom, žaganjem ali sajami. Naročeno nam je bilo, naj čakamo z naročilom, dokler ne bomo brzojavnim potom obveščeni o rešitvi te prošnje. Ako se bo zadeva sladkorja ugodno uredila in bo dovoljen neškodljiv sladkor, to je rafiniran sladkor, ki bo mešan s peskom, žaganjem ali sajami, ga bo odbor naročil. S katranom d e n a t u r i r a n e g a sladkorja pa odbor ne bo naročil, ker noče oškodovati svojih članov. Zaupajte torej glavnemu odboru. Cena sladkorju franko Ljubljana bo znašala okoli Din 8-50. Nadaljnja sporočila bomo objavili morebiti še v tej številki po sklepu lista, ali pa po dnevnikih. Na eno pa moramo še opozoriti naročnike: sladkor bo treba plačati vnaprej. Čebelarji naj bodo na to pripravljeni. Letaki. Nekatere podružnice še niso poravnale računa za letake, ki smo jih lansko leto razposlali. Prosimo plačila! Posmrtnina. Po vesteh, ki prihajajo od podružnic, je sklepati, da je bila posmrtnina na podružničnih občnih zborih predmet splošnega zanimanja. Nekatere podružnice so stavile predlog, naj bi prispevek zvišala na Din 2-—. Osnutek pravil bomo obravnavali na občnem zboru. Pripravite predloge. Pravijo, da smrt vse združi. Mi pa upamo, da nas bo posmrtnina združila še pred smrtjo. Kako pomagajo podružnice svojim članom. Sedanja gospodarska kriza je žal zajela tudi čebelarje. Marsikateremu je zato težko odriniti člana- rino. Tu pa se je izkazala pomoč nekaterih podružnic. Z marljivim delom in štedenjem so si zbrale primerno gotovino, in neka podružnica na Gorenjskem je iz svoje blagajne dodala delni znesek k članarini in jo s tem nekoliko znižala. Neka podružnica je v ta namen priredila domačo zabavo. Druga pa ni čakala, kdaj bo prišel sladkor za pitanje čebel, ampak je prvi sladkor kupila kar sama in ga za manjšo ceno oddajala svojim članom. Čast takim podružnicam! Predavanja. Podružnice, ki žele čebelarskih predavanj, naj sporoče osrednjemu odboru kraj, dan, uro in predmet predavanja. Stroške za predavanja nosi osrednje društvo. Izvršena predavanja. Dne 6. januarja t. 1. je predaval g. Okorn v Trbovljah o raznih izkušnjah v čebelarstvu. Predavanja se je udeležilo lepo število članov. V Braslovčah je predaval g. Peternel dne 10. januarja t. 1. Udeležba 26 članov. Predaval je o pravilnem zazimljenju čebel, o pitanju in o spomladanskih opravilih. G. Bukovec je predaval dne 17. januarja t. 1. v Predolah. Imel je 35 poslušalcev. Predmet predavanja: Napake našega čebelarstva, razvoj moči v panju, naši pridelki, čiščenje medu in voska. V Žalni, kjer snujejo novo podružnico, je predaval g. Bukovec dne 7. februarja 1932 o umnem čebelarjenju v kranjičih, o prehodu z nepremičnega satja na premično in o pomenu čebelarskih podružnic. Udeležba je bila zelo velika — 42 čebelarjev, to znači, kako potrebna je ustanovitev podružnice v tem kraju. Polovična voznina po železnici na občni zbor našega društva v Celju dne 20. marca t. 1. še ni dovoljena. Dobili nismo še nikakega sporočila, čeprav smo vložili prošnjo že v prvi polovici januarja. Zato se bomo morali za obvestitev podružnic in delegatov poslužiti dnevnega časopisja. Prosimo vse, ki se nameravajo udeležiti zbora, naj pazijo na objavo v dnevnikih. Občni zbor. Ponovno opozarjamo, da bo društveni občni zbor dne 20. marca t. 1. v Celju v telovadnici bivšega Orlovskega doma kakor pred leti. Ker je to najvažnejše društveno zborovanje, vabimo vse podružnice, da se ga udeleže v obilnem številu. Od 8—10 bo zborovala »Zveza podružnic v Celju«, od 10 dalje pa osrednje društvo. Dobrodošli nam bodo tudi vsi drugi čebelarji nedelegati. Opozarjamo na ukinitev nekaterih vlakov. Iz Ljubljane odrinemo z jutranjim vlakom ob 5. uri 25 min. POROČILA O SEJAH OŽJEGA ODBORA OSREDNJEGA DRUŠTVA I. seja dne 14. januarja 1932. Navzočni: gg. predsednik Verbič, Arko, Bukovec, Babnik, Okorn, Raič, Znideršič in Dermelj. Tajnik je prebral pritožbo podružnice v Beltincih glede dovažanja čebel v ajdovo pašo in dopis vrhniške podružnice, ki se tudi enako tiče zadeve. Odbor je sklenil, da zaprosi bansko upravo, naj pošlje svojega čebelarskega referenta na Ptujsko in Mursko polje, da prouči na licu mesta pašne razmere, določi primerna pasišča sporazumno s čebelarskimi podružnicami v Ptuju, Veliki Nedelji, Ljutomeru, pri Sv. Marjeti, v Beltincih, Murski Soboti in vriše pasišča v posebni zemljevid ter o vsem tem obvesti društvo. S pomočjo banske uprave želi društvo urediti pašne razmere na Ptujskem polju, ki provzročajo vsako leto neprijetne pritožbe. O prašilnih postajah in o pripravah, ki jih je izvršil, je poročal g. predsednik Verbič. Odbor je sklenil, da objavi v SI. Č. poziv čebelarjem, naj se udeleže tekme najboljših čebelnih rodov. Tekma se bo vršila po določenem načrtu pod nadzorstvom posebne komisije, ki naj po daljšem opazovanju odloči, kateri rod je najboljši. Ta rod bo društvo potem na prašilnih postajah gojilo in razmnoževalo. Dokler ne bodo rodovi preizkušeni, bo društvo gojilo na prašilni postaji v Kamniški Bistrici enega izmed doslej znanih najboljših plemenjakov. Ta postaja bo začela delovati že v letošnjem poletju, da napravimo prve poskuse in dokončamo vse priprave za bodoče delo na postaji. Dovoljena so bila sredstva za nabavo potrebnega inventarja za postajo. Primerna vsota se je vstavila v proračun. G. urednik bo objavil v SI, Č. primeren članek glede prijave najboljših plemenjakov. Odbor je sklenil, da se bo vršil letos društveni občni zbor dne 20. marca t. 1. v Celju in je določil spored za zborovanje, ki bo priobčen v SI. Č. Blagajnik upravnega oddelka je predložil odboru računski zaključek in bilanco upravnega odbora za leto 1931, Odbor je poročilo odobril in ga bo objavil v SI. Č. G. Arko je poročal o novem seznamu in ceniku blagovnega oddelka. II. seja dne 22. januarja 1932. Navzočni: gg. predsednik Verbič, Arko, Bukovec, Babnik, Žnideršič in Dermelj. G. Raič je bil zaradi bolezni odsoten. Tajnik je prebral zapisnika zadnjih dveh sej in poročal o došlih dopisih. Na dopis metliške podružnice je odbor sklenil, da naprosi g. Puša v Novem mestu, naj prevzame predavanje v Metliki. Dopis Trgovske zbornice glede prevoza čebel preko Nemčije je odbor vzel na znanje. Dovoljena je bila ustanovitev podružnice v Žužemberku in Strigovi. Na dopis Zveze jugoslovanskih čebelarskih društev v Beogradu zaradi izdajanja skupnega čebelarskega lista je bilo sklenjeno, da predloga g. An-toniolija odbor ne more sprejeti, to pa zlasti zaradi raznoličnosti jezika in pisave. Važna točka je bil predlog Zveze jug. čebel, društev v Beogradu zaradi skupne nabave čebelarskih potrebščin. Po daljšem razgovoru je odbor sklenil, da načeloma pristaja na predlog »Zveze«, toda le z določenimi pogoji. Zveza naj sklene posebne pogodbe z najugodnejšimi domačimi dobavitelji in inozemskimi, ki bi lahko dobavljali društvom čebelarske potrebščine najboljše kakovosti. V ta namen bi bilo potrebno, da javijo društva leioletno potrebo čebelarskega orodja in navedejo dosedanje dobavitelje in sedanje cene franko svoje skladišče, »Zveza« naj bi sklenila le dobavne zaključke pri izbranih tvrdkah, društvom pa bi bilo na prosto dano, da sama naročajo, prejemajo in plačujejo naročeno blago. O količini prejetega blaga bi obveščale »Zvezo«. Vsekakor bi bilo prav, da bi prihajalo iz inozemstva v skupnih pošiljkah, ker bi s tem prihranili na carinski manipulaciji in tovornini. Za dohodno točko iz inozemstva predlaga odbor Maribor. Za letos je ta akcija itak preoozna, ker je naše društvo (in najbrže tudi druga) blago že naročilo. Kljub temu naj odsek ukrene vse potrebno za prihodnjo sezono. Odbor je izvolil kot svojega zastoonika v odsek g. ravnatelja A r k a , vodjo Društvene čebelarne, ki ima tudi pravico podpisovati naročila. O ooazovalnih postajah je poročal g. predsednik. Predložil je odboru letni obračun nagrad za poročevalce v znesku Din 3371 •—, ki ga je odbor odobril. G. predsednik je izjavil, da želi odložiti vodstvo opazovalnih postaj, ker je z delom preobložen. Pridobil je za novega vodjo 25 j 26 i 29 30 31 32 34 33 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 81 82 83 85 86 87 89a 88 91 90 92a 92b 94 111 112 A. Panj in njega deli. A.-Ž. panj na 9 satnikov in z verando, najsolidneje izdelan . .......... A .-Ž. panj na 10 satnikov in z verando, najsolidneje izdelan . . ..... Panji so opremljeni z mrežo na vratih, čelna stran je popleskana z barvo, vse druge zunanje strani so pa namočene s firnežem. Kovinski deli za A.-Ž. panj: Palica, napol jeklena,pocinkana, 36 ali 39'5 cm (za 9 aii 10 satnikov) ..... Nosilec za matično rešetko..................... . Tečaj (pant) za vrata, desni ali levi . . ..... • . ... . ... . . Sklepna spona (šarnir) za brado, 1 par . ......... . . . . Mreža, žična, pocinkana, za 1 okence.................. Mreža, pocinkana, m2 ... ..................... Zapah za okence, 1 par (desni in levi).................. Vijak s polokroglo glavico, za zapah za okence.............. Polzaporica, velika, za vrata......._.............. Polzaporica, manjša, za zaklopnico in deščico pri okencu........... Blazinica za polzaporico, iz žice............. ....... Vijak, lesni, za šarnirje in pločevinaste blazinice............. .. Rinčica z vijakom, Ia, zelo močna, za okence............... Matična rešetka nemškega fabrikata RT za 1 panj............ Matična rešetka nemškega fabrikata RT m2 .............. . Matična rešetka, izredno fina in močna, RM, za 1 panj . . ........ Matična rešetka, izredno fina in močna, RM, ms............. Matična rešetka, sestavljena iz kovinskih palčic, »Tiger« 24 X 13 cm...... Matična rešetka, sestavljena iz lesenih palčic, za en panj.......... Kvačice, pocinkane, 1 kg...................... Razstojišče iz pločevine namesto kv^čic, za 9 ali 10 satnikov........ Satnik za A.-Ž. panj, nezbit..................... Zapah za žrelo, lesen, s peresom (sistem »Trink«) .............. Zapah za žrelo, kovinski, iz enega kosa, za pritrditev z babicami, 5t. 21 .... Zapah za žrelo, kovinski, v ležišču dvostransko premičen.......... Babica (vijak za montiranje zapaha za žrelo št, 20 na panj)......... B, Pripomočki za pomirjenje čebel, oziroma za varstvo proti piku. Brizgalna za roje, izredno močna........... Razpršilnik za vodo, zelo učinkovit, tudi za vrtno porabo . Čebelarsko pokrivalo (kapa) iz žične mreže, s tkanino . . Čebelarsko pokrivalo (kapa) z žimnatim vložkom .... Pajčolan z žimnatim vložkom ... ........ Čebelarske rokavice cele iz gumija .......... Čebelarska pipa (Dathejeva)............ Kadilnik na meh »Smocker« .... .... Samokadilnik »Vulkan«............ . Euskol, kadilo za čebele, nemški fabrikat, zavojček 9 kosov C. Satnice in potrebščine za žičenje. Deščica za pritrjevanje satnic............. Kolesce za utiranje žice............ . . . Luknjač (strojček) za napravo luknjic v satnike ...... Šilo za vrtanje luknjic............... Svetiljka za zalivanje satnic in gretje kolesca (»Gratze«) . . Svetiljka za gretje kolesca.............. Topilnik za vosek s svetiljko za zalivanje satnic (brez cevke) Cevka za zalivanje satnic .............. Žica, fina, domačega izvora, 1 vretene .... . , . Žica, najfinejša, originalen pločevinasti zvitek ...... Satnice, 1 kg................... Satnice v zameno za vosek, 1 kg, odštevši kalo...... Žvepljalnik a satje ...... ... D. Pripomočki za delo v panju in izven njega. Klešče za A.-Ž. panj.....'. . . ........-. . Klešče za prečno satje................. 240 250 1 1 1 1 3 28 -1 7 ! 0 9 100 9 10 14 2 1 1 2 3 120 26 32 32 32 55 55 58 140 8 6 15 49 3 45 9 24 6 4 6 52 9 20 27 24 št. Predmet Cena Din ' p 113 114 115 116 117 131 132 133 134 151 152 153a,b 154 155 160 161 162 185a 118 119 163a 163b 169 170 171 172 173 174 175a, b 176a 17, b 178a 179 180 182 177a 177b 183a 183b I83c 183(1 184a 184b 184c 186a 186b 165 168 27 28 211 93 101 213 39 231 191 Zaklopna kožica za odlaganje satov .... Sipalnik »Ideal« (»Stojkovič«) za A.-2. panj . Sipalnik, lesen za A.-Ž. panj, na 9 ali 10 satov Strgulja za snaženje A.-Ž, panja...... Omelce za čebele........... E. Potrebščine za pitanje. Pitalnik za A.-2. panj iz bele pločevine............ Balon (»Gerstung«) za 1 1, za pitanje v medišču........ Podstavek, odprt, za »Gerstungov« balon........... Podstavek, zaprt, za «Gerstungov« balon........... Cevka za pitanje..................... Nož (rezilo) za izrezanje odprtine v slamnici za Gerstungov podstavek Zamašek za odprtino v slamnici za Gerstungov podstavek..... F. Matica. Barva za označevanje matic (garnitura Štiri barve) Kletka za matico pri označevanju...... Matičnica (kletka) raznih vrst, Din 5-— do . . Matičnica (kletka) ra razpošiljanje po pošti . . Pinceta (kleščice) za prijem matice...... G. Točenje, shranjevanje in konserviranje medu in voska. Stojalo s podstavkom za odkrivanje satja............... Vilice za odkrivanje satja........................... Nož za odkrivanje satja....................... Lopatica za zajemanje strjenega medu, pocinjena............. Nož za izipodrezavanje satja fc kranjičih................. Nož za izipodrezavanje ikov nad sataitoi v A.-Ž. panju........ Točilo najnovejšega sistfenJfi Lza 3 sate................. Točilo najnovejšega sistema za 4 sate ..... ........... Čistilnik za med z dvdfnfig* 9&om, 16 1................. Čistilnik za med za ve£jfcjt»t, najnovejšega sistema............ Sito enostavno (redko) ža™iičen)e medu.................. Sito, dvojno, za čiščenje medu, 17 cm.................. Sito, dvojko, za čiščenje medu, 22 cm............ ..... Ploščica iz celuloida za posnemanje medu................ Stekleničica za pošiljanje medu kot vzorec................ Posoda za med, pločevinasta, za kg (za pošiljanje po pošti)........ Posoda za med, pločevinasta, za 1 kg (za pošiljanje po pošti)........ Posoda za med, pločevinasta, za 2 kg (za pošiljanje po pošti)........ Posoda za med, pločevinassta za 4 'A kg (za pošiljanje po pošti, 5 kg brutto za netto) Posoda za med, pločevinasta, ja 25 kg................. Posoda za med, iz najmočnejše pločevine, otiita z lesom, za ca. 50 kg . . , . Posoda za med, »Slovenija« iz pozlačene pločevine, za % kg........ Posoda za med, »Slovenija« iz pozlačene pločevine, za 1 kg ....... . Kozarec za med za % kg (enotni društveni kozarec)............ Kozarec za med za % kg (enotni društveni kozarec)............ Kozarec za med za H kg (enotni društveni kozarec)............ Kozarec za med za 1 kg (enotni društveni kozarec)............ Kozarec za med za 1% kg................... , . Lonček iz prepariranega papirja za 3 dkg medu . . ........ Lonček iz prepariranega papirja za '/s kg medu............. Lonček iz prepariranega papirja za '/4 kg medu . .... ....... Etiketa, manjša, enobarvna, za razne vrste medu, 7 komadov ......... Etiketa, dvobarvna, za razne vrste medu, 5 komadov............ H. Razno. Gonilo za točilo, najnovejšega sistema (tip Gratze)......... Železo, povprečno, za gonilo (tip Gratze)................ Štula, odtočna.......................... Odvijač za vijake, navaden Din 3.—, boljši............... Šablona za zabijanje kvačic................. . . Zabijač za kvačice......................... Tehtnica za opazovalni panj (originalna švicarska) .... ....... Stiskalnica za satnice ....................... Načrt za Pavlinovo stiskalnico.................... Pitalnik za dunajski panj...................• • ■ Čebelarski znak (pozlačena čebelica) .................. Past za trote........................... Knjiga Anton Žnideršič »Naš panj«......'............ Beležnica za panj............................. 35 100 25 10 8 15 8 M 10 3. 12 5 22 8 6 6 20 130 24 10 22 10 10 85i 1 900 100 350 25 35 50 3 3 3 4 6 10 38 100 4 5 4 5 6 8 i 12 i 193 25 60 5 12 12 700 850 35 35 5 45 40 j