Zasebni kapital tudi za javno dobro?!
Javno-zasebno partnerstvo ima v tujini veliko dobrih zgledov, pri nas jih je veliko manj, čeprav bi lahko bilo drugače. Samo pri premagovanju ovir, ki smo si jih postavili sami, bi morali biti bolj spretni.
Tudi »naši« med nagrajenimi inovatorji
Zaporna kazen zaradi gradnje na okostjih
Andražani imajo pestro družabno življenje

V Zavodnjah pri Šoštanju so razkadili meglo
Vozniki začetniki, ne čakajte na zadnji trenutek
128^
pri Emm
Crft NAKUPA^^troš|,hbWanJi
Za Ogled pokličite
051365 287
Pri gradnji konjeniškega centra na Lopati je svoje obveznosti v javno-zasebnem partnerstvu doslej izpolnil le zasebnik.
prihranio
ÄVANASTANOVANJA!
že od
1.400 __
I [/-CEUE www.rnikstanovanjo-
BISERKA POVSE TAŠIĆ
UVODNIK
Da se ve kdo, pije in kdo plača
Oblika sodelovanja z namenom opravljanja storitev, ki jih tradicionalno zagotavlja javni sektor. To bi bila najbolj splošna in kratka opredelitev partnerstva med zasebnim in javnim sektorjem, v nadaljevanju JZP (javno-zasebno partnerstvo). Izvedbene oblike tega segajo od točke a do točke b, torej od javnega naročila do popolne privatizacije, vmes pa lahko govorimo o skupnem vlaganju, ko projekt skupaj financirata in upravljata tako javni kot zasebni sektor, o lizingu, ko del tveganja prenesemo na zasebni sektor, ter o koncesiji ali sistemu BOT - zgradi, upravljaj, prenesi lastnino. To zato, da vemo, o čem govorimo.
In JZP ni v svetu prav nič spornega, ker se znajo dogovoriti, o čem govorijo, jasno in enostavno zapisati razmerja med vložkom javnega in zasebnega ter tudi izkupičkom, torej na kateri strani bo koliko minusov in plusov po uporabi zgrajenega projekta. Pri nas pa? No, če bi kot pesmisti videli napol prazen kozarec, bi lahko rekli, da tudi v tem primeru razmišljamo pač tipično slovensko. Polni predsodkov in nenavajeni tega, da se na začetku takšnih in drugačnih trgovin dogovorimo, kaj komu gre. Kot to znajo ekološki kmeti, ki so se v teh dneh s svojimi vnaprej znanimi kupci jasno in glasno dogovorili, kakšne zabojčke zelenjave, kdaj in po kateri ceni jim bodo dobavljali.
Župani opozarjajo, da bo država morala pri JZP seveda kaj več storiti, da bi se pri skupnih vlaganjih zasebnega in javnega sektorja znebili občutka zKk - zarote, kriminala, korupcije. Podjetja, tudi slovenska, ki še imajo kapital, bi rajši vstopala v takšne naložbe, ki naj bi bile v javnem interesu, če bi država uredila tovrstno infrastrukturo. V svetu vedo, da v ta pojem še zdaleč ne sodijo samo ceste, železnice, temveč predvsem predvidljiva zakonska pravila države, pri čemer samo sprejet zakon o JZP ni dovolj. Država naj pripravi vzorčne pogodbe partnerstev, naj zagotovi nadzor, ki bo preprečeval zlorabe, in tudi jasno opredeli, kaj je tisto, kar bo v javnem interesu še počela, zagotavljala (gradila sama), česa pa preprosto ne zmore več in to vali na slabo vest in ramena lokalnih skupnosti.
Z vidika optimista je stvar povsem preprosta. Za uspešno JZP je treba jasno in glasno opredeliti dolgoročni dogovor med partnerjema in odpreti možnost sodelovanja najširšemu možnemu krogu izvajalcev, ne le nekaterim posvečenim. Ljudem pa dokazati, da lahko tako zmanjšamo pritisk na proračunska sredstva, zagotovimo boljše storitve, odpremo tudi nova delovna mesta... da imamo torej korist vsi porabniki ali - če hočete - državljani. Ker pa živimo v kapitalizmu, je treba tudi jasno povedati, da noben zasebni vlagatelj ne bo gradil nekaj v javno dobro zato, ker bi nam rad nekaj »šenkal«, ampak mora biti projekt tudi ekonomsko upravičljiv, z njim mora preprosto najprej povrniti kapitalski vložek in različno paleto tveganj poplačati še z dobičkom. Med javnim dobrom in ekonomsko upravičenostjo namreč ni nujno enačaj.
In če prisluhnemo prvi menedžerki celjskega sejma, češ da bi se ministri lahko na tujem precej naučili, kako se streže promociji gospodarstva, potem ne bo odveč, če bi prekopirali iz tujine vse tisto, kar so v javno-zasebnempartnerstvu že zmogli, in ne bi kar naprej poudarjali, česa vsega pri nas pač ne moremo, ker...
Sicer pa nekaj lastovk imamo. Čistilna naprava v Mariboru na primer, bliže domu je to celjska tržnica, obeta se še skupen posel občine in zasebnega trgovca v Braslovčah, medtem ko je projekt na Lopati primer, ko je zasebnik svoje naredil, občino pa je na laž postavila prav država z razveljavitvijo razpisa. In o milijonu, potrebnem za dokončanje naložbe, bo odločalo sodišče. V svetu pa: zapore, telekomunikacije, transport sta gradila skupaj zasebni in javni sektor v Južnoafriški republiki, Berlinčani in prebivalci Bukarešte so si na ta način zagotovili nemoteno samooskrbo z vodo, tako so zgradili letališča v Hamburgu in Varšavi in tudi železniški predor pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo je, ne boste verjeli, rezultat sodelovanja zasebnega in javnega.
Država torej naj jasno in glasno pove, pod kakšnimi pogoji ter na katerih področjih bomo javno dobro na ravni države in občin zagotavljali v sodelovanju z zasebnim - domačim ali tujim vlagateljem. Če kdo, potem so občine zagotovo tiste, ki imajo dovolj idej in potreb, in če kdaj, potem prav zdaj potrebujemo nova delovna mesta, boljše izdelke in storitve. Potrebujemo delo - dorečeno javno-zasebno partnerstvo nam ga lahko ustvari, politika s prazno državno malho pa zagotovo ne! Javno-zasebno partnerstvo bi lahko bila pozitivna slovenska zgodba. Nekakšna slovenska različica New Deala, s katero bi spodbudili rast gospodarstva in si prižgali luč na koncu tunela.
Partnerstvo, ne prilo
Mestna tržnica je v Celju edini primer javno-zasebnega partnerstva.
Občine bodo v ospredju
Alternativa v težkih časih?
Glavno gibalo javno-zasebnega partnerstva bodo tudi v prihodnje ostale občine, so prepričani v Inštitutu za jav-no-zasebno partnerstvo, kjer dodajajo, da bi se za takšno sodelovanje morala bolj odločati tudi država.
Na področju javne infrastrukture bi bilo lahko kar 40 odstotkov naložb izvedenih s pomočjo zasebnih partnerjev, ki bi v projekte lahko prinesli dodano vrednost v smislu dobrega in odgovornega vodenja projekta. V inštitutu zdaj glede jav-no-zasebnih partnerstev črpajo znanje v tujini, ker doma ni primerljivih projektov. Na ravni države nimamo namreč niti pilotnega projekta, zato pa je že kar precej javno-zasebnih partnerstev po občinah. Nekaj teh je zelo dobrih, veliko precej manj. A država še ni prišla do tega, da bi postavila temelje za javno-zasebna partnerstva kot alternativo v teh težkih časih. Praksa iz tujine kaže, da so javno-zasebna partnerstva ob resni analizi na začetku in v nadaljevanju s premišljenimi pogajanji ob usklajevanju pogodbe velika prednost.
Priporočila obležala v predalu
V Sloveniji sicer imamo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, a v nobenem drugem segmentu ni pripravljenih spodbud, ki bi jih lahko država ponudila, da bi se zakon tudi uresničeval. Ko so v Sloveniji doslej skušali vključevati v javno-zasebna partnerstva evropski denar, se je na ravni države vselej zataknilo, češ da to ni možno - nikoli pa ni bilo jasnega in nedvoumnega pojasnila, zakaj ne. Ker praksa iz tujine kaže, da zasebniki v drugih državah v projekte vstopajo v tistem delu, ko bi sicer moral vstopiti javni denar, so v inštitutu iskali odgovore še naprej.
Odkrili so priporočila, ki jih je pred leti izdelala skupina evropskih strokovnjakov Jaspers glede oblikovanja javno-zasebnih partnerstev za vzhodno- in centralnoevropske države. Na petih straneh je zapisano pojasnilo, kako na petih konkretnih modelih vključiti v sistem financiranja zasebni denar. Povsem konkretno je opisano, kako voditi te projekte, kako in na katerih točkah določiti odgovornost partnerjev, zato je na slovenska tla treba zgolj prenesti uveljavljene primere dobre prakse, ki so se kot uspešni izkazali v tujini.
Anja Kocjančič, Petrol:
»Naša družba bi se kot zasebni partner rada vključevala v javno-zasebna partnerstva na področju okolja. A glede na to, daje ta model v javnosti na zelo slabem glasu, preprosto nismo sprejeti. Zato pozivam državo, da pripravi metodologijo ter vzorčne pogodbe za takšna partnerstva, ki bi jamčile tako zasebnemu kot javnemu sektorju, da nobena stran ne bo zlorabljena in da se bo partnerstvo izpeljalo do konca. Smo slovensko podjetje, naš dobiček je obdavčen in ostaja doma, kar je prav. Kar se javno-zasebnih partnerstev tiče, pa nismo edino podjetje, ki se za takšno sodelovanje zanima.«
Boštjan Ferk, direktor Inštituta za javno-zasebno partnerstvo:
»Zasebnike zanima dobiček in postavljanja modela javno-za-sebnega partnerstva se v državi lahko lotimo na dva načina - da zgolj iščemo kapital in v kombinaciji z evropskim denarjem zapiramo finančno konstrukcijo posameznih projektov. Druga boljša možnost pa je, da zasebni partner v projekt vloži tudi znanje, tehnologijo in tako prinese svojo dodano vrednost. To so projekti, ki trajajo najmanj deset, petnajst let.«
Franc Sušnik, župan Občine Vransko:
»Krivec za položaj, v katerem smo, je projektno financiranje. Izvirni greh je v tem, da ni sistema, ampak so pomembni ljudje in če imaš prave zveze, tudi kaj dosežeš, če jih nimaš, pa ne. Naj da država denar za projekte v primerno porabo, armado ljudi, ki zdaj individualno presoja, odobrava in kontrolira projekte tako, da nas v občinah postavi v pozicijo lopovov in barab, pa prerazporedi zgolj v kontrolo porabe denarja. Uspeh na vsakem projektu je pogojen z odzivom državnih organov Če čakaš na soglasje Arsa za umestitev določenega objekta v prostor kar eno leto, 4 mesece in 3 dni, potem o učinkovitosti ne moreš govoriti.«
Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina:
»Nekaj moramo ukreniti, da ne bi čez leta gledali enake slike o realizaciji porabe evropskega denarja kot danes. Za primer: mi smo marca dali zahtevek za plačilo evropskega deleža, julija dobili kontrolo in avgusta prvi denar; vmes pa je občina morala sama plačevati račune. Zato je tu že prvi dvom v učinkovitost državnih uslužbencev, v občinah se tako preprosto ne moremo obnašati. Naj opozorim še na to, kako pripravljamo vloge. Ne moremo jih tako, da država vmes spreminja odločitve, kaj je ali ni več prioriteta, mi v občinah pa kar naprej spreminjamo in dopolnjujemo vloge. Te dopolnitve niso poceni, tudi sto ali 200 tisočakov stanejo. Naj država enkrat pove, kaj manjka, ne pa da znova in znova še najde kaj, česar v vlogi ni. Želimo si večjo učinkovitost v tistem delu državnih služb, ki so vezane na delo občin. Da bi imeli sogovornike, ki bi nam bili sposobni >parirati<. V občinah pravimo: znamo in zmoremo.«
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
	iS-	a	S
m KD	BÉE3	13 1 17	dE!
OBVESTILO
Pravila Novega tednika za predsedniške volitve
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji obveščamo naše bralce, da bomo v Novem tedniku predsedniške volitve 2012, ki bodo 11. novembra, spremljali tako, da bomo vse potrjene predsedniške kandidate povabili, da nam odgovorijo na tri vprašanja uredništva, in sicer vsi v enakem časopisnem obsegu do največ 3.500 znakov. Volilnih dejavnosti potrjenih kandidatov na terenu ne bomo novinarsko pokrivali, je pa organizatorjem na voljo plačana vsebina, ki jo lahko naročijo v marketinškem oddelku naše medijske hiše in bo tudi jasno označena kot propagandno sporočilo.	UREDNIŠTVO
žnost za lumpe
Primer partnerstva: celjska tržnica
Ni dovolj zgolj »jamrati«, kako ni denarja - treba je iskati možnosti, kako tisti denar, ki vendarle še je, pritegniti in z njim tudi kaj narediti v javni prid. Takšno razmišljanje je bilo izhodišče srečanja županov slovenskih občin, ki so se na povabilo Celjskega sejma in Mestne občine Celje zbrali v Celju ter v ospredje razprave postavili model javno-zaseb-nega partnerstva.
Občine so tudi po ocenah, ki prihajajo z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, trenutno še edine, ki imajo pripravljene projekte in so sposobne črpati evropski denar - a imajo z zagotavljanjem lastnega deleža vse več težav. Bolj kot v nenehnem zadolževanju zato rešitev vidijo v modelu javno-zasebnega partnerstva. Ta je za razliko
od drugih evropskih držav v Sloveniji še zelo v povojih in kot ocenjujejo v občinah in priznavajo tudi na ravni države, bo potrebnih še veliko korakov pri odpravi admini-strativno-tehničnih ovir, da se dejansko uveljavi.
Drugje znajo, mi pa ...
Javno-zasebno partnerstvo povsod po svetu deluje. Njegovo bistvo je v tem, da če lahko nekaj rešimo z zasebnim kapitalom, potem je to treba izkoristiti in javni denar hraniti za druge potrebe. A pri nas tako zaenkrat še ne gre prav zlahka. Kot so ugotavljali slovenski župani, je največja ovira uveljavljena miselnost oziroma pomisleki vselej, ko se ob posameznem projektu skupaj pojavita javni in zasebni kapital.
»V istem trenutku se oglasijo tisti, ki v tem vidijo vse slabo
-	zaroto, kriminal in korupcijo. Zato župani raje dvignemo roke in počakamo še nekaj časa, da se potem zadeve rešijo z javnim denarjem,« pravi celjski župan Bojan Šrot in dodaja, da je tudi zato v Celju zgolj mestna tržnica kot en sam uresničen in zaenkrat še uspešen primer javno-zasebnega partnerstva. Da pa bi ta model tudi dejansko zaživel v praksi in zlasti, da bi bil povsem transparenten in brez vnaprejšnjih pomislekov, da se v njem vidijo zgolj lumpi, bo morala zdaj poskrbeti država. Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki ureja razmerja zgolj na splošni ravni, ni dovolj
-	kot pri veliko drugih stvareh se namreč tudi tukaj zapleta ob podrobnostih.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
V Celju so v sodelovanju z družbo CM Celje leta 2009 zgradili novo mestno tržnico.
Po modelu javno-zasebnega partnerstva z mestno občino je družba CM Celje kot zasebni partner v celoti financirala izgradnjo novega objekta, zato pa po sklenjeni 10-letni pogodbi tržnico do decembra 2019 tudi upravlja
voljo 198 prodajnih mest na 18 zunanjih stojnicah pod nadstreškom, ostalim prodajalcem pa 68 prodajnih mest na 30 zunanjih stojnicah, 18 zaprtih neo-grevanih stojnic, 6 zaprtih ogrevanih stojnic in 3 lokali v steklenem objektu. Najem prodajnih mest je mogoč z mesečnim plačilom najemnine, za prosta prodajna
Tudi v primeru, da gre družba CM Celje v stečaj, bodo del stečajne mase postale le pravice iz pogodbe o gospodarjenju s tržnico, tržnice pa Celjani v nobenem primeru ne morejo izgubiti. Nenazadnje je to objekt takšne vrste, ki bi ga bilo praktično nemogoče uporabljati v drugačne namene.
in oddaja stojnice in lokale v najem. Ureditveno območje tržnice, vključno z ekološko in cvetlično tržnico ter zunanjo ureditvijo obsega nekaj manj kot 4.000 kvadratnih metrov, od tega je skoraj polovica površin pokritih z nadstreškom, pod katerim so tudi tri stavbe. V stavbah so ob servisnih prostorih tržnice še zaprte stojnice in lokali. Branjevcem je na
mesta pa tudi z dnevnim plačilom najemnin.
Zaenkrat še brez težav
Z mestno tržnico upravlja podjetje Celjska tržnica, ki sodi pod okrilje matične družbe CM Celje. Kot so nam povedali v celjskem gradbincu, ki je zdaj v postopku prisilne poravnave, je poslovanje družbe Celjska tržnica,
d.o.o., solidno in finančne težave, s katerimi se spopada družba CM Celje, nanj ne vplivajo. Prav tako zaenkrat večjih težav ne pričakujejo niti v mestni občini.
Gradnja mestne tržnice v javno-zasebnem partnerstvu je bila pred tremi leti eden redkih primerov v Sloveniji in doslej tudi edini v Celju. »Zaenkrat smo zadovoljni oboji, tako zasebni kot javni partnerji v projektu. Res pa je, da bi lahko sama prisilna poravnava in morebitni stečaj družbe CM Celje prinesla težave predvsem občini,« pravi župan Bojan Šrot, ki v tržnici vidi odličen primer, kako se lahko javne potrebe rešijo z vložkom zasebnega kapitala.
»Prepričan sem, da bi tudi v tem primeru s stečajnim upraviteljem našli skupni jezik,« še pravi Šrot. Sicer pa v občinskem oddelku za okolje in prostor vseeno preigravajo različne možnosti oziroma pravne situacije v stilu »kaj se zgodi, če se zgodi«.
Da denar ne bo ostajal v Bruslju
Slovenija zaostaja v razvoju modela javno-zasebnega partnerstva, ki se je v drugih evropskih državah izkazal kot ena najbolj uporabljanih metod pri zagotavljanju denarja za projekte, ki so sofinancirani z evropskim denarjem. Zato bo ta model v prihodnje treba razviti tudi v Sloveniji, če naj v prihodnji evropski finančni perspektivi 2014-2020 naša država iz Bruslja dobi in tudi dejansko izkoristi več denarja.
Zadnje čase se občine kot po tekočem traku kratkoročno zadolžujejo zato, da zagotavljajo svoj delež denarja v evropsko sofinanciranih projektih. Čeprav so po podatkih, ki so jih zbrali župani, naše občine zaenkrat še bistveno manj zadolžene kot avstrijske ali nemške, saj so vse občine pri nas skupaj zadolžene le za malo več kot 300 milijonov evrov, kolikor je znašal prvi paket slovenske pomoči Grčiji, bi se lahko to že kmalu spremenilo. Občine se namreč ne zadolžujejo zgolj za izpolnitev svojih finančnih obveznostih v razvojnih projektih, temveč tudi zato, da izpolnjujejo zakonsko predpisane pogoje oziroma zagotavljajo vrtčevske in osnovnošolske prostorske zmogljivosti, kakršne predpisuje država. V veliko naložb bi lahko pritegnili tudi zasebni kapital, a kot ugotavljajo v praksi, je to zaenkrat zelo dolgotrajen in zapleten postopek.
Prerazporejanje denarja
Ves razpoložljiv denar Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj za letos je že objavljen v razpisih, več težav pri črpanju evropskega denarja pa je pri prometni in okoljski infrastrukturi, kjer denar ostaja neizkoriščen zlasti pri železnicah. Zdaj ga prerazporejajo v trajnostno rabo energije, kjer bo bolj dostopen občinam. Tako je ministrstvo za infrastrukturo ta teden objavilo razpis, s katerim je občinam ponudilo 52 milijonov evrov za do 100-odstotno sofinanciranje energetske sanacije stavb, ki so v lasti lokalnih skupnosti. Župani pa ob tem največkrat opozarjajo na dolgotrajne administrativne postopke, številne zahteve po dopolnitvah vlog in na kontrole, ko je projekt že prijavljen, morda največ težav pa je zaradi dolgotrajnega pridobivanja soglasij.
V ognju še eno železo
Še v prejšnjem mandatu 2006-2010 so se v Mestni občini Celje odločili še za eno javno-zasebno partnerstvo, izgradnjo konjeniškega centra na Lopati, a je doslej svoj del obveznosti izpolnil le zasebnik.
Zato pa mestna občina, ki je za dograditev konjeniškega centra pridobila 1 milijon evrov iz evropskih skladov, a se je
ob zamenjavi vlad politika premislila in sklep o dodelitvi tega denarja umaknila, zdaj že nekaj let toži državo. Prav za prihodnje dni je na ministrstvu za šolstvo in šport sklican sestanek, na katerem naj bi sprti strani le dosegli dogovor. V Celju tako upajo, da bodo (enkrat že dodeljen) milijon evrov z razpisa za izgradnjo športne infrastrukture, ki bo povečala turističen obisk in kakovost življenja, v občino le dobili in ga kot svoj vložek prispevali za dograditev konjeniškega centra.
IS
VPRAŠALI SMO VAS
Zakaj »ja« in zakaj »ne«?
V zadnjem času precej opevano javno-zasebno partnerstvo med strokovnjaki in tudi med ostalimi ljudmi vzbuja kar nekaj dvomov. Zanimalo nas je, kaj se naključnim mimoidočim na celjskih ulicah utrne v mislih, ko zaslišijo besedno zvezo javno-zasebno partnerstvo. Ugotovili smo, da večina ne ve, kaj naj bi to sploh pomenilo. In kakšno mnenje imajo tisti, ki vedo, za kaj gre?
ŠO, foto: SHERPA
Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka:
»Zaradi postopkov, ki se po nepotrebnem vlečejo, se občine pogosto srečujejo z likvidnostnimi težavami. Trajalo je namreč tudi po 200 in več dni, preden so v posamezni občini dobili povrnjen evropski denar. Na ministrstvu smo te postopke zdaj pospešili in občine lahko prejmejo povračilo že po desetih dneh, povprečno pa v enem mesecu. Strinjam se, da je pomembno stremeti k poenostavljanju zakonskih rešitev ter postopke pospešiti.«
Od knjižnice preko trgovine do stanovanj
Občina Braslovče bo skupaj z investitorjem, podjetjem Jagros, v okviru javno-zasebnega partnerstva zgradila večnamenski objekt, ki bo združeval poslovno, stanovanjsko in kulturno funkcijo.
Občina bo imela pod svojim okriljem kletni del, kjer bo nova knjižnica, kulturna dvorana s 300 sedeži in garaža. V pritličju, kjer bo izhod na trg, bo investitor uredil trgovino, gostinski lokal in pošto. V nadstropju bo prostora za osem stanovanj, ki jih bo investitor prodal. Naložba je vredna nekaj več kot milijon evrov, Občina Braslovče pa jo bo odplačevala pet let brez obresti, kar pomeni, da bo v proračunu morala zagotoviti letno nekaj več kot 200 tisoč evrov. ŠO
Duška Lampret iz Celja
»Če bi se sodelovanje javnega in zasebnega kapitala izkazalo za dobro, način investicij vsekakor podpiram, saj v osnovi ideja ni slaba. Hitro pa lahko pride do negativnih posledic, kot je izkoriščanje, kar pomeni, da lahko delo oziroma naročilo dodelijo na podlagi poznanstev.«
Rok Kopitar iz Celja
»Je partnerstvo med javnim in zasebnim kapitalom ter njuno prepletanje. Povezovanje odobravam, saj je to vedno bolj prisotno. Do izigravanj lahko pride vedno, saj so bila tudi že pred tem sistemom. Z javno-zasebnim partnerstvom jih ne bo nič manj oziroma več. Sicer pa so tovrstna partnerstva dobra pot za ponovni zagon gospodarstva.«
Tone Koželj iz Šentjurja
»Javno-zasebno partnerstvo pomeni sodelovanje javnega in zasebnega sektorja. Če so pri tem prisotni pravi interesi, se mi zdi popolnoma sprejemljivo, da so investicije tako zasebne kot občinske obenem. Koliko je tovrstnih partnerstev, je odvisno od kapitala. Če ima občina svojega kapitala premalo, si mora pomagati z zasebnim.«
Z zavarovanjem terjatev odgovornejši in konkurenčnejši
V svetuje zavarovanje blagovnih terjatev uveljavljena oblika upravljanja s tveganji, neplačevanje računov pa je pogost problem tudi v slovenskem gospodarstvu. Zavarovanje, ki ni priporočljivo le v času krize, predstavlja varnost podjetja v primeru neplačila s strani kupca. Če podjetje ne dobi plačila za opravljeno storitev ali prodano blago, lahkoto pripelje tudi do njegove nelikvidnosti ali celo insolventnosti.
Ožje in širše kritje
Predmet zavarovanja so lahko vse prodajalčeve kratkoročne terjatve, nastale s prodajo blaga ali opravljanjem del in storitev kupcem s sedežem v Sloveniji ali tujini. Pri ožjem kritju nastopi škodni primer ob trajni plačilni nesposobnosti dolžnika, širše kritje pa pomeni zavezo zavarovalnice, da prevzame poplačila neplačanih terjatev, tudi, če od zadnjega plačila s strani kupca preteče določeno število dni. Običajno je ta rok 180 dni.
Za velika in mala podjetja
Priporočljivo je za vsa podjetja, ki poslujejo na odloženo plačilo, imajo širok krog kupcev, katerih kreditno sposobnost je težko preverjati oziroma je velik del njegove prodaje vezan na majhno število kupcev. To je tudi primeren način zavarovanja, ko poskuša podjetje prodreti na nove trge.
Za več informacij o zavarovanju terjatev pokličite na telefonsko številko (01) 5806 774 ali (01) 5806 775 oziroma pišite naterjatve-garancije@triglav.si.
triglav
Zavarovalnica Triglav, d.d.
www.triglav.eu
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Turizem na stranskem tiru
V slovenskih naravnih zdraviliščih - od 15 jih je šest na Celjskem - so v prvih osmih mesecih sicer zabeležili več kot 2 milijona prenočitev, vendar z rezultati niso najbolj zadovoljni, saj zaostajajo za lanskimi v enakem obdobju. »Težko sezono smo sicer gospodarskih in političnih
napovedali že v začetku leta in žal se napovedi uresničujejo, saj beležimo izdaten upad domačih prenočitev,« je omenil Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki ima sedež v Celju. »Rezultat je nedvomno posledica izredno neugodnih
razmer v državi. Manjši obisk se izredno močno kaže tudi v izvenpenzionski potrošnji in dnevnem obisku v termalnih kopališčih.« Največja »panika« je bila avgusta, ko je v začetku kazalo na izrazito poslabšanje, vendar so ga uspeli »rešiti«. Tako so zabeležili praktično
enako število prenočitev kot lani, in to predvsem na račun novih zmogljivosti v Termah Zreče in v apartmajskem naselju v Termah Topolšica.
Manjša poraba dodatnih storitev
Padec beležijo tudi pri gostih iz Italije, Avstrije in s Hrvaške, hkrati pa raste število obiskovalcev iz drugih držav. Najbolj se je rast povečala na ruskem trgu. »Ruskih gostov bi si sicer
želeli v vseh termah, so pa v glavnem skoncentrirani v 4 ali 5 termalnih središčih, kjer je v ospredju nedvomno zdraviliški kraj Rogaška,« je omenil Altbauer. Kar se števila prenočitev tiče, v zdraviliščih za lanskimi rezultati zaostajajo za slab odstotek. »Zaskrbljujoča ob tem je manjša poraba dodatnih storitev, plačljivih zdravstvenih storitev v večini term (izjema je Rogaška zaradi porasta ruskih gostov) in predvsem masaž. To
se bo na koncu leta nedvomno kazalo tudi v finančnih rezultatih, ki jih zdaj še ne moremo napovedati.«
Negotovost glede STO
Altbauer je omenil tudi zaskrbljujoče ukrepe vlade, ki je že spomladi prepolovila proračunska sredstva krovni turistični organizaciji za promocijo turizma - Slovenski turistični organizaciji. Še bolj pa turistič-
no gospodarstvo skrbi ukinitev te organizacije oziroma nekakšno zlitje v neko novo »super agencijo za promocijo« skupaj z Japti in TIA. Tudi v združenju ne vedo, kakšna bo združitev. »Slaba dva tedna pred napovedano prekinitvijo mandata dosedanjemu vodstvu STO ne vemo, kdo bo STO (če še sploh bo ostal v samostojni funkciji) vodil v prihodnje. Za vodenje se omenjajo predvsem politični kandidati, ki nimajo zveze s turizmom, neke vrste >novi strici<, ki bodo panogo še bolj pahnili na stranski tir,« je ocenil Altbauer.
US
Dvakrat z zlatom okinčano Gorenje
Višje plače in regres?
V teh dneh se je večkrat slišalo o tem, da naj bi se napovedani opozorili stavki sindikata Skei pridružili tudi v Gorenju. Sindikat je v sredo kljub neuspešnim pogajanjem preklical napovedano opozorilno stavko ter napovedal nov pogajalski predlog. Ta bo vseboval dvig vseh plač, ne samo osnovnih, in dvig regresa za letni dopust. Po napovedi sindikalistov bodo najprej izvedli zbiranje podpisov med člani kot podporo stavkovnemu gibanju. Sindikat namerava počakati na podatke o poslovanju še za tretje trimesečje, nato bodo vsaj do konca novembra pripravili nova pogajalska izhodišča.
Gorenjevi inovatorji s kondenzacijskim sušilnikom perila, ki predstavlja novost na trgu bele tehnike.
Na jubilejnem, 10. dnevu inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije nagradila inovativna podjetja in inovatorje v podjetjih in javnih raziskovalnih zavodih.
Za inovacije, nastale v lanskem letu, so podelili 4 diplome, 6 bronastih, 28 srebrnih in 7 zlatih priznanj. Priznanje za najboljše inovacije na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje za inovativne dosežke slovenskih podjetij in s tem promocijo inova-
Med 45 inovacijami, ki so napredovale na nacionalno raven, so zaznali več inovacij s področja informatike in telekomunikacij ter inovacij, povezanih z zdravstvom in medicino. Veliko inovacij je bilo razvitih v sodelovanju med različnimi podjetji, univerzami in ustanovami, kar je vidno tudi v večji do-delanosti in kakovosti inovacij. V vseh letih, odkar GZS organizira podelitev priznanj, je sodelovalo že več kot 4.200 inovatorjev.
tivnosti v Sloveniji. Letos so na natečaj za najboljše inovacije prejeli 230 projektov, pri katerih je sodelovalo kar 736 inovatorjev. Med nagrajenci s Celjskega je diplomo za inovacijo prejelo podjetje Ursa, bronasto priznanje pa
Izobraževalni center Štore. S srebrom so nagradili inovacije iz Bosia, BSH Hišnih aparatov, Premogovnika Velenje in SwatyCometa. Kar dve zlati priznanji sta prejeli inovaciji iz velenjskega Gorenja, in sicer za izboljšavi pri pečici in
kondenzacijskem sušilniku perila.
Sušenje in peka obetata
Gorenjev kondenzacijski sušilnik perila predstavlja novost na svetovnem trgu
bele tehnike. Avtorjem je uspelo najti rešitev za vgradnjo parnega generatorja. Za uporabnika omenjena rešitev pomeni olajšanje vsakodnevnih opravil pri negi perila, saj sta v enem aparatu združeni dve prednosti: nizka poraba energije in uporabnost parnega generatorja. Poleg tega je temperatura sušenja perila s toplotno črpalko za 30 stopinj Celzija nižja kot pri klasičnem sušilniku z električnim grelcem, kar ima za posledico manjšo obrabo in krčenje perila. Aparat ima zaradi svoje energijske varčnosti velik tržni potencial.
S pečico HomeChef je Gorenje vstopilo v najvišji tehnološki in oblikovni razred gospodinjskih aparatov. Pri oblikovanju vmesnika za peko so kompleksno tehnologijo, tj. izbor funkcij na dotik in drsenje, pretvorili v uporabniku prijazno in enostavno upravljanje. Zmogljiv barvni ekran omogoča jasen pregled vsebine. Dodani so recepti, ki opisujejo pripravo in način peke. Program, kjer vse parametre nastavlja uporabnik, nadgrajuje peka po korakih, ki omogoča kvalitetnejšo pripravo jedi.
URŠKA SELIŠNIK
Direktor bo prodal delnice
ZADNJA NOVICA
Prvak opozicijske Pozitivne Slovenije v rokah policije
Uprava celjskega Cetisa, za katerega sta Gorenjski tisk in Cetis Graf podala prevzemno ponudbo, je izrazila svoje mnenje glede ponudbe.
V Cetisu pričakujejo, da bosta v primeru uspešnega prevzema prevzemnika izkoristila skupne potenciale ter sinergijske učinke. S tem bi povečala prisotnost Cetisa ne evropskih in svetovnih trgih, ob tem pa ohranila strukturo poslovanja. Uprava pričakuje, da prevzem ne bo vplival na delovna mesta, pozitivno pa ocenjuje tudi trditev prevzemnikov, da bosta večino ustvarjenega dobička namenila za razvoj in rast Cetisa. Kot še navajajo, bo Roman Žnidarič, predsednik Cetisove uprave, ki ima
v lasti 331 delnic, sprejel prevzemno ponudbo. Ta se bo iztekla 13. oktobra, prevzemnika pa ponujata po 25 evrov za delnico.
Gorenjski tisk in Cetis Graf (slednji je sicer že skoraj 40-odsotni lastnik Cetisa) sicer lastniško obvladujeta Marko Mohar in Matjaž Satler. Mnogi ocenjujejo, da sta za Cetisove delnice ponudila precej nizko ceno, skupno gre namreč za 5 milijonov evrov. Tako je Skupina Cetis vredna 8-krat manj, kot so znašali njeni lanski prihodki. Hkrati pa dodajajo, da vrednosti Cetisa ne gre ocenjevati le glede na lansko poslovanje, ko je potekla veljavnost rekordno velikemu številu osebnih dokumentov. Sicer lahko prevzemnika ponudbo še izboljšata.	US
Včeraj je v medijih odjeknila novica o tem, da so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada odvzeli prostost ljubljanskemu županu in prvemu možu opozicije Zoranu Jankoviću.
Poleg njega naj bi kriminalisti obiskali še šest drugih oseb, med zaslišanimi in začasno priprtimi naj bi bila tudi Jure in Damjan Jan-ković. Policija je bila na njihovih domovih, v prostorih ljubljanske občine in med drugim
tudi na sedežu družb Electa in Grep. V ozadju naj bi bili posli povezani s Stožicami in domnevno preprodajo zemljišč. Že maja so mediji poročali, da naj bi bil ravno Jankovič osumljen nekaterih kaznivih dejanj, povezanih z gospodarsko kriminaliteto, na kar naj bi opozorila že Davčna uprava.
Do zaključka redakcije so bile na spletnih portalih posredovane samo neuradne informacije o preiskavi.	SŠol
osfcrta s plinom ir. toploto
4È
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje; ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.sl
NON STOP
GOSTILNA ISCE SEFA NON STOP ZA VAS!
prt vasem kabelskem operaterju
1.10. -10.12.2012
Naročniki paketa POP NON STOP pri kabelskem operaterju Elektro Turnšek, tahko spremljate dodaten program, na katerem vas čaka resničnostni šov z apetitom
Gostilna išče sefa - V ŽIVO 24/7.
Želite poznati vse podrobnosti najbolj začinjene bitke te jeseni
Pokukajte v zakuiisje sova Gostilna išče šefa in odkrijte vse s k kuharskega mojstra Bineta Volčiča in njegovih tekmi
Za naročnike paketa PNS dodaten program za
V ŽIVO 24/7
■jr Gostilna
liic icfi
lektro
T U R Kl Š E K
® r
www.turnsek.si info@turnsek.net 03 42 SS 03 42 88 199
digitalna
TELEVIZIJA
INTERNET TELEFONIJA
IZ NAŠIH KRAJEV
Mineral v starem mestnem jedru
CELJE - V mestni občini so v sredo končno objavili ime izvajalca, ki bo dokončal prenovo dela starega mestnega jedra. Na razpis za nadaljevanje obnove sta se prijavili dve podjetji - Mineral iz okolice Ljubljane in mariborski Nigrad. Izbrano je bilo podjetje Mineral. Gre za podjetje iz Preserja, ki se ukvarja s pridobivanjem, predelavo in z montažo naravnega kamna.
Že v sredo je bila v mestni občini tudi podpisana pogodba z novim izvajalcem del in podpisu je takoj sledila uvedba izbranega gradbinca v delo, saj so v Celju želeli, da se obnova v mestnem jedru nadaljuje že ta teden. Rok za dokončanje del prve faze obnove starega mestnega jedra v Celju kljub skoraj trimesečnem zastoju na gradbiščih ostaja konec maja prihodnje leto. A tudi
takrat del v središču mesta še ne bo konec, saj župan Bojan Šrot že napoveduje, da bo mestna občina kandidirala za evropsko sofinanciranje tudi z deli druge faze obnove mestnega središča. Obnovo starega mestnega jedra, največjo celjsko naložbo v tem in prihodnjem letu, namreč z 2,5 milijona evrov zdaj že sofinancira Evropska unija.
IS
Knjižnica z vršilko dolžnosti direktorice
CELJE - Svet zavoda Osrednje Knjižnice Celje je za vršilko dolžnosti direktorice te ustanove imenoval dosedanjo pomočnico direktorja Martino Rozman Salobir. Dolžnosti prevzema po nenadni smrti dosedanjega direktorja Braneta Goropevška. Svet zavoda bo v kratkem objavil razpis za direktorja Osrednje knjižnice Celje, vendar zaradi dolgotrajnosti postopka ni pričakovati, da bi knjižnica novega direktorja dobila pred koncem leta.
BS
Prisegajo na biomaso
VRANSKO - Občina je na zadnji seji občinskega sveta sprejela lokalni energetski koncept občine, ki ga je izdelalo podjetje Energetika Vransko. Namen koncepta je izboljšanje energetskega stanja v občini in oblikovanje trajno-stnega razvoja oskrbe z energijo za naslednje desetletje.
Občina Vransko se je odločila izdelati lokalni energetski koncept, ker je od začetka letošnjega leta obvezen dokument za kakršnokoli sodelovanje na razpisih za energetsko sanacijo javnih stavb. In ker se za konec leta napoveduje eden takšnih razpisov, ki bo omogočil tudi do 100-
odstotno financiranje energetske sanacije, so na občini želeli koncept kar se da hitro sprejeti.
Na Vranskem so največje izgube toplotne energije pri individualnih stavbah, kjer so po mnenju Energetike Vransko možni tudi največji energetski prihranki. Kot najbolj perspektiven reagent so opredelili lesno biomaso, saj je dobršen del občine gozdnat. Aktivnosti, ki so opredeljene v lokalnem energetskem konceptu na področju izrabe energentov, pa so le nadaljevanje že pred desetletjem začetih ukrepov v okviru podjetja Energetika Vransko.
ŠO
Rebalans proračuna naj bi zdržal do konca leta
CELJE - Mestni svetniki so v torek obravnavali uresničevanje proračuna v prvem polletju ter sprejeli njegov rebalans. Do konca leta se bo tako v občinsko blagajno nabralo malo več kot 55 milijonov evrov, na odhodkovni strani pa so mestni svetniki številko znižali na 58,6 milijona evrov.
Prihodki so bili ob polletju realizirani v višini malo manj kot 20 milijonov evrov oziroma 34,2-odstotno. Prav tako so zaostajali tudi odhodki iz občinske blagajne, ki so se konec junija ustavili pri malo več kot 18 milijonih evrov oziroma pri 29,4 odstotka načrtovanega letnega zneska. Občina je v prvih šestih mesecih celo ustvarila malo več kot 1,7 milijona evrov proračunskega presežka - a žal je razlog zanj zastoj pri obnovi dela starega mestnega jedra. Vseeno je bilo ob pregledu polletnega
javnofinančnega poslovanja občine povsem jasno, da predvidenega proračuna ne na pri-hodkovni ne na odhodkovni strani do konca leta ne bi bilo mogoče izpeljati. Svetniki so zato potrdili rebalans, ki ob zmanjšanju prihodkov in odhodkov za približno po 3 milijone evrov knežjemu mestu še vedno zagotavlja čimbolj uravnoteženo javnofinančno poslovanje do konca leta.
Da je to edini letošnji rebalans proračuna v Celju, je prepričan župan Bojan Šrot, ki do konca leta na pri-hodkovni strani napoveduje zlasti povečan priliv iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, računa pa tudi na porast prodaje nepremičnin v občinski lasti, saj je nekaj dogovorov glede teh poslov že tik pred koncem.
IS

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: infa@va-ka-calje.si www.vo-ka-celje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
Spet čas za oba: in avtobus
verouk
BISTRICA OB SOTLI - Zaradi poznejšega začetka pouka v osnovni šoli, ki velja od začetka novega šolskega leta, se je v občini pojavil problem prevoza šolarjev z zadnjim šolskim avtobusom. Problem se je pojavil za tiste šolarje, ki obiskujejo verouk. In teh je v tem kraju večina.
Zaradi poznejšega začetka šolskega pouka se je šolska dejavnost časovno podaljšala, po naši zakonodaji pa šolski avtobus na otroke zaradi obiskovanja veroučnih ur ne sme čakati. Po starem so namreč
imeli otroci v času po prihodu in odhodu šolskega avtobusa dovolj časa, da so obiskali še veroučno uro. Tako je bilo dogovorjeno tudi med ravnateljem in župnikom, težav doslej ni bilo. Verouk je bil v veroučilnici pri cerkvi.
Staršem teh otrok to, da njihovi otroci obiskujejo verouk, seveda bolj ali manj veliko pomeni. »Staršem je treba iti na roko,« je po zapletu povedal župan Franjo Debelak. V preteklih dneh so problem, potem ko je prišlo do dogovora med predstavniki občine, šole in
župnije, vendarle uspeli rešiti. »Po kompromisni rešitvi smo za verouk našli prostor, ki je bližje šoli,« je zadovoljen župan. Verouk je tako po novem v športnem objektu, ki je v občinski lasti, s tem so se strinjali tudi domači športniki, saj ga v tistem času, ko bo v njem verouk, ne bodo potrebovali. Z veroukom, ki bo v bližnjem športnem objektu, otroci dragocenega časa zaradi hoje do dosedanje veroučilnice ne bodo izgubljali, prav tako ne bodo več ogroženi zaradi pešačenja po magistralni cesti. Tam neobzirnih voznikov ne manjka.
BRANE JERANKO
Ogrevanje na daleč
KOZJE - Se bodo v občinskem središču prihodnje leto začeli daljinsko ogrevati na lesno biomaso? Na občini projekt daljinskega ogrevanja, ki ga predlaga podjetje Top-ko - to je v večinski lasti domačina - podpirajo. Podjetje računa, da si bo pomagalo z evropskimi sredstvi.
Lesni sekanci, s pomočjo katerih naj bi se greli Kozjani ter tisti, ki so tam v službi, naj bi v javnih stavbah nadomestili ekstra lahko kurilno olje. Olje je seveda dražje ter ekološko manj sprejemljivo, z uporabo lesne biomase bi prihranili približno 15 tisoč evrov na leto. Prav tako bi to pomenilo, da za novogradnje, ki jih v Kozjem načrtujejo, ne bi bilo treba zgraditi kotlovnic.
Skupno kurilno napravo s poslovno stavbo in skladiščem za sekance bi postavili na območju nove poslovno obrtne cone v Kozjem, projekt naj bi izvedli v dveh fazah. Med prvo fazo bi prve uporabnike, med katerimi bi bile poleg šole, vrtca, zdravstvene postaje in štirih blokov še zasebne hiše, priključili že jeseni prihodnje leto. Naslednje uporabnike, ki so na desnem bregu potoka Bistrica - tam je tudi občinska stavba - bi v daljinsko ogrevanje vključili leto pozneje. Med slabostmi projekta omenjajo visoko vrednost investicije, ki bi stala od milijona in pol do dveh milijonov evrov, ter zelo dolg toplovod. Občinski svet je projekt na zadnji seji podprl soglasno, občina bo pripravila vse potrebno za razpis koncesije.
BRANE JERANKO
www.novKednik.com
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z tMMU/Oet mladosti do starostu
6
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Jubilej s sodobnimi trendi
Cvetličarji in vrtnarji s sonaravnim vrtom - 3,5 hektarja velik šolski park odprt obiskovalcem
Prostorsko relativno omejen sonaravni vrt obdaja zaenkrat zgolj še zasejan cvetlični travnik, v ozadju pa je rastlinjak, v katerem bodo pripravljali različne delavnice.
CELJE - Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, ki velja za najstarejšo šolo slovenskih vrtnarjev in cvetličarjev, saj deluje že od leta 1946, je 40-letnico prve cvetlične razstave v šolskem parku ta teden združila z odprtjem novega sonaravnega vrta ter dnevi odprtih vrat za obiskovalce iz vse države.
Tako imenovani Švicarski vrt oziroma Carski sonaravni vrt, ki daje šoli tudi možnosti za izvajanje novega modula izobraževanja, so uredili s pomočjo švicarskih partnerjev.
Z idejo so Celjani uspeli na razpisu v okviru Švicarskega prispevka in z donacijo te države uredili sam vrt. Kot pravi v. d. direktorja zavoda in ravnatelja srednje strokovne šole Rafael Hrustel, so nekaj prispevali tudi sami in bodo vrt v bodoče uporabljali za izobraževanje svojih dijakov in študentov ter seveda tudi drugih slovenskih vrtnarjev.
V šolskem parku se obiskovalcem predstavljajo slovenski vrtnarji in cvetličarji. Dogajanje je namenjeno srečanju in predstavitvi vseh
generacij cvetličarjev in vrtnarjev, ki so šolo obiskovali od ustanovitve leta 1946 naprej, ter izmenjavi njihovih izkušenj in promociji stroke, od danes do nedelje med 9. in 17. uro pa bodo za obiskovalce iz vse Slovenije tudi strokovno vodeni ogledi 3,5 hektarja velikega šolskega parka. Del tega od sredine tedna zavzema Carski vrt, v katerem je sonaravni vrt v središču pozornosti. V njem sobivajo rastline, živali in ljudje. Namenjen je igri, učenju, druženju, izmenjavi zna-
nja .. .in vsem generacijam. V urbanem okolju šole bodo v sonaravnem vrtu pripravljali delavnice in sčasoma razvili inovativni model in nov program usposabljanj s podro-
čja krajinskega in sonarav-nega urejanja vrtov. Najprej ga bodo pilotsko preizkusili in ciljni populaciji ponudili v presojo aprila prihodnje leto. Sodelovanja s Švicarji pa
v šoli še ni konec, saj bodo Celjani po enakih načelih, kot je pri nas nastal Švicarski vrt, njim uredili Slovenski vrt.
IS
Foto: SHERPA
V barvitem krogu
mednarodnega
sodelovanja
ŠENTJUR - Pod okriljem Evropske komisije in programa Interact je na dnevu evropskega sodelovanja v Mariboru pred časom svoj projekt Kult pro predstavila tudi Ljudska univerza Šentjur. Že leta 2004 so Slovenija, Hrvaška in Madžarska s pomočjo evropskih sredstev oblikovale trilateralni program čezmejnega sodelovanja na področju gospodarske in socialne kohezije, trajnostnega razvoja in razvoja človeških virov.
Na Projektni tržnici v Mariboru so se predstavili vsi trije programi čezmejnega sodelovanja in posamezni projekti, ki se izvajajo v njihovem okviru. Ljudska univerza Šentjur je imela aktivno stojnico, ki je predstavljala tudi kulturno dediščino partnerjev iz Ljutomera, hrvaške Štrigove, Krškega in Marije Bistrice s Hrvaške. Obiskovalcem so zaigrali tamburaši, predle so predice, predstavili so lectarstvo, vezenine in lesene spominke - miniature vaške arhitekture. Na barvitih krogih - za vsakega partnerja so pripravili enega - se je zvrstilo ogromno ljudi, ki so navdušeno spremljali nastajanje izdelkov, spoznavali dediščino in se tako neposredno vključevali v medsebojno sodelovanje držav.	StO
ZVESTI NAROČNIKI
126. september,
dan slovenskih lekarn
Zdravila in kronični bolniki
Zdravje je pomembna vrednota in kronična bolezen močno spremeni življenje človeka. Življenjski stil je treba prilagoditi bolezni, pojavi se strah in negotovost. Kronične bolezni se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih. Kronični bolniki morajo svojo bolezen sprejeti, jo spoznati, spoznati zdravila, ki jih uporabljajo in poiskati pomoč, ko jo potrebujejo. Pomoč pri pravilni in varni uporabi zdravil lahko poiščete tudi pri lekarniškem farmacevtu.
Skoraj pri koncu naše poletne akcije, ki je trajala od junija letos, smo, zvesti naročniki Novega tednika. Kot veste, smo v vsaki od 33 občin, ki jih Novi tednik spremlja in o njih objavlja poročila, novice, reportaže, pogovore z zanimivimi ljudmi, zgodbe, ki jih piše življenje, vaši partnerji že 67 let. Zato smo se ob svojem rojstnem dnevu odločili, da med najstarejšimi naročniki v občinah od Bistrice ob Sotli do Solčave izžrebamo po enega in ga obiščemo. Urška Selišnik ima na zalogi le še en obisk in pod akcijo, tudi z našimi vtisi, bomo za letos potegnili črto. Že zdaj hvala vsem, ki ste toliko desetletij zvesto naši.
Naročnik zaradi oglasov
Včasih se je najlepše ustaviti v čudoviti pokrajini, kjer si spočijeta oko in duša. In če pri tem obiščemo še našega zvestega naročnika, je občutek blizu popolnosti. Podobno je bilo ob obisku Petra Štiftarja, ki smo ga našli ob domači hiši v čudovitem okolju Podolševe. In po poletju začutili prvi hladen piš, ki je naznanjal jesen.
»Oh, snega smo imeli že do konca njiv,« je smeje omenil Štiftar, bolj znan kot Rogar, ki je na domači kmetiji preživel celo življenje. Za domačijo Rogar, ki leži pod goro Olševo, velja, da je nekaj posebnega, saj se nahaja na nadmorski višini 1.250 metrov, in je tako najvišje ležeča turistična kmetija z nastanitvijo v Sloveniji. Samo predstavljamo si lahko, koliko volje, trme in dela je bilo treba, da so se Solčavani obdržali na teh hribovskih kmetijah. »Že od malega vem, da ne bom šel v dolino. Preveč rad imam mir, za morje mi ni. Enkrat sva bila z ženo v Portorožu. Po nočnem hrupu in jutranjem prometu sem ugotovil, da bom na morju še zbolel.«
Sicer je Rogar med tistimi, ki zna še kako živo opisati nekdanje življenje v času, ko v teh odmaknjenih koncih ni bilo elektrike, ceste, telefona ... »Elektriko smo dobili šele leta 1974, prej smo svetili na petrolejko. Oh, koliko dela je bilo. Hleve je bilo treba preurediti, ceste, tudi gozdne, stroja ni bilo nobenega .Seveda smo vse, kar smo potrebovali, na primer sol ali sladkor, iz Solčave znosili na hrbtu, veliko pa pridelali doma. Dve uri je trajala hoja. Ampak ni bilo hudo, saj smo vedeli, da drugače ne gre. Danes pa še do soseda ne
Naročnik Peter Štiftar, po domače Rogar
moremo peš. Ali delo: vse smo kosili na roke, kot se reče, vozili s konji.«
Je bilo potem kaj čudnega, če se je nekaj časa odločal, če bi ostal na kmetiji in se poročil ali pustil vse skupaj? »Veste, brez ženske na takšni kmetiji ne gre. Na srečo je tudi pri meni, kot pri večini, >prevagalo< prvo.«
Do turizma na kmetiji
»Kadar je jasno in ni megle, je pogled idealen,« je omenil Rogar, ko smo občudovali razgled izpred domačije. Ob lepem vremenu lahko s pogledom zajamete Kamniško-Savinjske Alpe z Raduho in Olševo. Sicer je sezone konec, ampak na Rogarjevi kmetiji še pričakujejo goste, predvsem pohodnike, saj za hišo vodi pot do Potočke zijalke in naprej na Olševo. O posebni ljubezni do zijalke pričajo skoraj vse stene in številni predmeti v lepo urejeni hiši. »Letos je bil nekoliko slabši obisk kot lani, pri čemer je v teh koncih in teh časih vsak dinar dobrodošel,« je omenil Peter.
Menda je ideja o turizmu na kmetiji pri Rogarjevih, Marjeti in Petru, rasla nekaj let, saj ima kmetija glede na odlično lego idealne možnosti za razvoj turistične dejavnosti. »Kmetija leži v bližini avstrijsko-slovenske meje in do leta 1991 smo se nahajali v takratnem maloobmejnem pasu, kjer je bilo gibanje omejeno in zelo pod drobnogledom jugoslovanske vojske, ki je imela svojo karavlo 500 metrov od kmetije. Takoj po osamosvojitvi Slovenije sva začela uresničevati idejo in se leta 1995 začela ukvarjati tudi s turizmom na kmetiji. Število obiskovalcev se je iz leta v leto večalo, gostje pa so se pričeli vračati,« je obujal spomine Rogar, ki je kmetijo že predal nasledniku, sinu Petru.
»Zavedamo se, da sta gostinstvo in turizem dejavnosti, v katerih se je potrebno ves čas izobraževati in izpopolnjevati. Ker naša kuhinja sloni na tradicionalni domači hrani, se redno udeležujem raznih tečajev, ki so organizirani v okviru aktiva kmečkih žena, « je še dodala
Marjeta. Njeno delo je bilo še kako vidno v kuhinji, kjer so stali lični kozarci marmelade. Nanjo je menda gospodinja še posebej ponosna.
Samoniklost ljudi dokazuje tudi ribnik pod hišo. V njem se z vseh koncev zbira voda, ki, kadar je je dovolj, žene malo hidroelektrarno. Plod domačega znanja in iznajdljivosti, sicer pa je ribnik z ribami vabljiv tudi za goste.
Vabljivi oglasi
Naš naročnik je Rogar postal slučajno. »Enkrat sem bil na Polzeli pri znancih in v časopisu pregledoval male oglase. Veliko jih je bilo, sploh iz Savinjske doline. Pomislil sem - in kasneje tudi storil, da se bom še sam naročil. Potem je tako ostalo. Še soseda sem navdušil za Novi tednik. Sedaj komaj čakam na časopis in najprej pregledam, kaj se prodaja ali kupuje. Nekaj iz 'firbca', včasih pa še sam kaj kupim. Ne bom rekel, da me v časopisu karkoli moti. Končno je več strani in če komu kaj ne paše, lahko brez težav prelista do naslednje strani. Nekaj pa tako morate napisati,« se je prešerno nasmejal Štiftar.
Iz smeha ni bilo videti, da Rogarja dajejo precejšnje zdravstvene težave. Pred sedmimi leti ga je namreč zadela možganska kap. »Na vsem lepem sem zdrav postal nezdrav, pa niti sekunde prej nisem občutil kakšne bolečine. Včasih lažje prenašam, drugič težje, ne vem, kaj vpliva na počutje. Je pa res, da vidiš polno dela okrog sebe, najbrž še več, kot če bi bil zdrav. Ampak kaj hočeš, sprijazniti se je treba.«
URŠKA SELIŠNIK
NOVI TEDNIK
IZOBRAŽEVANJE
7
Po nova znanja celo magistri
Izredno dobro obiskane prireditve Dnevov slovenskih svetovalnih središč - Nasveti za dodatno izobraževanje vse bolj iskani
Biserka Plahuta (na levi) v pogovoru s svetovanko Dragico Podkri-žnik ob stojnici znanja v Velenju. Njihovo svetovalno središče letno obišče okrog 1.200 ljudi, vse od ustanovitve leta 2005 pa število obiskovalcev raste.
Pod okriljem Andrago-škega centra Slovenije v državi deluje 14 svetovalnih središč, ki skrbijo zlasti za svetovanje odraslim, kje in kako poiskati dodatna znanja. Če je še pred nekaj leti veljalo, da so nasvete pri njih iskali tisti, ki so zaradi različnih razlogov prekinili svoje šolanje, je zdaj med svetovanci vse več takšnih, ki že imajo formalno izobrazbo, a zaradi zahtev na trgu dela iščejo še dodatna neformalna znanja, in ljudi, ki se zanimajo za različne tečaje in delavnice, saj le-te v svetovalnih središčih zagotavljajo brezplačno.
Med 19. in 21. septembrom so se zvrstile številne prireditve, ko so vsa svetovalna središča svojo dejavnost javnosti predstavila sočasno v okviru že osmih Dnevov slovenskih svetovalnih središč. Pripravili so jih izven svojih prostorov, v središčih mest, da bi se tako čim bolj približali ljudem, ki jih še ne znajo poiskati.
Na Celjskem delujeta dve svetovalni središči - Svetovalno središče Žalec že 11 let v prostorih UPI - ljudske univerze Žalec in od leta 2008 dalje ob finančni podpori Evropskega socialnega sklada ter šolskega ministrstva še v Slovenskih Konjicah, Laškem, Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah in na dveh mestih v Celju, ter Svetovalno središče Velenje, ki je v okviru Centra vseži-vljenjskega učenja, katerega
nosilka je Ljudska univerza Velenje, namenjeno ljudem v Šaleški in Zgornje Savinjski dolini.
Od pogovora do izobraževalnega načrta
V svetovalnih središčih odraslim predstavljajo izobraževalno ponudbo, jim svetujejo pri izbiri primernega izobraževanja, pomagajo pri premagovanju učnih in drugih z izobraževanjem povezanih težav ter skupaj s posameznikom načrtujejo izobraževalno pot ter poklicno in osebno kariero. »Da lahko to dobro opravlja-
mo, sodelujemo s številnimi partnerji,« pravi Mihaela Anclin iz žalskega središča. Vsa leta so dejavni tudi pri pripravi različnih posvetov in okroglih miz, vključujejo se v prireditve ob Tednu vseživljenjskega učenja, pripravljajo študijske krožke in vse druge brezplačne oblike pomoči ljudem, ki iščejo različna znanja.
Podobno je delo organizirano tudi v Velenju, kjer imajo po besedah svetovalke Biserke Plahuta morda to specifiko, da veliko delajo s tujci - od tega, da jim pomagajo pri urejanju priznavanja izobrazbe, ki so jo dosegli v
svoji domovini, do priprave tečajev slovenskega jezika ter seveda tudi svetovanja in pomoči pri njihovem vpisu v različne izobraževalne programe.
Iz pisarn na teren
Na podlagi izkušenj iz preteklih let so se tudi letos v svetovalnih središčih podali na teren. Tako so Velenjčani v okviru prireditve ob občinskem prazniku postavili stojnico znanja in svetovalni kotiček na prostem v središču mesta ter gostovali še v Lučah in na Ljubnem, Žal-čani pa so ob predstavitvah v medijih za stik z ljudmi postavili stojnico v središču Celja.
Da bi učenje in izobraževanje še bolj približali različnim skupinam odraslih, so tudi letos na stojnicah delili brezplačen časopis Info ISIO, ki so ga skupaj pripravila vsa slovenska svetovalna središča.
Zanimanje za
brezplačne
možnosti
»Žal smo letos svetovalci ob stojnici opazili, da je gospodarska kriza zarezala tudi na področje izobraževanja odraslih,« pravi Mihaela Anclin in dodaja, da so odrasli poleg običajnih vprašanj največkrat spraševali po brezplačnih oblikah usposabljanja in izobraževanja. Podobne izkušnje ima tudi Biserka Plahuta, ki ob tem opozarja, da je velika ško-
da, ker je državi zmanjkalo denarja za povrnitev šolnin tistim odraslim, ki se odločajo za izobraževanje ob delu oziroma izredni študij. »Zadnja leta so se lahko prijavili na razpis za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja odraslih in po zaključku šolanja jim je Javni sklad RS za razvoj kadrov povrnil devet desetin plačane šolnine, za šolsko leto 2012/13 pa je denarja zmanjkalo.«
Da je socialna stiska med ljudmi vse večja, kaže tudi podatek, da je v obeh svetovalnih središčih v porastu povpraševanje po drugih oblikah delavnic oziroma tečajev, kot so na primer spoznavanja različnih oblik sproščanja in meditacije. Tistih torej, ki jih je sicer zelo veliko na tržišču, a le v svetovalnih središčih so ljudem na voljo brezplačno.
Bolj usmerjeni k ranljivim skupinam
Promocija učenja in pridobivanja formalnega ter
neformalnega znanja pri odraslih je glavna naloga svetovalnih središč. Vanje so večinoma prihajali brezposelni, ki so prav v dodatnem izobraževanju videli možnost, da spet najdejo zaposlitev.
Zdaj se razmere spreminjajo in v Žalcu pravijo, da bodo v prihodnje posebno pozornost posvetili tudi tistim zaposlenim, katerih zaposlitev je ogrožena ali prihajajo iz podjetij, ki jim grozi stečaj. Pri tem seveda še naprej upajo na dobro sodelovanje s celjsko območno službo Zavoda RS za zaposlovanje. Podobne izkušnje imajo tudi v Velenju, kjer v svetovalno središče že prihaja vse več ljudi, ki danes še imajo službo, a se bojijo, kako bo jutri. »Ob tem pa, žal, tudi vse več mladih. Tudi takšnih, ki že imajo v žepu diplomo ali celo magisterij, a službe s svojo izobrazbo ne najdejo,« pravi Biserka Plahuta.
IVANA STAMEJČIČ
Stojnico svetovalnega središča Žalec je v središču Celja v nekaj urah obiskalo več kot 200 ljudi, od začetka leta 2008 do danes pa je pri njih pomoč poiskalo več kot 9.600 odraslih, pojasnjuje Mihaela Anclin (skrajno levo).
Išeeroo Dž>§e

i j
v 901991 1 ! Kaon mm a
Brezskrbno otroštvo v Sevnici
Mojca Poplas iz Sevnice prva novorojenka v celjski porodnišnici leta 1972
Mojca Poplas se je rodila kot druga deklica v družini. Svoje otroštvo, na katerega ima lepe spomine, je preživela v Sevnici. Danes s sedemnajstletnim sinom Alanom in petnajstmesečno Zalo ter z možem živi v Cerkljah ob Krki, nedeljski popoldnevi pa so še vedno rezervirani za kosilo pri starših v Sevnici.
Kot otrok ni bila posebno navdušena nad rojstvom prvega januarja, ker je bila tako prikrajšana za nekatera darila. »Vrstniki so dobili darila za božič, novo leto, rojstni dan in god, jaz pa sem dobila za vse štiri stvari le eno, saj so me krstili za Marijo in zato tudi godujem prvega januarja,«
se danes v smehu spominja Mojca, ki je prijateljica naše novorojenke Darje Pompe iz Ledine pri Sevnici, ki smo jo predstavili v prejšnji petkovi številki. Rojstne dni sta nekajkrat praznovali celo skupaj. Spoznali sta se v šoli in se kasneje družili kot dijakinji srednje zdravstvene šole, saj sta obe medicinski sestri. Da sta se obe rodili prvega januarja, jima je znano že dolgo. Da pa sta obe celo prvi novorojenki, je Mojca vedela že nekaj let, Darja pa je to izvedela šele iz naše akcije.
Prava kozoroginja
Pri Poplasovih je bilo vedno veselo, saj so bile pri hiši kar štiri ženske. Da ni prišlo
do nesporazumov, so si hišna opravila vedno razdelile. Tista, ki je kuhala kosilo, ni nikoli pomivala posode. Mojca je imela pod nadzorom kopalnico in stopnišče, starejša sestra kuhinjo, najmlajša pa je lahko čiščenje preskočila, saj je bila zato še premajhna. Pri hiši je bilo živahno tudi zaradi treh kozoroginj, ki so se rade po besedah Mojčine mame tudi malo »porogale«, a takoj za tem so bile spet najboljše prijateljice. »Očka je kar oglušel, saj mora imeti zdaj slušni aparat,« se je pošalila Mojca, ko je odgovorila na naše vprašanje, kakšno je bilo očetovo življenje med štirimi dekleti, ki so ga menda s kuhanjem celo razvaja-
la. Danes starša živita sama, a jima kljub temu ni dolgčas, saj se hčere rade vračajo domov, še posebno pa jima je toplo, kadar ju obiščejo vnuki. Vsi skupaj se zberejo v Sevnici ob nedeljah, ko se druženje zavleče pozno v popoldne.
Njeni največji sreči - najstnik in dojenčica
Mojca je bila 10 let zaposlena v Zdravstvenem domu Sevnica, nato se je zaposlila v podjetju Sanolabor, ki se ukvarja s prodajo medicinskih pripomočkov. Da je zamenjala službo, ji ni žal, saj zdaj dela le dopoldne in ji tako ostane več časa za družino.
Mojca je svoje otroštvo preživela v Sevnici skupaj s staršema in sestrama.
Prvič je postala mama pred sedemnajstimi leti, drugič še pred petnajstimi meseci. Če jo je bilo na začetku strah, kako bodo v družini shajali z najstnikom in dojenčkom, si je lahko hitro oddahnila, ko je spoznala, da sta Alan in Zala dobra kombinacija.
Vlogo mame zdaj doživlja povsem drugače, saj je nekoliko zrelejša in na stvari gleda z druge plati. Ne obremenjuje se z malenkostmi, ampak raje uživa v radostih, ki jih prinaša poklic mame.
ŠO
Foto: GrupA
Središče življenja v Andražu je poleg zadružnega doma, igrišča in šole tudi cerkev. Obiskovalec ne more spregledati niti nasadov starih vrst jablan.
Občina Polzela praznuje 2. oktobra
Občina Polzela praznuje 2. oktobra kot spomin na vse Polzelane, ki so bili na ta dan leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Na slavnostni seji občinskega sveta bodo danes zvečer podelili občinska priznanja.
Grb bosta prejela Ljubo Žnidar, za trinajstletno odgovorno in uspešno vodenje Občine Polzela ter izjemen prispevek k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Občine Polzela in Društvo upokojencev Polzela, za enainšestdeset let aktivnega delovanja na različnih področjih ter skrb za družabno, zdravo in prijazno udejstvovanje članov. Plaketo bodo prejeli Bojana Mazil Šolinc, za sodelovanje pri vzpostavitvi in delovanju Medgeneracijskega centra na Polzeli, Milena Blagotinšek, za večletni prispevek na vseh segmentih družbenega življenja, Slavko Pižorn, za večletni ustvarjalni prispevek na področju kulture in športa, Milan Pečnik, za aktivno prizadevanje na področju prometne varnosti in tehnične kulture ter mentorice interesne dejavnosti plani-narjenje Mija Bastl, Martina Ograjenšek, Irena Ramšak in Tanja Sadnik, za skrb, podporo in dobro organizacijo pohodništva za otroke Osnovne šole Polzela.
Nekoč rokometašice in skakalci, danes gasilci
Ob občinskem prazniku Polzele smo obiskali Andraž nad Polzelo
Andraž nad Polzelo je bil v nekdanji občini Žalec krajevna skupnost. Ko je ta leta 1998 razpadla na spo-dnjesavinjske občine, se je znašel v manjši občini, ki zaradi tega ni potrebovala krajevnih skupnosti. An-dražani so tako praktično čez noč ostali brez pravno-formalne organiziranosti. Z močno voljo so dogajanje v kraju ponovno vzeli v svoje roke. Ustanovili so namreč različna društva, ki pletejo trdne vezi med malo več kot 700 Andra-žani in ustvarjajo živahno družabno življenje.
Skupen projekt vseh društev je festival Družina poje, ki ga bodo Andražani naslednje leto pripravili že tridesetič. Zametki segajo v leto 1980, ko so organizirali prireditev Vsak po svoje igra in poje. Med nastopajočimi
je bila tudi ena od družin, zato se je takrat domačinu in aktivnemu članu Kulturnega društva Andraž Konradu Brunšku porodila ideja, da bi v prihodnje poskusili zbrati prav družine, ki rade prepevajo. Leta 1984 so tako prvič organizirali prireditev Družina poje, ki se je sčasoma razširila in postala prepoznavna v širšem slovenskem prostoru in celo zamejstvu.
Letos prvič Levstikovi dnevi
Starejši Andražani se še vedno spominjajo, kako so se njihovi predniki pri delu v sadovnjakih radi spominjali nasvetov Miloša Levstika, prvega učitelja v Andražu in znanega sadjarja ter vrtnarja. Svoje bogato znanje je namreč na prehodu iz 19. v 20. stoletje rad širil med domačini. Ker je tako postal
zaslužen za razvoj kraja in ker je sadjarstvo v Andražu še vedno pomembna panoga, se je Konrad Brunšek, ljubitelj sadjarstva in zgodovine, odločil, da podrobneje razišče Levstikovo delo. V sodelovanju s Turističnim društvom Andraž, ki ga vodi predsednik Vili Pižorn, se je odločil delo znanega krajana predstaviti na Levstikovih dnevih, ki jih bodo v teh dneh organizirali prvič. Z dnevi želijo Levstika predstaviti mlajšim rodovom in prav tako ohraniti stare sorte jabolk, ki še vedno rastejo v andraških sadovnjakih in so danes že pravo bogastvo. Dnevi se bodo začeli v nedeljo popoldne, ko bodo v Domu krajanov Andraž odprli likovno razstavo na temo sadjarstva, na kateri bodo razstavljali člani likovne sekcije Turističnega
Andraški župnik Janez Furman ob potomki najstarejše slovenske vinske trte, ki so jo ob 780 letnici prve omembe kraja zasadili ob župnišču.
Želja le dobro delujoče medmrežje
Župnijo Andraž nad Polzelo so pred slabim desetletjem poznali le redki. Ko pa je v svoje vrste leta 2004 dobila najverjetneje najbolj prepoznavnega župnika v Sloveniji Janeza Furmana, je postala zaradi njegovih nastopov v medijih tudi znana.
»Andraž je kraj, ki še ni okužen s pastmi sodobne družbe, saj znajo ljudje stopiti skupaj, čeprav se med seboj zelo razlikujejo,« je povedal župnik Janez Furman, ki mu je v Andražu še posebno všeč mir in odmaknjenost od sodobnega mestnega vrveža. V adventnem času se tako lahko posvetijo
bistvu praznikov, in sicer njihovemu notranjemu sporočilu in ne potrošniški mrzlici. Čeprav bi si Furman včasih le želel, da bi imeli v Andražu trgovino z osnovnimi potrebščinami, ki so jo zaprli pred leti. »Ljudje morajo po opravkih v sosednja središča, kar jim vzame več časa in energije. Še posebno neprijetno je za starejše, ki nimajo svojega prevoza,« še dodaja Furman, ki si trenutno bolj kot trgovine želi še stabilne medmre-žne povezave. V Andražu namreč še nimajo urejenih telekomunikacij, zato je dostop do medmrežja na nekaterih delih otežen.
društva Andraž, učenci POŠ Andraž in gosti iz Tabora. Likovna sekcija pod vodstvom Ide Jevšnik je nastala leta 2009, vsako leto pa pripravi eno razstavo in dve ustvarjalni delavnici, na katerih izdelujejo razne dekorativne izdelke. Letošnja osrednja razstava bo tako nekaj posebnega, ker se navezuje prav na dneve Miloša Levstika. V okviru Levstikovih dni bosta sledila še v četrtek sadjarska razstava v Domu krajanov Andraž in v petek predavanje za osnovnošolce Od jabolčne pečke do slastnega jabolčnega zavitka. Pripravili bodo tudi okroglo mizo o kmetijstvu in v POŠ Andraž odkrili doprsni kip Miloša Levstika.
40 let PGD Andraž
Andražani ne znajo dobro poskrbeti le za ohranja-
nje kulturne dediščine in starih sort jabolk, temveč tudi za svojo mladino. Če so bili starši pred desetletji brezskrbni, ko so vedeli, da njihove hčerke na igrišču trenirajo rokomet, sinovi pa smučarske skoke, so danes brez skrbi, saj njihovi otroci svoj prosti čas preživljajo na gasilskih vajah. Gasilci so namreč v Andražu v zadnjih letih najbolj popularno društvo, v katerega je včlanjenih več kot 200 domačinov. Zanimanje zanje je še posebno poskočilo, ko so mladinke leta 2004 osvojile olimpijski naslov, kar je tudi do zdaj največji uspeh PGD Andraž pod vodstvom Davida Krka. Prav vse skupine PGD Andraž, ki je letos praznovalo 40-letnico, zasedajo najvišje uvrstitve, spodbudno pa je tudi to, da ima tako majhen kraj, kot je Andraž, tekmoval-
ce skoraj v vseh kategorijah. Ekipe nimajo le veterani, so pa zato starejši krajani toliko bolj aktivni v Društvu upokojencev Andraž, ki ga vodi predsednik Jože Krk. Društvo namreč pripravlja tako družabne, športne in poho-dniške dejavnosti. Še posebno so bili letos uspešni v elektronskem pikadu, 9. oktobra pa bodo v Andražu celo organizirali državno tekmovanje. V društvu se zavzemajo, da bi se člani čim več gibali in tako skrbeli za svoje zdravje. Tudi Športno društvo Andraž s Simonom Ograj enškom na čelu krajanom omogoča pestro preživljanje prostega časa. Planinska sekcija društva med drugim vsako drugo nedeljo v oktobru organizira pohod po andraški poti, ki je speljana po mejah Andraža.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Društva imajo svoje prostore v zadružnem domu, ki ga počasi a vztrajno obnavljajo. V največji dvorani, ki so jo obnovili letos, so nas sprejeli z leve Vili Pižorn, Ida Jevšnik, Jože Krk in Konrad Brunšek.
Pred leti, ko je bila stara šolska zgradba povsem dotrajana, so nekateri celo predlagali, da bi podružnično šolo ukinili. Andražani so se temu uprli. Danes je v novi šoli 33 otrok, v vrtcu pa so zasedena prav vsa prosta mesta. V Andražu je namreč porast prebivalstva predvsem na račun priseljevanja Velenjčanov in domačinov, ki ostajajo doma.
V kraju, kjer se je razkadila megla
Ob prazniku Občine Šoštanj smo obiskali Zavodnje, rojstni kraj Ivana Napotnika
Zavodnje, hribovsko naselje, leži v severozahodnem delu Šaleške doline. Naselje sestavljajo samotne kmetije in zgostitveno jedro okoli cerkve sv. Petra, nekdanje podružnične osnovne šole in kulturnega doma. H kraju spada zaselek Vrhe.
Nad vasjo so razvaline gradu Žamberg, ob krajevnem pokopališču pa je kapelica z nagrobnimi ploščami družine Vošnjak. V kraju je več pomembnih etnoloških spomenikov, pri čemer si posebno pozornost zasluži Kavčni-kova dimnica. V kraju se je rodil kipar Ivan Napotnik.
Zavodnje smo v davnih letih poznali predvsem zaradi
onesnaženega zraka in praktično uničenih gozdov, kar je bilo posledica delovanja šoštanjske termoelektrarne. Potem ko se je v Šaleški dolini bistveno povečala ekološka zavest in ko so v Tešu vgradili čistilne naprave, je danes podoba Zavodnja povsem spremenjena. »Danes je drugače,« pravi član sveta KS in predsednik enega najbolj aktivnih društev v kraju, športnega društva, Cveto Grabner. »Lahko se ponašamo s čisto naravo, ljudje radi ostajajo v domačem kraju. Redki so sicer, ki se zaradi oddaljenosti preselijo v večje središče, res pa je, da se vsi mladi po študiju ne vrnejo domov. V kra-
ju je veliko delovnih društev, imamo veliko različnih dejavnosti, tako da lahko rečemo, da živimo kakovostno.«
Še ena posebnost odlikuje kraj nad Šoštanjem: je namreč eden redkih, kjer z vodovodnim sistemom upravlja tamkajšnja krajevna
skupnost, ki skrbi za neoporečnost in zadostne količine. Krajani sicer ne slišijo radi, da bo po letu 2015 vodovodne sisteme treba prenesti v javno upravljanje, seveda pa upajo, da bodo v šoštanjski občini našli primerno rešitev.
URŠKA SELIŠNIK
V kraju še ohranjajo običaj pobiranja jajc. Na predvečer godovanja sv. Florjana se neporočeni fantje odpravijo od hiše do hiše pobirat jajca. Dekleta jim pripravijo neparno število (če v naslednjem letu pri hiši še ne bo poroke) jajc in pa »pušelne«, s katerimi si fantje okrasijo klobuke. Ko poberejo jajca in se okitijo z novimi šopki, zapojejo Florjanovo pesem, da bi zavarovali hišo in gospodarska poslopja pred ognjem. Pobrana jajca nato prodajo in naredijo veselico.
Zavodnje nad Šoštanjem
Slavnostna seja ob prazniku Občine Šoštanj bo nocoj ob 19. uri v kulturnem domu. Na seji bodo priznanje občine prejeli Valter Pirtovšek, Rudolf Rožič in Alimpije Košarkoski. Plaketo občine bodo prejeli Franc Ravnjak, Franc Vačovnik in Ljubomir Melanšek, na seji pa bodo podelili še več županovih priznanj. Jutri od 9. ure vabijo na Šmihelov sejem. Poleg tega pripravljajo več športnih in kulturnih srečanj, popoldne ob 15. uri vabijo na dan odprtih vrat na kmetiji Kavnik v Lajšah, ob 19. uri pa na premiero monodrame Milojke B. Komprej Poštar.
Večnamenski dom v Zavodnju postaja središče kraja, seveda pa upajo, da se bo v njem še slišal smeh učencev. Posnetek je nastal ob odprtju doma.
Dom namesto šole
V Zavodnju je do leta 2008 delovala podružnična osnovna šola. Zaradi premajhnega vpisa (minimum za obstoj podružnice je pet učencev, pred štirimi leti letos pa so bili v Zavodnju vpisani le štirje) so občinski svetniki sprejeli sklep o začasnem prenehanju delovanja podružnice
Stavbo so podrli, pred rušenjem stare šolske zgradbe pa so s posebno skrbjo prestavili in primerno shranili kipe, ki so jih v preteklih letih izdelali udeleženci malih Napotnikovih kiparskih kolonij. Predlani so na tem mestu dogradili večnamenski dom. V njem je dvorana za športne in kulturne prireditve, svoje prostore pa imajo društva in KS. V nadstropju sta tudi predavalnica in učilnica. S tem so zagotovljeni prostori za morebitno ponovno vzpostavitev podružnične šole v Zavodnju, seveda če bi se to v prihodnjih letih izkazalo za potrebno. »Krajani imamo še kar nekaj idej, kaj vse bi lahko v kraju postorili. Vendar se zavedamo, da je z denarjem kriza in da se ne da vsega naenkrat,« je omenil Grabner.
Vonj po dimu
Kavčnikova dimnica v Zavodnjah je eden najpomembnejših etnoloških spomenikov v Sloveniji. Pomen te domačije ima celo evropske razsežnosti, saj je najjužnejši ohranjeni primerek dimnice v evropskem alpskem prostoru.
Dimnice so bile pri nas začele preganjati, saj so ta razširjene od 11. do 18. sto- bivališča pogosto pogorela. letja, takrat pa so jih oblasti Nadomeščale so jih stavbe s
črno kuhinjo. Najstarejši del domačije je torej dimnica, ki je nastala pred skoraj štiristo leti. Del dimnice sta bila ognjišče in peč. To dokazujejo mala okenca na dimnični celici, smučni mehanizem za zapiranje oken in podrobnosti lesenih tečajev na vhodnih vratih v lopi. Takrat je bila di-
S Kavčnikovo dimnico danes upravlja Muzej Velenje.
mnica edini bivalni prostor Kavčnikove domačije.
In kaj vidimo v domačiji danes? Ko vstopimo v vežo, nas najprej pozdravi vonj po dimu. V dimnici je toplo ognjišče z glinastim posod-jem. Na polici ob ognjišču so sklede in lonci s kuhinjskimi potrebščinami in z začimbami. Posodica za kavo spominja na večnega študenta filozofije Ferda Kavč-nika, ki si je v dolgih nočeh študija kuhal kavo. Na desni strani je gospodarjev delovni kotiček: delovna miza - »ponk« z veliko orodja, ki kaže, da so si pri tej hiši vse naredili sami. Poleg delovne mize je še postelja, ki je pogrnjena z doma stkanimi lanenimi rjuhami iz materine dote in z volneno odejo, ki je novejša pridobitev iz šestdesetih let. V tem prostoru se prepletata zgodovina in način bivanja, kakršen je bil nekaj stoletij nazaj, pa spet s potrošniškim duhom zadnjih dveh desetletij. Domačija je urejena tako, kot da je gospodar pravkar prišel z dela in odšel nakrmit živali.
Smučišče ob grajskih razvalinah
Grad na vzpetini nad središčem vasi Zavodnje je skoraj že povsem izginil. Prvi Žamberški se v virih pojavijo v 13. stoletju, zato nastanek gradu postavljajo v 13. stoletje. Čeprav so zidovi povsem pokriti z rušo, je lega gradu še vedno dobro razvidna. Glavna značilnost je sistem treh obrambnih jarkov z okopi, kar morda kaže na veliko večjo starost, kot jo pripisujemo tej grajski stavbi. Na njegovih pobočjih in razvalinah je zdaj manjše, a precej dobro urejeno in vsakomur dostopno smučišče na sidra.
»Žal sta bili zadnji dve zimi zeleni, tako da smučišča nismo »zagnali«. Vendar spet urejamo vso potrebno dokumentacijo oziroma se pripravljamo na tehnični pregled in upamo, da bo smučišče jeseni spet v pripravljenosti,« je povedal Grabner. »Nekaj denarja imamo, za ostalo pa se bomo znašli. V podobnih zaselkih pač ne gre drugače, kot da delaš prostovoljno in v želji za ureditev in razvoj kraja. Drugače ne gre, saj namesto nas ne bo nihče urejal Zavodnja.«
Ko smo že na smučišču in grajskih pobočjih, so z gradom povezane tudi mnoge bajke. Ena izmed njih pravi, da so na poti s Koroške Turki prišli do kmeta Kepa. Pred seboj so na precej strmem griču tik nad Zavodnjem zagledali stoječi grad Žamberg. Ozrli so se na naokrog in zagledali nad Kepom veliko reber, kamor so potegnili silen top. Od tam so namerili naravnost na grad, ki je kmalu zletel v zrak. Turkom pa je bil lepi kraj zelo všeč. Zato so zasadili na mnogih mestih lipe, ki dočakajo visoko starost, in se zarekli, da se nekoč še povrnejo pogledat, kako lipe rastejo. Lip, vsaj iz tistih časov, v kraju ni več, tako da jih tudi Turki ne bodo našli.
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Podzemno svetišče (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
Gora Oljka: stranska oltarja in podzemno svetišče
V	drugi polovici 19. stoletja sta bila postavljena tudi oba stranska oltarja, ki sta se ohranila do danes.
V	letih od 1870 do 1872 je polzelski župnik Anton Balon zanju izplačal Tomažu Fantoniju, slikarju, in Andreju Cesarju, podobarju iz Mozirja, 910 goldinarjev. Stranska oltarja sta lesena, oljnati sliki na platnu pa sta Fantonijevo delo. Oltar na evangelijski - ženski - strani je posvečen Mariji Rožno-venski, oltar na listni - moški - strani pa Janezu Nepomu-ku. Ob podobi Marije Rožno-venske sta postavljena kipa sv. Ane in sv. Rozalije. Ana Samotretja je kot Marijina mati priprošnjica, h kateri so se vedno zatekale matere, medtem ko je Rozalija z razpuščenimi lasmi in ven-
cem belih rož zavetnica pred kugo.
Janeza Nepomuka, generalnega vikarja praškega nadškofa, je dal kralj Venče-slav leta 1393 mučiti in vreči v Vltavo, ker ni hotel prelomiti spovedne molčečnosti. Od tedaj velja za zavetnika mostov in splavarjev, je pa tudi zaščitnik pred obrekovanjem. Na njegovi desni ga spremlja Anton Puščavnik, upodobljen s prašičkom in križem z zvončkom. Sv. Anton je eden prvih puščavni-kov, izhaja iz 4. stoletja in velja za zavetnika domačih živali, med kmečkim prebivalstvom pa je cenjen kot zaščitnik pred svinjsko kugo. Na desni strani oltarja je kip Frančiška Ksaverija, španskega jezuita, ki je v 16. stoletju ponesel krščansko vero
v Indijo in na Japonsko. Je zavetnik pred viharjem, kugo in priprošnjik za srečno zadnjo uro.
Spodnje svetišče je bilo po poročilih redovnih vizi-tatorjev sprva urejeno leta 1768 kot božji grob s sedmimi kipi. Kripta je bila v letih 1899 in 1900 popolnoma re-stavrirana s prostovoljnimi prispevki. V osrednjem oltarju je bil urejen Božji grob s kipi Kristusa, Marije, apostola Janeza in Magdalene. Levi oltar je bil posvečen lurški Materi Božji, desni pa Srcu Jezusovemu. Posebnost svetišča so v debel omet vloženi svetli kamni, ponekod celo kosi stekla. Temu je najbrž botrovala želja po svetlobnih učinkih, ki jih lomljeno steklo sproža.
JANKO GERMADNIK
Stranski oltar, posvečen Janezu Nepomuku (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
Stranski oltar, posvečen Mariji Rožnovenski (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje)
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005.
Galop v kulturo
Začenja se nov ciklus glasbenih večerov v Centru konjeniškega športa Celje
S koncertom Celjskega dixieland ansambla se bo v soboto ob 20. uri v kavarni Centra konjeniškega športa Celje na Lopati začela četrta sezona Kulturnih galopov, uspešnega projekta, ki nastaja v koprodukciji med centrom in Hišo kulture Celje.
V Celjskem dixieland ansamblu so svoje moči pred petimi leti združili prekaljeni glasbeniki iz Celja in okolice: Ivo Umek (klaviature), Andrej Koren (trobenta), Jani Šuligoj (pozavna), Mitja Telič (bobni), Janez Goršič (vokal),
Peter Jeraj (kontrabas) in Andrej Cimerman (klarinet). Zasedba je sicer ljubiteljska, a jo sestavljajo prekaljeni glasbeni mački, ki jih je združila predvsem ljubezen do dixie-landa. Čeprav malo nastopajo, so morda prav zato njihovi koncerti posebno doživetje, saj glasbo, ki jo igrajo res iz duše, vselej pospremijo s pravim dixieland šovom, v katerem ne manjka parodij in humornih komentarjev. Tudi za tokratni Kulturni galop so pripravili pester izbor iz svojega železnega repertoarja in številna presenečenja, v goste
pa so povabili tudi legendo slovenske popevke Mojmirja Sepeta.
Kulturnih galopi so že tretji glasbeni cikel, ki ga v tej sezoni začenja Hiša kulture Celje. S premišljenim programom bo dopolnil ponudbo ciklusa Vesperae Musicae in Džjezz do it. Organizatorji v tej sezoni napovedujejo vsak mesec po en koncertr. Naslednji bo oktobrski večer šansona, sledili bodo še večer muzikalov, popevkarski večer, večer džeza in sklepni večer latinskoa-meriške glasbe.
BRST
Prepričljiva mlada džezista
V Mestnem kinu Metropol sta mlada celjska glasbenika, violinistka Naike Makuc in pianist Urban Ulrych, v torek odigrala koncert, ki je bil drugi iz novega niza Hiše kulture Celje in kina Metropol Džjezz do it. Naike Makuc je študentka celovškega glasbenega konservatorija, članica številnih slovenskih in mednarodnih zasedb. Urban Ulrych se prav tako lahko pohvali s številnimi nastopi in koncerti ter sodelovanji z uglednimi džezisti iz Slovenije in tujine. Oba sodita med vidnejše mlade džez glasbenike knežjega mesta in se hitro uveljavljata tudi na odrih drugod po svetu. Za tokratni nastop sta pripravila zanimiv program džez standardov, R&B, slovenske popevke ter klezmerja.
Tretji večer cikla Džjezz do it bo oktobra zaznamoval nastop skupine Artbeaters.
BS, foto: GrupA
PRIPOROČAMO
Kulturno društvo Smeško pripravlja za sobotno dopoldne pravi lutkovni maraton, ki bo v Kinu Metropol med 9. in 13. uro. Predstavilo se bo pet skupin. Prvi bo igrico Domišljavi želodek predstavil Lutkovni krožek OŠ Ljubečna. Sledila bo Mojca Pokrajculja v izvedbi Škratovega lutkovnega gledališča Celje, za katerim bo igrano predstavo Pajek Polde predstavila II. osnovna šola Celje. Z igro Trije prašički bo gostovalo Grajsko lutkovno gledališče Sevnica, zadnjo predstavo maratona pa bo odigralo Kulturno društvo Smeško, ki bo predstavilo igro Žabec in njegovo srce. Vse predstave so brezplačne.
Vabimo vas, da nas še naprej redno obveščate o različnih kulturnih prireditvah v svojem kraju. Objavljamo jih vsak torek in petek v rubriki Vodnik. V uredništvu Novega tednika pa na straneh kulture uvajamo rubriko Priporočamo. V njej bomo nekoliko podrobneje predstavili največ dva prihajajoča dogodka. Priporočamo ne bo oglaševalska rubrika, izbor priporočenih dogodkov bo izključno v pristojnosti uredništva.
Osem od na razstavi udeleženih umetnikov se je takole postavilo pred naš objektiv.
Na rob poletja
V Galeriji Nika Ignjatiča na ogled razstava Trije tedni v poletju
Zadnji dan poletja so v Galeriji Nika Ignjatiča v Gosposki ulici v Celju odprli zelo posrečeno razstavo. Za naslov Trije tedni v poletju je društvo Otroci otrokom, ki vodi galerijo, skrilo edino rdečo nit razstave del enajstih avtorjev. Ta nit predstavlja prijateljstvo in medsebojno spoštovanje tako umetnikov kot društva.
Prepričljiva razstava je zelo raznolika, saj na njej vidimo dela, ki segajo od popolnega realizma do ekspresionizma, modernizma in abstrakcije. Prav raznolikost in izvirnost sta zaščitni znak te razstave, ki je združila tako akademsko izobražene likovnike kot
ljubiteljske ustvarjalce, zlasti tiste, ki se s pomočjo svojega dela izražajo zelo avtorsko in inventivno. Svoja pretežno v tem poletju nastala dela so tako razstavili Matej Čepin, Čarli Grmič, Zoran Josič, Amina Kolarič, Bojana Križanec, Tomaž Milač, Adolf Mljač, Stane Petrovič Čonč, Vinko Pajek, Andreja Repnik in Ljuban Šega.
Tudi otvoritvenemu večeru so dali prijateljsko noto, saj so s poezijo in z glasbo v prijaznem atriju v Gosposki ulici pričarali pravi kulturni večer prijateljstva. Nastopili so Jana Kvas, Brane Mihajlovič Kosta, Slavica Tesovnik in Dani Be-drač. Matjaž Kavčič, ki priza-
devno nadaljuje delo društva Otroci otrokom, ki ga je ustanovil Niko Ignjatič, pravi da rdečo nit vseh razstavljenih del predstavljata le priznanje delavnosti in spoštovanje do dela avtorjev, ki so odlični in radi pomagajo tudi temu društvu in galeriji. »Kriterij za izbor je bila dobra volja avtorjev, naše spoštovanje do njihove ustvarjalnosti in koncept projekta, ki je na zadnji poletni dan pokazal, kaj so sodelujoči ustvarili novega. Za pesniško-glasbeni večer pa smo se odločili, ker je to darilo mestu in spodbuda za dobro druženje podobno mislečih ljudi,« je povedal Kavčič.
BRST, foto: GrupA
Skromne Vokalne igre
Celjski festival vse bolj priljubljene a capella in vocal play glasbe Vokalne igre je ob žalskem Sredi zvezd edini na naših tleh, ki redno predstavlja delo zborov, ki se ukvarjajo s to glasbeno zvrstjo. Ta temelji na petju brez inštrumentalne spremljave, ob vocal playju pa glasovi prevzemajo vlogo glasbil.
Tokratni, že 4. festival Vokalne igre v organizaciji Hiše kulture Celje in Okteta 9 je bil v soboto pred Mestnim kinom Metropol in v njem. Če je v minulih letih festival v Celje pripeljal skoraj vse domače in tudi tri tuje glasbene skupine, ki se ukvarjajo s tovrstnimi izvedbami glasbe, je bilo tokrat drugače. Zaradi pomanjkanja sredstev so ga zasnovali bolj skromno. »Toda bil je priložnost, da so svoje ustvarjanje
v tej glasbeni zvrsti predstavile nekatere skupine iz bližnje okolice in zapele pred občinstvom, kar je dandanes težko, saj je nastope silno težko dobiti,« pravi vodja Okteta 9 Gregor Deleja. Dopoldne so tako na prostem Celjanom zapeli Amadeus iz Šmarja pri Jelšah (na sliki), iZbor iz Šentjurja in hrvaška zasedba Acappella Benjamin.
Večerni del festivala je zaokrožil potopisni koncert Okteta 9. »V tradicionalni zborovski glasbi takšni koncerti niso tako uveljavljeni, a so priložnost, da se sestavi pokažejo tudi drugače. Avgusta smo popotovali po balkanskih državah, turnejo pa smo predstavili tako z glasbo iz dežel, ki smo jih obiskali, kot s slikami in z anekdotami ter zgodbami, ki so se
nam med potjo dogajale. Peli smo od evrovizijskih pesmi oziroma predelav do posodobljenih ljudskih pesmi iz teh prostorov in še kaj,« je zdaj že tradicionalni potopisni koncert Okteta 9 predstavil Deleja.
Za prihodnje leto načrtujejo spet pravi festival, ki bo trajal več dni. »Želimo, da bi več koncev tedna zapored napovedovali osrednji večer festivala Vokalne igre, ki bo ob domačih v Celje ponovno pripeljal tudi več tujih glasbenih gostov, ki se ukvarjajo s tem načinom petja. Upamo, da bomo spodbudili tudi nastajanje novih skupin, ki bi se ukvarjale s to glasbo, saj je slovenska a capella in vocal play scena razmeroma skromna,« je povedal Deleja.
BS, foto: SHERPA
Ko mlada Hana trpi
Katja Gorečan prepričljiva, duhovita, satirična in ostra v svoji drugi pesniški zbirki
Pri založbi Alef je pred kratkim izšla druga pesniška zbirka mlade slovenske pesnice Katje Gorečan z naslovom Trpljenje mlade Hane. Zbirka je nenavadna vsaj po nekaj plateh. V svobodnem pesniškem izrazu prinaša zgodbo o dogodivščinah in s tem o odraščanju mlade Hane, pri tem pa se pesnica norčuje iz sebe, iz mladega Wertherja, po katerem je povzela motiviko in naslov, ne skopari pa niti z ostrino in s komentarji glede sodobnega življenja.
»Knjige Trpljenje mladega Wertherja nikoli nisem preveč marala. Napisala sem pesmi, ki pomenijo precejšnje odstopanje od Goethejeve zgodbe, ki jo zaznamuje travmatična izkušnja. Ko se Werther zaljubi v Lotte, ga ona noče in na koncu se Werther ubije. Moja Hana od tega odstopa in začne končno živeti. Ime junakinje sem izbrala po Hani iz Dogodka v mestu Gogi. Tam je Hana najmočnejša, lik bojevnice,« pravi Katja Gorečan.
Mlada pesnica ob tem ne skriva, da je Hana pravzaprav njen drugi jaz in da je v zbirki zbrala predvsem zgodbe o sebi in zgodbe iz svojega življenja. Zaveda se namreč, da je poezija vedno intimna, in zato govori o avtorjevem življenju. Zbirka je naletela na nepričakovano močan odziv. Kritiki jo označujejo kot svežo pesnitev z dramskim lokom, v katerem je avtorica izredno duhovita in samoironična. Kaj je želela s to zbirko povedati?
Nastale so pesmi, kot so Hana in poezija, Hana in nedolžnost, Hana in menstruacija, Hana in cigarete ... Vse silno samoironič-ne in duhovite.
Katja Gorečan s svojo zbirko pesmi z naslovom Trpljenje mlade Hane. Pesnica bi zdaj rada knjigo približala čim več bralcem. »Tudi zato nisem pisala v nekem vzvišenem slogu. Zbirka ni le za dekleta, je tudi za odrasle ženske. Tako vsaj sodim po odzivih, ki sem jih dobila, ko sem jo dala brati profesoricam. Všeč jim je bila na eni strani zaradi precejšnje naivnosti, zlasti pa zaradi ostrine.«
Na svetovnih dogodkih
Z izdano zbirko je bila Katja Gorečan izbrana za kar dva velika dogodka - za lanski 15. bienale umetnikov Evrope in Sredozemlja in za Svetovni dogodek mladih umetnikov v Nottingha-mu, ki sodi v krog kulturne olimpijade ob olimpijskih igrah v Londonu. »Nottingham me še čaka, rimski bienale pa je vsaj zame padel v vodo. Zbirko sem prijavila Škucu in Brane Mozetič, urednik založbe Alef in Centra za slovensko književnost, jih je izbral in mi tudi ponudil, da pri tej založbi izdam knjigo. Dogodek je bil lani, a tik pred odhodom nam je ministrstvo za kulturo odvzelo del sredstev in tako so se
bienala udeležili le tisti, ki so si sami krili stroške poti in bivanja. Sama nisem šla, toda knjiga je bila tam predstavljena v prevodih, kar mi veliko pomeni.«
Klasične stopice, verze in za vsako ceno rimane besede boste v Trpljenju mlade Hane zaman iskali. Gre za poezijo, ki je napisana v svobodni pesniški obliki. »Tudi ta je prišla naključno. Hodila sem na dramske delavnice, kjer smo pisali prizore za enodejanke. Vmes sem obiskovala še predavanja na AGRFT in kar samo po sebi je prišlo, da sem >zmiksala< poezijo in dramsko pisavo in tudi nekaj proze.«
Če po čem, je Trpljenje mlade Hane posebno po
tem, da ima imeniten dramski lok in se zato (lahko) bere kot gledališka predstava. Bo kdaj to tudi postalo? »Nekaj smo na AGRFT lani že poskušali, a dela nismo končali. Vsak odlomek zase je kot nekaka enodejanka, ki ji na koncu sledita pameten sklep in oster zaključek. Res bi se dalo to narediti kot nekakšno predstavo, a vendar na nekoliko drugačen način,« pravi Katja Gorečan, za zdaj še študentka književnosti, ki si želi predvsem kreativne prihodnosti, morda pa tudi tega, da bi kdaj postala mamica otroka, ki ne bi »trpel« kot njena mlada Hana.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
»Najtežje je, ko pesnika vprašate, kaj hoče s svojim delom povedati. Napisala sem ogromno poezije. Prvo zbirko sem izdala v samozaložbi, potem sem si želela, da bi nova zbirka izšla pri kakšni založbi. Ko sem začela študirati književnost v Ljubljani, so me vsi prepričevali, da sem še mlada, da bom še izdala knjigo, naj počakam. Bila pa sem neučakana in veliko poezije sem pošiljala starejšim pesnikom. Vsi so mi odgovarjali, da bom svoj glas še našla. Nekega večera sem bila >razkurjena< zaradi odziva enega od teh pesnikov. Kot strela v glavo mi je udarilo trpljenje mlade Hane. To je bil kar dolg kreativen proces. Hodila sem po kavarnah v Ljubljani in pisala poglavja.«
Tretjič zapored niso dali gola
Celjski nogometaši so na četrtem mestu razpredelnice, kar je zavidljiva uvrstitev glede na dejstvo, da na zadnjih treh prvenstvenih tekmah niso uspeli zatresti mrež Kopra, Triglava in Domžal. Na Obali bi lahko povedli, v Kranju bi po nizu priložnosti lahko celo izgubili, v sredo pa so bili proti Domžalam bližje zmagi.
Če gledamo po centimetrih. V 36. minuti je namreč Matic Žitko žogo udaril z glavo, zadela je Knezovića in se odbila v prečko. Po kotu je z neposredne bližine Marko Krajcer zadel 17-letnega vratarja Zabreta. V finišu tekme so imeli Celjani še eno možnost za zmago, ko je Zabret zapustil svoja vrata in se zaletel v Krajcerja, ki je z glavo poslal žogo preko praznega gola. Žal. Najnevarnejša za gol tekmecev sta bila torej osrednja branilca ...
Katastrofalen napad
Zapretili so tudi gostje, ki so se spretno branili s petimi igralci v zadnji liniji. Zreli
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
V nedeljo se bosta v Velenju spopadla Rudar in Celje.
priložnosti sta zapravila Kous in Majer, toda tudi po zaslugi sodnika Kajtazoviča. Čeprav se je dirigent celjske igre Blaž Vrhovec le malce preveč poigraval pred svojim kazenskim prostorom, pa je bil nad njim le storjen prekršek: »Remi je
morda pravičen, čeprav bi mi lahko s kančkom sreče tudi zmagali. Na zadnjih tekmah smo bili slabi v zaključkih akcij, pike na i nismo postavili. Vselej nekaj zmanjka. Upam, da bomo to hitro popravili in da bomo pravi že v nedeljo.«
Kompole zakuhale boj za vrh
Celje (4-1-4-1): Kotnik
-	Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Vrhovec
-	Medved, Močič, Kolsi, Cebara - Ivanović. Igrali so še Bajde, Močivnik, Verbič.
Trener Domžal Stevan Moj-silović je bil zelo dobre volje: »Hvala Marijanu Pušniku za gostoljubnost. Njegova ekipa igra zelo dober nogomet in ji želim, da tako nadaljuje. Nam ni bilo lahko po dveh prvenstvenih porazih in velikem pokalnem spodrsljaju v Slovenskih Konjicah. Mislim, da smo bili za odtenek bližji zmagi. Prvič smo igrali neodločeno.« Domači strateg Marijan Pušnik ni bežal od realnosti: »Tokrat smo odigrali slabše kot na prejšnjih domačih tekmah. Temu so
botrovali tudi agresivni tekmeci. Zadovoljila je le naša obramba. Zvezna vrsta je bila slabša, napadalna pa katastrofalna. Morda sem največji krivec prav sam, saj sem izbral enajsterico in določil taktiko. No, sedaj bodo sledile spremembe, večina je premalo tekla, vnema in želja sta bili prisotni v premajhni meri. V Kranju smo imeli vsaj osem zrelih priložnosti, tokrat pa smo na vrata streljali le dvakrat, trikrat.« Predvsem bo moral razmisliti, kam umestiti hitrega, a glede tehničnega znanja pomanjkljivega Cebaro, in kam Ivanovića, pri katerem so lastnosti prav obratne.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	11	8	2	0 27:6 29
OUMPIJA	11	6	2	3 23:12 20
LUKA KOPER 11		5	3	3 13:10 18
CEDE	11	4	5	2 9:8 17
DOMŽALE	11	5	1	5 9:1016
ALUMINIJ	11	5	1	5 12:1616
GORICA	11	3	2	6 16:21 11
MURA 05	11	3	1	7 14:21 10
RUDAR	11	2	3	6 9:21 9
TRIGLAV	11	2	2	7 4:11 8
V 1. celjski ligi malega nogometa v ŠRC Hattrick na Skalni kleti je zaključen redni del, v ponedeljek in torek pa se bo začel play-off.
Najbolj bo zanimivo v boju za vrh. Enokrožno se bodo vsaka z vsako pomerile štiri najboljše ekipe, doslej pridobljene točke pa ostanejo. Razigravali bodo tudi od 5. do 8., od 9. do 12. in od 13. do 15. mesta.
Izidi 15. kroga: Smrk-ci - Šargi 3:15, Maček tisk - Hudinja Champion pub 4:2, Tristar - Kompole 1:3, Engrotuš - Bolnica Celje 3:6, Casablanca - AH Škorjanec Hochkraut 10:8, Amaterji Občina - Nova vas CC 4:6 in Novem - Metropol Okna Stopar 4:2.
Lestvica po rednem delu: Tristar, Šargi 37, Casablanca 35, Kompole 31, Maček tisk 25, Škorjanec 24, Etol 21, Smrkci 19, Amaterji 16, Engrotuš 15, Hudinja 13, Novem 12, Bolnica 11, Metropol 7, Nova vas 4 točke.
Razpored 1. kroga play-offa, ponedeljek, 1. oktobra: Bolnica - Nova vas (18.00), Šargi - Casablanca (18.50), Tristar - Kompole (19.40), torek: Engrotuš - Hudinja (18), Amaterji - Novem (18.50), Škorjanec - Etol (19.40), Maček tisk - Smrkci (20.30).
DŠ
Foto: GrupA
Član moštva Tristar, Celjan Ismir Berbič, se je s slovensko rekreativno reprezentanco udeležil mini Eura v moldavskem Kišinje-vu. Naša selekcija je izgubila vse tri tekme v predtek-movalni skupini, z Nemčijo s 3:2, s Slovaško s 6:0 in z gostiteljico EP s 3:0.
Repinc za prvo zmago Dobovca
Ismir Berbič je manjkal na derbiju s Kompolami, saj je s slovensko rekreativno reprezentanco nastopal na mini Euru v Moldaviji.
V 1. futsal ligi sta ekipi s Celjskega vpisali polovičen uspeh, Dobovec zmago, Nazarje poraz. V 2. ligi so Velenjčani sezono odprli z zmago.
Dobovec, ki je v 1. krogu s 5:5 remiziral pri Oplastu v Kobaridu, je tokrat v domači dvorani z 1:0 premagal Vuko iz Ljubljane. Odločilni gol je v 12. minuti dosegel Damir Repinc. Gostje so v 37. minuti ostali brez Gorazda Drobniča, ki je prejel drugi rumeni karton, gostiteljem pa z igralcem več ni uspelo še enkrat zatresti gostujoče mreže. Dobovec je po dveh krogih na tretjem mestu lestvice. Ima štiri točke, tako kot pred njim Puntar in Litija. Dobovec bo drevi gostoval v Škofijah.
Nazarje je po presenečenju na prvi tekmi, ko je točko od-ščipnilo Litiji (2:2), izgubilo. Slovenske gorice so v Nazarjah slavile s 5:3. Gostitelji so sicer ob polčasu vodili z 1:0, potem pa dopustili, da so gostje tehtnico prevesili na svojo stran. Za Nazarje je dva gola dosegel Blaž Metulj, enega pa Asmir Alič. Nazarje danes odhaja v Kobarid.
Uspešno pa so sezono začeli v Velenju, kjer je domači Veplas v 1. krogu 2. futsal lige s 4:2 ugnal Sevnico. Dvakrat je bil uspešen Jaka Jager, po en-
Damir Repinc (v črni športni opremi s številko 4) je zadel proti Vuku za prvo zmago Dobovca.
krat pa Denis Linič in Marjo
Ljoljič. Velenjčani bodo konec tedna gostili Fragmat.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
PANORAMA
NOGOMET
1. SL, 11. krog: Celje - Domžale 0:0, Olimpija - Rudar 2:1 (2:1), Rošer (32), Koper
-	Maribor 2:3 (1:3), Aluminij - Triglav 1:0 (0:0), Mura
-	Gorica 3:1 (1:0).
ROKOMET
1.	SL, 4. krog: Krka - Celje Pivovarna Laško 24:26 (11:14); Papež 8, Leban 4; Žvižej, Toskić 6, Zelenović 5, Lekai 3, Mlakar, Marguč, Žuran, Razgor 1, Gorenje
-	Ormož 41:31 (21:16); Do-lenec, Melić 8, Medved 5, Miklavčič, Cehte 4, Bezjak 3, Dobelšek, Gaber 2; Gre-gorc 11, Špiljak 9.
Pokal RZS, šestnajstina finala: Koper - Celje Celjske mesnine 24:32.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 1.
krog: Vojvodina - Athlete 74:56; Popović 28, Bošković 14; Potočnik, Orozović 12, Abramovič 11, Gabrovšek, Gajić 8, Lisec 5. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 28. 9.
NOGOMET
2.	SL, 9. krog: Zavrč - Šampion (20).
MALI NOGOMET
1.	SL, 3. krog, Kobarid: Oplast - Nazarje (20), Škofije: Bronx - Dobovec (20.30).
2.	SL, 2. krog, Ormož: Tomaž - Veplas Velenje (19.30).
Sobota, 29. 9.
ROKOMET
Liga prvakov, 1. krog: Veszprem - Celje Pivovarna Laško (17), Gorenje - St. Petersburg (20).
1.	SL (ž), 2. krog: Ajdovščina - Žalec, Celje Celjske mesnine - Velenje (19).
NOGOMET
2.	SL, 9. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Šenčur (16).
3.	SL - vzhod, 6. krog: Bistrica - Zreče, Šmarje - Ljutomer, Štore: Kovinar - Mar-tjanci (16).
Štajerska liga, 6. krog: Pesnica - Šoštanj, Žalec - Te-zno, Šentjur - Radlje (16).
MČL, MNZ Celje, 6. krog: Kozje - Vojnik, Laško: Pivo-var - Krško B, Mons Claudius
-	Radeče (16).
Nedelja, 30. 9.
NOGOMET
1.	SL, 11. krog, Velenje: Rudar - Celje (18). _
2.	SL, 9. krog: Šmartno 1928 - Bela krajina (16).
NOVI TEDNIK
ŠPORT
13
Vojvodina je bila premagljiva
Košarkarice Athletea so v 1. krogu Jadranske lige izgubile v Novem Sadu. Vojvodina je bila uspešnejša s 74:56. Jutri sledi slovenski obračun v Ljubljani.
Srbkinje so veljale za nesporne favoritinje, zato mlade (povprečna starost 17 let) varovanke trenerja Damirja Grgiča na prvem gostovanju niso imele kaj izgubiti, a zgodilo bi se lahko marsikaj. Tekmo so začele odlično, ko so s košema Marice Gajić in Sanje Orozović ter trojko Rebeke Abramovič povedle s 7:0. Domačinke so prvi koš dosegle šele v 5. minuti, potem ko je bila obramba Athletea agresivna, prepričljiva. Minuto kasneje so Celjanke po trojki Nine Gabrovšek prišle do najvišje prednosti, 10:2. Zatem so gostiteljice kaznovale nekaj celjskih napak in do konca 1. četrtine izenačile na 14:14. V drugi so Celjanke še vodile pri rezultatu 24:23, ko so po delnem rezultatu Vojvodine 7:0 vrnile z enako mero. Po prvem polčasu bi lahko Athlete vodil z lepo prednostjo, vendar pa je bilo preveč napak. Odpovedale so nekatere ključne igralke, ki bi lahko prevesile tehtnico na stran
Najboljši statistični indeks je pri Athleteu imela Rebeka Abramovič.
gostij. Marica Gajić, ki postaja nosilka Athletea, je v 1. polčasu dosegla 4 točke, skupno le 8. S tribune sta
CINKARNA
Turnšek v kajaku in kanuju!
Ob koncu tekmovalne sezone je KKK Ljubljana vzorno organiziral tradicionalno tekmovanje za najmlajše, priljubljeni Zmajčkov pokal na Ljubljanici.
V	idealnem vremenu se je lepega dogodka udeležilo preko 170 upov slovenskega kajaka in kanuja. Celjski tekmovalci so se ponovno odlično odrezali. Pri starejših dečkih je v kajaku zmagal Teo Karner, osmi je bil Izak Jenko. Med mlajšimi dečki je bil najboljši Urh Turnšek, osmi pa Domen Višnar. Pri mlajših deklicah je bila Iza Zupan prav tako osma. Med najmlajšimi kajakaši sta dvojno zmago ponovno osvojila »super cicibana« Lan Tominc in Jan Ločnikar. Pri cicibankah je bila Zala Zanoškar peta.
V	kanuju je pri mlajših dečkih zmagal Urh Turnšek, Teo Karner pa je bil med starejšimi dečki tretji. Urh (U12) in Teo (U14) sta v letošnji sezoni zmagala na vseh tekmah, na katerih sta nastopila!
DŠ
so ob nezbranosti celjskih igralk dosegle nekaj lahkih košev in pobegnile na 12 točk prednosti (51:39). Na začetku zadnje četrtine se je Athlete približal na -8, več pa igralke iz mesta ob Savinji ob neprepričljivem nadaljevanju niso iztržile. Trener Grgič je zato zadnjih osem minut namenil najmlajšim igralkam (Alma Potočnik, Teja Dimec, Larisa Ocvirk, Maja Bošnjak), ki so si nabirale prepotrebne izkušnje. Prijetno je presenetila predvsem Alma Potočnik, ki je dopolnila 15 let. To je bila njena prva tekma v članskem dresu, posledično prva v Jadranski ligi. Na koncu je bila skupaj z Orozovićevo najboljša strelka tekme (12 točk). 11 jih je prispevala Rebeka Abramovič. »Razlika med člansko in pionirsko ligo, ki sem jo igrala pred prihodom v Celje, je izjemno
velika. To je težko opisati. Vračam se po poškodbi, na začetku tekme je bila prisotna trema, a potem padeš v igro in pozabiš na vse. Tekma mi je dala veliko dodatne samozavesti, ko mi med pripravljalnim obdobjem ni šlo najbolje,« je o novem koraku na košarkarski poti dejala rosno mlada Potočnikova.
»Blackout«
Poraz ni tragičen, je pa ostalo nekaj grenkega priokusa v strokovnem štabu Athletea, ki se je dobro zavedal, da bi se s pravim pristopom lahko presenetil Vojvodino. »Na tej tekmi smo doživeli nekakšen >blackout<. Imeli smo možnost, da bi premagali nasprotnika. Poudarjam, da dekleta potrebujejo kilometrino, da pridejo v naš sistem. Čez leta jim bo lažje. Sicer pa, če dajo igralke, ki so v začetni peterki, skupaj le 25 točk, potem enostavno
ne moreš veliko pričakovati. Gllede na to, da so dobile priložnost za igranje preostale mlade igralke, poraz na koncu ni velik,« je sprva dejal trener Damir Grgič in pripomnil: »Alma Potočnik? Vemo, za kaj smo jo pripeljali. Ob slabi igri nosilk ekipe je dobro odigrala, ko je skočila v ospredje. 20 minut, 20 točk, takšne priložnosti, kot jo je dobila v Celju, je ne bi nikjer. Pred njo je lepa prihodnost. Trdo mora trenirati še naprej.« Celjanke bodo jutri gostovale pri okrepljeni Iliriji. »Zdaj se moramo pogovoriti in dobro pripraviti na tekmo. Moramo bolje reagirati, saj bo tudi v Ljubljani velik pritisk. Upam na najboljše,« je zaključil Grgič. Athlete bo prvo domačo tekmo odigral v 3. krogu, proti ekipi Radi-voj Korać.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
jo spremljali mati in sestra (družina živi v Bijeljini). Vojvodina je pred drugim polčasom vodila z 29:27.
Črne minute tretje četrtine
Na začetku 2. polčasa so gostiteljice povedle z 38:33. Gostje so še znižale na 38:37, nato pa so sledile usodne minute. Košarkarice Vojvodine
Z Mačkovškom v Veszprem
Rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja jutri začenjajo z nastopi v letošnji ligi prvakov. Velenjčani bodo gostili Sankt Petersburg, Celjani pa bodo gostovali pri Ve-szpremu.
Oboji so generalko pred sobotnima obračunoma dobro opravili. Celjani so v 4. krogu državnega prvenstva s 26:24 slavili na gostovanju pri Krki, kjer je marsikdo pričakoval lažje delo, vendar pa so se morali varovanci trenerja Vladana Matića zelo potruditi, da so vknjiži-li novi točki. Zdaj so vse misli usmerjene k Veszpremu, kjer bo za »pivovarje« prva letošnja postojanka v ligi prvakov, ki se znova vrača v Celje. Navijači in ostali privrženci Celja Pivovarne Laško so jo že nestrpno pričakovali. Pred mladimi rokometaši je zdaj naloga, da prikažejo predstave, ki
so jih sposobni. Rezerve na prvih štirih krogih v domačem prvenstvu so bile še precejšnje. Madžarski nasprotnik je za uvod velik zalogaj, a s pravim pristopom in borbenostjo od prve do zadnje sekunde je mogoče doseči marsikaj. V Veszpremu naj bi bil tudi Borut Mačkovšek, ki je bil suspendiran. Njegova pomoč bi ekipi zagotovo več kot koristila.
Nasproti bodo stali Rusi
Velenjčani so pred tekmo lige prvakov gostili Ormož. Slavili so s prepričljivih 41:31, ko so vknjižili še če-
trto prvenstveno zmago in dokazali, da so v tem trenutku zelo dobro pripravljeni, to pa je dober obet pred jutrišnjo tekmo prvega kroga lige prvakov. V Velenje prihaja ruski Sankt Petersburg. »O Rusih ne vem veliko. V našem arhivu so resda posnetki njihovih zadnjih treh tekem, a moje načelo je, da ne preskakujem nikogar. Če bo treba, bom Ruse analiziral tudi ponoči. Dobro se moramo pripraviti na njih. To je najvažnejši cilj. Jutri gremo v tekmo z željo po zmagi,« je pred uvodno tekmo dejal trener Gorenja Branko Tamše.
MITJA KNEZ
CINKARNA
BobKart
wwwxeljska-koca.si
PON - PET: zaprto (razen za skupine po predhodni rezervaciji) SOB - NED: obratuje od 11. do 18. L Zaključek obratovanja bobkarta: 31
PRIMERNO ZA VSE STAROSTI
HITROST URAVNAVATE SAMI
♦i' J i
mu
NAJBOLJŠE Z NAŠIH KMETIJ
Namesto na dopust v gobe ali po čaje
Na obisku pri prejemnici znaka kakovosti Heleni Krivec, ki je na Ramšakovi kmetiji tlakovala pot ekološkemu turizmu
Z obiskom Urške Selišnik v Solčavi končujemo poletno akcijo Novega tednika Najboljše z naših kmetij. Predstavljali smo kmetovalce, ki so na letošnji 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak kakovosti in so doma z našega območja.
Za Heleno Krivec, Ram-šakovo gospodinjo, skoraj lahko rečemo, da je že stara znanka Novega tednika. V začetku avgusta je ob solčavski cerkvi Marije Snežne zelo doživeto pripovedovala o 32 letih življenja v Solčavi, pripovedi pa smo zabeležili tudi v našem časopisu. Zdaj smo jo zmotili med »dopustom« oziroma potem ko je pred domačo hišo čistila gobe. Saj veste, kako je na kmetiji: »Dopusta si ne moremo privoščiti, na izlete ne hodimo, si pa vzamem dve uri zase za nabiranje gob ali zdravilnih rastlin. V tem uživam bolj, kot če bi bila na dopustu. Nenazadnje - koliko je ljudi, ki Logarske doline in naših lepot ne bodo nikdar videli, sama pa tu živim,« se je nasmejala Krivčeva.
Pri Ramšakovih, kot se po domače reče kmetiji nekoliko izven Solčave, tik ob panoramski cesti, ki vodi
čez Podolševo, smo se ustavili, ker je Helena s svojim kuharskim znanjem že tri leta zapored prepričala tudi strokovno komisijo v okviru ocenjevanja dobrot na Ptuju. Helena Krivec je med prejemnicami znaka kakovosti za ekološke pirine kekse na stroj. »Kuham in pečem zelo rada, pohvala pa tudi ne škodi,« je pokomentirala Krivče-va, ki je minuli konec tedna poslovila od verjetno zadnjih gostov v tem letu.
»Kar v redu turistična sezona je za nami. Sicer nimamo velikih kapacitet, opažam pa, da je bilo letos v naših krajih veliko tujcev. Kot da Slovenci varčujejo oziroma se bojijo zapravljati denar in se raje podajajo na enodnevne izlete,« je omenila Ramša-kova gospodinja, sicer rojena v Šmihelu nad Mozirjem, v Solčavi pa živi že 32 let. »Veste, tujci znajo bolj uživati. Zdi se, kot da na dopustu v resnici povsem odklopijo. Pri
Eko jedilnik pri Ramšakovih sestavljajo goveja juha ali juha iz sirnice, goveji zrezek, kruhov narastek, pečen krompir, sezonska blanširana zelenjava, zelena solata in skutni štruklji s karamelo - seveda vse z oznako eko.
nas sta se v posebnem apartmaju oziroma manjši hiši po dva tedna mudili dve skupini gostov. Slovenci bi radi vse videli v enem dnevu, takoj ko pridejo, se priklopijo na internet, češ služba ... Tujci pa si vzamejo čas, uživajo, hodijo po celi Sloveniji, na internet pa se spomnijo po štirih dnevih.«
Oranje ledine
Pri Ramšakovih se že dolgo ponašajo z nazivom ekološke turistične kmetije. Sprejemajo stacionarne goste, ki jim nudijo pol-penzion. V bistvu so bili med tistimi, ki so na tem področju orali ledino. »Kar se tiče zakonodaje, je bilo okrog leta 2000 najhuje. Nekaj časa je že kazalo, da se zaradi predpisov skoraj ne bo dalo delati. Potem so jih nekoliko omilili, nekaj ohranili, seveda pa ustrezni papirji morajo biti.« Tako so gostom kot prvi v Sloveniji enkrat na teden začeli ponujati ekološki jedilnik.
»V bistvu se je pri nas izvajal pilotni projekt, kako naj bi izgledali ti jedilniki. Osnova je govedina, dodamo pa druge jedi iz sestavin, pridelanih
Zavojček ekoloških pirinih keksov ob prav tako ekološkem šopku
na domači kmetiji. Seveda imamo ustrezne certifikate. Vse skupaj je precej zahtevno, saj moraš imeti tudi za vse ostale sestavine, ki jih kupujemo, potrdilo, da gre za ekološka živila. Tudi poper na primer. Je pa tako, da ne moreš gostom vsak dan ponuditi eko hrane - preprosto bi bilo predrago in tudi sestavine je težko zagotoviti. Včasih imam tudi občutek, da vsi gostje ne znajo ceniti truda, vloženega v eko pridelavo,« pravi Helena. Na Ram-šakovi kmetiji poleg mesa in mesnih izdelkov pridelujejo veliko zelenjave. »Pri tem je veliko ročnega dela, nič ne smeš škropiti. Letos smo imeli na našem vrtu precej težav z mišjo zalego - kot bi še živali vedele, kaj je dobro in naravno.«
Staro na nov način
Dobri oziroma odlični so tudi pirini domači keksi. »Saj gre v bistvu za star recept, ki sem ga prenovila in dodala bolj moderne sestavine. Nastal je naravni izdelek, ki je res nekaj posebnega in všečnega. Pred leti so namreč začeli propagirati pirino moko, ki je nekoliko dražja, vendar pri nas ni žit. Res je, da se moraš s to moko naučiti delati, ker se drugače >obnaša<. Moki dodajam ekološki sladkor ter eko oziroma domače maslo. Ljudem so keksi všeč, očitno pa so bili tudi komisiji na Ptuju, saj sem tri leta zapored dobila vse možne točke. Zdaj jih lično pakirane tudi prodajam, a lahko mi verjamete, da mi na koncu ne ostane kaj dosti.«
Na kmetiji že od leta 1999 kmetujejo pod eko kontrolo in imajo pridobljen certifikat eko kmetija - ekološka kmetija. Uporabljajo kolektivno znamko za živila Biodar ter evropski znak za ekološka živila. Leta 2011 jim je organizacija KONCERT podelila certifikat za ekološki jedilnik, kar zagotavlja, da je njihova hrana res ekološka.
Ob tem je Ramšakova nekoliko na glas razmišljala, da bi morebiti kdo potreboval pomoč pri promociji in vsaj začetnih korakih za prodajo katerega od številnih izdelkov oziroma dobrot, saj je zaenkrat bolj odvisno od tega, koliko in kako se kdo znajde. Kmetje, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, lahko
Helena Krivec je zgovorno povedala: »Vsak dan predelamo približno 50 litrov mleka. Seveda je proizvodnja omejena in včasih bi bilo lažje, ko bi lahko vse te izdelke prodajali v trgovini v Rinki, ne pa da moraš biti fizično prisoten na tržnici. Včasih preprosto ni časa. Zdi se, da je še en zakon, pisan v škodo kmetov oziroma prilagojen velikim proizvajalcem. Kot da bi se še vedno bali, da bi kdo od kmetov preveč zaslužil. Po drugi strani pa je tak dohodek na vsaki kmetiji vseeno dobrodošel,« je povedala Krivčeva in si takojpoočitala, da preveč govori. »Ampak nekdo mora povedati tudi takšne stvari, kajne?«
samo četrtino izdelkov prodajo preko trgovine, ostale tržne viške pa lahko nudijo gostom ali prodajo na tržnicah - na teh lahko prodajo samo družinski člani. Pri Ramšakovih se sicer prvenstveno ukvarjajo s predelavo mleka. Torej sir, skuta, maslo .
Dela ne zmanjka
Seveda Heleni pri delu pomagajo mož, sin in njegovo dekle, hčerka pa je v Angliji. »Če se hočeš iti turizem na kmetiji, mora biti cela družina za to. Gostje takoj občutijo, če ni sozvočja. Je pa delo z gosti dokaj specifičen posel, obvladati je treba tuje jezike in sodobne komunikacije, saj se jih večina najavi preko interneta. Veliko gostov reče, da ne bomo imeli kaj delati, ko bodo šli. Sploh v tem času, ko je praktično konec turistične sezone. Ampak veste, dela v resnici ne zmanjka. Predvsem tistega skritega, ki se ne vidi, opravljeno pa mora biti.«
Ramšakova kmetija, ki se razprostira na 37 hektarjih,
je med manjšimi v Solčavi. Obdelujejo 7 hektarjev travnikov, ostalo je gozd. »V bistvu se moramo ukvarjati s turizmom, ki je dobra priložnost, da lahko prodamo oziroma uporabimo tržne viške. Seveda pa mora biti marmelada v kozarcu, salama zapakirana, čaj pripravljen kot darilo ... S tem je, verjemite, veliko dela. Bi pa rekla, da so se časi zelo spremenili. Zdi se mi, da na Solčavskem ljudje drugače ponujajo svoje izdelke. Kot bi v njih poleg dela videli tudi ponos, četudi zaslužek včasih ni bogvekaj. Pa saj ne delaš vsega za denar.«
URŠKA SELIŠNIK
CVETLICARNA g IN DARILNI BUTIK
<
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
15
Ko kmet postane tvoj poslovni partner
Vsak četrtek zabojček ekološke zelenjave v Celju - Dolgoročni dogovor o pridelavi in nakupu koristi obema stranema
Četrtkovi popoldnevi bodo odslej za marsikoga čas nabave tedenske zaloge hrane. Ta dan so namreč v okviru Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica določili za izmenjavo zabojčkov med ekološkimi kmeti in potrošniki: prvi bodo pripeljali polne, drugi pa vrnili prazne. Na parkirišču pri celjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu se bo med 16. in 17. uro dogajala ta izmenjava.
Prvi poskus pred tednom je uspel, so menili kmetje s širšega celjskega območja, ki so s ponudbo sodelovali ta dan. Pridružil se jim je tudi Jože Ledinek, od letos predsednik Deteljice, sicer pa ekološki kmet v Šentjanžu pri
Dravogradu. Meni, da v teh časih ni dovolj biti le dober kmet, temveč moraš znati pridelke tudi prodati. Pravi, da sam nima težav, saj med drugim prideluje zdravilno, a manj znano totrovo ali ričkovo olje in še nekatere skoraj pozabljene domače dobrote, na primer lesnikov kis. Združenje, kot je Deteljica, pa lahko pomaga pri odpiranju novih tržnih poti. Pri pripravi projekta zabojčkarstva je pomagala tudi Karmen Bračič, Celjanka, ki je pred leti z družino kupila zapuščeno kmetijo nad Jurkloštrom in danes prideluje na njej zelenjavo, predvsem pa številna zelišča. Tudi ona je za prvič bolj opazovala dogajanje, čeprav računa, da bi njena kmetija lahko
Ekološka kmetija Zakoškovih iz Lesičnega je takole ponujala marmelade, sokove, vloženo zelenjavo, moko... Glede na to, da so daleč od mesta, se jim zdi ta oblika prodaje dobrodošla, da ni treba na tržnice.
Takole izgledajo zabojčki, ki jih ekološki kmetje ponujajo enkrat na teden v Celju.
oskrbela do 30 kupcev.
In kako so se ostali kmetje predstavili tokrat? Vsak je odprl prtljažnik svojega avta, razstavil vse, kar je pripeljal, in čakal na kupce. Teh je bilo resda bolj za vzorec in so se na začetku še malce negotovo razgledovali, nekaj poslov pa je bilo vendarle sklenjenih. Naslednjič bo že lažje, so prepričani, saj se dober glas hitro razširi.
Zabojčki z bogato ponudbo
V ličnih lesenih zabojčkih enotnega videza smo opazili predvsem veliko zelenjave, ki je v teh dneh ne manjka, nekateri pa so ponujali tudi moko, kruh in krušne izdelke, marmelade, sokove ... Skratka vse, kar pridelajo
in bi bilo zanimivo za kupce, ki se bodo lahko odločili za tedensko ali 14-dnevno izmenjavo zabojčkov. Vanje naj bi šlo do pet kilogramov pridelkov, cena pa je enotna in znaša 15 evrov. Veliko ali malo? Kmetje so menili, da za tiste, ki znajo ceniti kakovost, to ni preveč, je pa res, da je vse več tistih, ki želijo zdravo hrano, a si je ne morejo privoščiti.
Tovrstno partnersko kmetovanje ima prednosti tako za potrošnika kot kmeta, ki jima sicer podpisana pogodba določa nekatere okvire, vendar so ti v primeru, da kmet zaradi višje sile ne more izpolniti dogovora, dovolj tolerantni. Kmet namreč lahko pridelke v dogovoru s kupcem nadomesti s čim drugim.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Verjamejo v uspeh
In kako razmišljajo ekološki kmetje, ki so se odločili, da bodo sodelovali pri oskrbi z zabojčki?
Franc Mesojednik iz Šmar-tnega v Rožni dolini: »Sklenil sem posel z dvema kupcema. Ponujamo zelenjavo vseh vrst. Po odzivih sklepam, da so ljudje zadovoljni tudi s ceno, saj je to sveža zelenjava z njive. Vsak četrtek bomo tukaj in upam, da bo več strank, s katerimi se bomo dogovorili, kaj bi prihodnje leto sejali.«
Jože Krivec iz Podsrede: »Na družinski kmetiji pridelujemo zelenjavo, predvsem pa ponujamo kruh, rogljiče in izdelke iz različnih vrst moke. Pobuda o zabojčkih je pohvale vredna, upam, da bo zaživela.«
Franc Zdolšek s Ponikve: »V našem za-bojčku je trenutno bogata izbira različne zelenjave, kar ponujamo tudi sicer na ekoloških stojnicah v Celju. Ljudje so si prvič predvsem ogledovali ponudbo, vendar verjamem, da bodo tudi kupovali.«
Helena Križnik iz Dobja pri Lesičnem: »Letos imamo samo ekološki česen, prihodnje leto pa bomo tržili še zelenjavo. Zato sem prišla na to izmenjavo zabojčkov, da spoznam stranke, jih povabim na kmetijo in se dogovorim za prihodnje leto. Mož dela, sama pa kmetujem in tak način prodaje pridelkov se mi zdi dober.«
Katarina Očko iz Zgornje Rečice pri Laškem: »Pridelujemo in predelujemo sadje in zelenjavo, ponujamo marmelade, sokove, moke. Letos sem ponosna na veliko površino rdeče pese, iz katere bo ekološki sok. Včasih sem hodila v službo, zdaj pa že nekaj let ne več in menim, da sem se prav odločila: zaradi zdravja, ker imam več časa za otroke in ker nekaj dobrega naredim še za druge.«
M v	v
»Računamo nase, na pomoč <
Povezovanje slovenskih sejmarjev doslej s figami v žepu - Organizator lahko zadovoljen le, če so s sejmom zadovoljni tudi
Sejmi kot priložnost za trgovanje in predstavitev poslovne dejavnosti na eni strani ter navezovanje novih poslovnih stikov ter sklepanje poslov na drugi strani so dober pokazatelj stanja v gospodarskih panogah. Kje bi se lahko bolje kot prav na sejmu odražale razmere v gospodarstvu - ali v pozitivnem ali negativnem smislu. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti je na nek način fenomen prav zaradi tega, ker je tako širok - toliko različnih panog se predstavlja - in posledično je tako širok tudi spekter razstavljavcev, zato je tudi tako privlačen za obiskovalce.
»Kot organizatorji smo se trudili na sejme vpeljati čim več novosti. Minili so časi, ko smo prodajali zgolj razstavne površine, danes je naša naloga, da poskrbimo za ves spremljajoči program in da razstavljavcem na sejem pripeljemo tudi ciljne skupine obiskovalcev. Že v preteklih letih smo tako skušali privabiti obiskovalce tudi iz sosednjih držav, zlasti z območja nekdanje Jugoslavije. Že zato je sejem tudi stičišče med poslovnim svetom Evrope in drugimi celinami ter državami nekdanje Jugoslavije in celotnega Balkana,« poslanstvo sejemske hiše povzema izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar.
Sejmi so se doslej spreminjali in ves čas razvijali, zdaj pa se zdi, da gre vendarle že za zrelo dejavnost. Kako torej naprej?
Razvojni trend sejmov gre vsekakor v smer specializiranih sejmov. A globalno gledano se število sejmov v Evropi ne povečuje. Sam trg poskrbi, da določeni sejmi, ki niso aktualni, ne uspejo in jih organizatorji preprosto ne pripravljajo več. Tako je tudi pri nas. Nove oblike komunikacij na nek način sejmu omogočajo dodatno širino in tudi nam so v prid. Pravočasno in dovolj dobro lahko opozorimo obiskovalce, da se pripravijo na obisk sejmov. Da vedo, kaj bodo videli, in se ciljno usmerijo. Te komunikacije so nam vsem v pomoč, ne morejo pa zamenjati neposrednih stikov med ljudmi. Poznam primer, ko je neko podjetje na spletu z družbo na Tajskem sklenilo posel vse do izvršenega predplačila naročenega blaga, potem pa je bilo poslovanja konec. Tajsko podjetje je obstajalo zgolj na spletni strani. Kljub vsem prednostnim informacijskih tehnologij je še vedno največ vredno zaupanje, ki se doseže, ko partnerja sedeta nasproti in skleneta posel.
Sejmi se torej rojevajo in po drugi strani umirajo. V vaši sejemski hiši ob tem uveljavljate tudi združevanje posameznih manjših sejmov, kajne?
Poznamo tako uvajanje novih sejmov kot opuščanje tistih, ki ne prepričajo ciljnih skupin. Prirejali smo glasbeni sejem in sejem za tretje življenjsko obdobje in nekaj časa tudi spomladansko različico Mosa. Teh ni več, zato pa imamo nekaj novih. Zaradi panog, ki so si blizu, smo določene sejme združevali, do združevanja sejemskih prireditev pa prihaja tudi zaradi povezanosti vsebin in racionalizacije stroškov. Da je sejem uspešen,
»Letno naštejemo več kot 300 tisoč obiskovalcev sejmov in naših prireditev, kot so nekatere večje razstave, dogodki v naših konferenčnih dvoranah in tudi kakšen koncert.«
potrebuje kritično maso razstavljavcev in obiskovalcev.
Glavno merilo za uspešnost sejma je zadovoljstvo razstavljavcev in obiskovalcev po prireditvi. Kaj torej zahtevajo prvi in kaj pričakujejo drugi?
Pomena tega, da so oboji zadovoljni, se zelo zavedamo. Zato med sejmi tudi redno opravljamo ankete in analize. Razstavljavce sprašujemo, kako so zadovoljni z odzivom splošne in ciljane poslovne javnosti, kako so se sami pripravili na sejem, kaj so za svoj odmeven nastop naredili že pred prihodom v Celje in seveda tudi, ali jih je ciljna skupina obiskala. Povprašujemo tudi po kakovosti naših storitev, saj nam je to pokazatelj za delo naprej. Odločitev za časovno krajšanje Mosa je prav posledica teh analiz, čeprav moram opozoriti, da so mnenja razstavljavcev tu različna. Poslovni svet teži h krajšemu sejmu, razstavljavci, ki se obračajo na splošno javnost, bi radi daljši sejem. Pri obiskovalcih nas zanima njihovo zanimanje za obisk sejma, kaj je vzbudilo njihovo zanimanje, katere produkte na sejmu pogrešajo in nenazadnje pri poslovnih obiskovalcih še, kakšno vlogo imajo v podjetju, iz katerega prihajajo. Za nas je namreč zelo pomembno, da na sejem prihaja prava struktura ljudi, ki ima možnost
odločanja v svojih sredinah.
Med anketiranimi razstavljavci jih je letos kar 6 odstotkov odgovorilo, da na Mos ne bodo prišli več. Veste, zakaj?
Težko odgovorim, saj končna analiza rezultatov raziskave še ni narejena. A razlog je najbrž zelo preprost - verjetno niso bili zadovoljni z odzivom obiskovalcev. Povedati pa moram, da gre največkrat za nezadovoljstvo pri tistih razstavljavcih, ki se na sejem ne pripravijo dovolj dobro. Za uspeh ni dovolj, da na sejem prideš, postaviš oziroma celo naročiš postavitev razstavnega prostora, potem pa konec. So razstavljavci, ki med sejmom sedijo, za računalnikom opravljajo svoje delo in se na obiskovalce sploh ne odzivajo. Delo na sejmu se šele začne. Vsak mora znati pritegniti obiskovalce, vzbuditi njihovo zanimanje, jih animirati in jim predstaviti svojo ponudbo, šele potem lahko pričakuje uspeh. Tudi obiskovalci to pripravljenost razstavljavcev vse bolj postavljajo v ospredje kot prednost ali slabost sejma. In zelo velikokrat kot slabost izpostavljajo premalo strokovno in preveč apatično osebje na razstavnih prostorih.
Kakšno je torej razmerje med dobrimi in slabimi, med na sejem pripravljenimi in nepripravljenimi razstavljavci?
Prepričana sem, da je delež tistih, ki z obiskovalci ne znajo in se na sejem ne pripravijo dovolj, zelo majhen, številčno merljiv do največ 5 odstotkov. To potrjujejo podatki, da imamo med 70 in 75 odstotki stalnih razstavljavcev, tistih, ki se na Mos iz leta v leto vračajo. Če ne bi bili zadovoljni z uspehom in učinki sejma, se gotovo ne bi, škoda bi jim bilo stroškov za sejem.
V grobem lahko razstavljavce delimo na tri skupine - eni prodajajo, drugi na sejmu sklepajo posle za naprej in tretji zgolj pro-movirajo svoje blagovne znamke. Kakšno je razmerje med njimi?
Prvo in tretjo skupino bi združila, saj tudi tisti, ki izdelke neposredno prodajajo, hkrati promovirajo svoje podjetje. Tudi obiskovalci znajo razstavišče pogledati »na zalogo«, češ tudi če nečesa ne potrebujem danes, bom videl, kdo to proizvaja in kje bom lahko kupil, ko bom potreboval. Najtežje je merljiv delež tistih, ki sklepajo posle za naprej. Jih o tem sicer sprašujemo v anketi, a veliko jih ne želi odgovarjati, saj menijo, da je to poslovna skrivnost. Letos nam jih je v anketi 40 odstotkov odgovorilo, da so na sejmu sklenili posel - a ne tudi kakšnega in s kom. A o tem, da so najbrž zadovoljni, največ pove delež stalnih razstavljavcev.
Uspešnost sejma je sicer težko merljiva, a vendar - kaj prinaša organizatorju in tudi ožji ter širši lokalni skupnosti?
Za nas je v ospredju zadovoljstvo razstavljavcev in obiskovalcev, sicer tudi mi ne moremo biti zadovoljni s sejmom. V svetu obstajajo analize multiplikativnih učinkov, ki kažejo, da se obseg uspeha razstavljavcev vsaj nekajkrat prenese na okolje. V Celju in bližini so v času sejma polni vsi hoteli in gostišča, pospeši se trgovanje in pobranega je več davka. Zaradi sejma tudi številni naši storitveniki naredijo velik promet, pa naj gre za postavitve stojnic, razne marketinške in PR-storitve ali tisk promocijskih gradiv. Tu so še študentsko delo in delo servisnih služb, vse od parkiranja, urejanja prometa do službe varnosti. Dodatno je aktiviran cel aparat ljudi in vse to so pozitivni vplivi na okolje.
Kriza se ob prenosu iz gospodarstva zdaj že nekaj časa pozna tudi pri vas. Kako?
Na samo število razstavljavcev je sicer nekaj malega že vplivala, a ne veliko, saj to premoščamo z vključevanjem nekomercialnih vsebin na sejem. Zagotovo pa jo čutimo pri veliko bolj racionalnih odločitvah naših razstavljavcev glede stroškov ob nastopu na sejmu in za promocijo. Odločajo se za zakup manj prostora in za bolj racionalno ureditev razstavnih prostorov, kjer so pritisnili tudi na postavljavce. Pozna se nam tudi pri tem,
da smo v preteklosti precej iztržili na račun dodatne promocije, zdaj pa se razstavljavci praktično ne odločajo več za objave na panojih, za oglaševanje z zastavami, letaki ali oglasi v naših publikacijah. Osredotočajo se na svoj razstavni prostor in drugje ne tro-šijo.
Je bilo treba spustiti tudi cene razstavnega prostora?
Od leta 2008 pogojev razstavljanja in cen
Pragmatični
Breda Obrez Preskar kot izvršna direktorica vodi družbo Celjski sejem od leta 2010, sicer pa 45-letnice z Mosom ne povezuje le rojstna letnica, ampak je s tem in z ostalimi sejemskimi prireditvami Celjskega sejma tesno povezana vso svojo poklicno pot. Univerzitetni diplomirani ekonomistki je bila kot pripravnici pred 20 leti prva zaposlitev prav v Celjskem sejmu, že prvo leto pa je na Mosu tudi vodila in usklajevala sejemski nastop gostincev ter računalničarjev.
Na vodilnem mestu v družbi je nasledila dolgoletnega direktorja mag. Franca Panger-la, ki je sicer celjska sejmišča prevzel pred 21 leti. Ker sta ves čas delala skupaj, ob zamenjavi na vodilnem mestu velikih sprememb ni bilo pričakovati. »V teh letih sem se zelo veliko naučila, veliko tudi od svojega predhodnika. Zagotovo pa skušam kot ženska vzpostaviti svoj pristop; nenazadnje je nam bližja organiziranost, marljivost in doslednost - te lastnosti, mislim, so čisto moje,« pravi in dodaja, da predhodniku Pangerlu, ki je zdaj predsednik upravnega odbora družbe, še vedno redno poroča o poslovni uspešnosti Celjskega sejma.
Katere lastnosti ste torej povzeli po svojem predhodniku?
Praktičnost in pragmatičnost sta tisti dobri lastnosti, ki sem ju gotovo povzela po njem, saj bi ju bilo škoda pozabiti.
Pa njegove slabosti, ki ste jih v hipu opustili?
Ta odgovor je pa že težji ... A zanesljivo sem veliko bolj potrpežljiva od njega.
Kakšno je bilo vaše učenje v zadnjih dveh desetletjih? V spoznavanju sejemske dejavnosti ste menda osvojili prav vse faze?
V	hišo sem prišla neposredno po fakulteti, kot pripravnica sicer za PR-področje, a sem zelo hitro pristala v marketingu. Potem sem »dala skozi« prav vse faze; od komercialista do vodje posameznih projektov, pa dogovarjanje z dobavitelji, kasneje usklajevanje same promocije na sejmu, ki so nam jo sprva še delale zunanje inštitucije. Praktično ni dela, ki ga ne bi opravljala in ga zato tudi ne bi poznala.
Zdaj je to gotovo prednost?
Zanesljivo! Prepričana sem, da tisti, ki dejansko v srž pozna celotno dejavnost, lahko dobro vodi dela. Sama sem lahko tudi v veliko podporo sodelavcem. Morda bi se kdo s kakšnim problemom ukvarjal dan ali dva, skupaj pa rešitev hitro najdeva.
Dobro poznavanje delokroga sodelavcev tudi pomeni, da lahko od vsakega posameznika zelo natančno zahtevate, da dobro opravi svoje delo. Za razliko od nekaterih vodilnih vi res veste, kaj mora kdo delati ...
V	hiši imamo natančno razdelane obveznosti in odgovornosti, ampak meni je tudi brez tega to res lahko. Res pa je, da me sodelavci občasno zbadajo, da bi bilo dobro, če bi me klonirali. Zato ker res velikokrat vskočim in zaradi svojih izkušenj pač določeno stvar hitreje opravim ali pa vsaj svetujem, kako naj bi jo. Zato sem tudi med dopustom vedno dosegljiva in ves čas spremljam elektronsko pošto.
Sejmi v prihodnosti
»Sejmi bodo ostali glavno promocijsko sredstvo gospodarstvu, nove tehnologije sicer že danes dopuščajo tudi druge oblike tkanja in utrjevanja poslovnih stikov, ampak sama jih vidim zgolj kot podporo, ne pa kot glavno orodje,« napoveduje prihodnost sejemske dejavnosti Breda Obrez Preskar.
Je torej sploh mogoča vizija za več let ali sejmarji živijo dobesedno iz leta v leto?
»Imamo strateški gospodarski načrt in za naslednjih pet let zelo podrobno razdela-no, kako in kaj. Vendar je res, da se razmere tako hitro spreminjajo, da se je treba ves čas popravljati in strateški gospodarski načrt prilagajati. V našem interesu je ohraniti položaj najbolj prepoznavne in največje sejemske hiše v Sloveniji in tem delu Evrope in zadržati zdajšnji obseg sejmov. Hkrati stremimo k temu, da se uveljavimo še s kakšnimi novimi projekti, in za prihodnje leto je eden takšnih že v zaključni fazi dogovorov. Če pa bi prišlo do drastičnega upada zanimanja za sejme zaradi varčevanja in racionalizacije, imamo še vedno pripravljen B-scenarij s kakšno dodatno dejavnostjo, ki bi jo aktivirali.«
NOVI TEDNIK
PETKOV INTERVJU
17
države nismo nikoli«
razstavljavci in obiskovalci - Eni sejmi umirajo, drugi se rojevajo
nismo spreminjali, čeprav je bila v državi ves čas inflacija. Letos smo razstavljavcem za zgodnje prijave še dodatno ponudili ugodnejšo ceno. Naš vložek pa je tudi v smislu dodane vrednosti - za isti denar ali celo manj je letos naš razstavljavec dobil več. Za ponazoritev le to, da smo v preteklosti na primer zaračunavali internetne priključke, letos je bil brezplačen brezžični internet na voljo vsem, razstavljavcem smo urejali tudi želena
srečanja s poslovnimi partnerji ...
Kako to vpliva na dobičkonosnost vašega poslovanja?
Vsa ta leta naša družba posluje z dobičkom in tudi letos bo. Če smo cene obdržali na isti ravni in ob tem dražje plačevali zlasti energente in komunalne storitve, se to seveda pozna pri dobičkonosnosti. Dobiček bo malo manjši, a zaradi našega racionalnega poslovanja in skrbnega načrtovanja ne bo
ost in potrpežljivost
bistvenega zmanjšanja.
Iz teh odgovorov zveni, kot da so se na krizo prilagodili le razstavljavci, vi pa ne. A najbrž ste tudi vi morali racionalizirati svoje stroške, kajne?
Naš največji strošek je promocija in tu smo letos v primerjavi s sejmi pred krizo iztržili bistveno ugodnejše pogoje, tako da se nam vpliv krize tu v bistvu pozna v pozitivnem smislu.
Kakšen vpliv bo imela napovedana reorganizacija zborničnega sistema s prostovoljnim članstvom obrtnikov in podjetnikov na sodelovanje z OZS pri pripravi Mosa?
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je naš partner, vsako leto pripravi nekaj obsejemskih dogodkov, svojo predstavitev ter predstavitev sekcij. Že v preteklosti njen vpliv na sejem ni bil tako velik, kot je bilo morda videti navzven. Zbornica bo morala v primeru prostovoljnega članstva za svoje člane še veliko več narediti. Takrat bo najbrž njen interes za sodelovanje na sejmu še toliko večji in pripravljali bodo še bolj odmevne dogodke.
Domača zbornica skrbi za predstavitve svojih članov po sekcijah, kako pa na sejem prihajajo tujci? Gre za posamične nastope ali prihajajo organizirano?
Iz sveta prihajajo organizirano - preko zbornic, sekcij, združenj, tudi s pomočjo veleposlaništev. Le določene velike družbe prihajajo samostojno. Zgleden primer dobrega organiziranega nastopa na sejmu je Vojvodina, saj poskrbi za vse od uvodnega izobraževanja razstavljavcev do zaključne analize tri mesece po sejmu, vmes na sejmu pa organizirajo posamezna srečanja s potencialnimi poslovnimi partnerji, ki jih pripeljejo vse do podpisa pogodb.
Tak organiziran nastop ni značilen samo za države bivše Jugoslavije, kajne?
Letos smo imeli na sejmu kar devet celovitih skupinskih nastopov tujih držav, od tega se jih je pet predstavilo prvič.
Ukrepe za rešitev krize pričakujemo od države. Kakšnih se nadejate v sejemski dejavnosti?
Naša panoga ne pričakuje prav ničesar. Tudi v preteklosti od države nismo dobivali nobenih spodbud, kvečjemu nas je odrinila na nekaterih področjih, kjer bi lahko stimulativno delovala na poslovne stike gospodarstva s tujimi partnerji. Mi namreč to znamo in sej-marji imamo gosto tkano mrežo partnerjev po svetu. Tako je verjetno zato, ker država nima izdelane strategije. V Sloveniji kar naprej ustanavljamo nove agencije, ki naj bi to počele, jih združujemo ali ukinjamo ... Prepričana sem, da če bi to delo zaupali naši panogi, bi ga zanesljivo uspešno opravila. Letos in že zadnji dve leti je tu recimo svetla izjema ministrstvo za zunanje zadeve, s katerim sodelujemo pri dnevu gospodarske diplomacije.
Bi bili potem sejmarji zadovoljni že, če bi gospodarstvo lažje zadihalo?
Kar naprej v ospredje postavljamo stabilno gospodarsko in politično okolje. To bi nam vsem skupaj izjemno koristilo. Letos je Mos obiskalo veliko ministrov in prav vsem smo
»Za vse specializirane sejme iščemo prave partnerje. Je pa res, da so danes že vse panoge relativno dobro pokrite, saj smo del evropskega in ne slovenskega prostora. V obsegu nekaj sto kilometrov je praktično vsak dan kakšen sejem.«
kar naprej govorili, naj si pogledajo, kako to počnejo v tujini, in naj dobro prakso prenesejo tudi v Slovenijo.
V	preteklosti so že bili poskusi povezovanja slovenskih sejemskih hiš. Kakšno je sodelovanje zdaj - gre zgolj za konkurenco ali vendarle lahko pričakujemo tudi že mreženje?
V	Sloveniji nimamo interesnega združenja sejmarjev in tudi nič ne kaže, da bi ga ustanovili. V preteklosti so bili poskusi, a nikoli niso uspeli. Morda tudi zaradi tega, ker so bili časi boljši in so nam šle razmere bolj na roko. Se pa povezujemo navzven. Smo člani združenja Cefa, ki združuje evropske sejmarje, in nekajkrat letno se srečujemo na različnih ravneh, od vodstvenih kadrov do operativcev po posameznih dejavnostih. V Sloveniji sicer neformalno sodelujemo, sejmarji se slišimo, kaj uskladimo med seboj, ampak formalnega sodelovanja pa ni.
Je kakšen razlog za to, da sodelovanje v tujini gre, doma pa ne?
Morda bi se komentarja glede tega raje vzdržala. Že v preteklosti se je dogajalo, da smo ob dogovarjanju za mizo sedeli s figami v žepu. Želja po sodelovanju ni bila toliko v ospredju kot to, da hoče vsak poskrbeti za svoj vrtiček. To je tako tipično slovensko, da očitno vzdrži tudi pri nas.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Erotika na sejmu
Do konca leta bo na razstaviščih Celjskega sejma na ogled še sejem Erotika. In čeprav se je v petih letih med obiskovalci dobro uveljavil, v Celjskem sejmu zdaj priznavajo, da so se ga lotili z velikimi pomisleki.
»Po svoje je bila pogumna odločitev spustiti erotiko na >resno< sejmišče,« priznava Breda Obrez Preskar in dodaja, da so o pripravi erotičnega sejma prvič razmišljali že pred desetletjem, vendar je takrat obveljala ocena, da razmere za kaj takšnega še niso dozorele. »Priznam, da smo pri prvem sejmu še bolj stali ob strani, potem pa smo smelo pristopili. Pomembno je, da imaš pravega partnerja, takšnega, ki področje res dobro pozna. Med obiskovalci je Erotika vse od začetka zelo dobro sprejet sejem, saj prihajajo iz vse Slovenije in iz sosednjih držav, zlasti veliko iz Avstrije in s Hrvaške. So mladi, stari, samski, pari . za ta sejem ni ciljne skupine.«
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Gradnja na okostjih dobila epilog: zapor
»Strinjati se gre, da pri obtoženi ni šlo za hipno odločitev za kaznivo dejanje, ampak ga je storila premišljeno in skrbno načrtovano. Kljub ukrepanju zavoda za varstvo kulturne dediščine se obtožena ni ustavila, ampak je pokazala izredno mero vztrajnosti, da se izvede gradbeni poseg na območju, ki še ni bilo arheološko raziskano. Očitno je Nekdanji direktorici Celeiaparka Darji Erhatič prisodili leto obtoženko vodil le interes kapitala,« so bili ostri na višjem sodišču v razlagi, zakaj so
dni zapahov	kazen Erhatičevi še zvišalL_
Višje sodišče je na podlagi pritožbe celjske okrožne državne tožilke Marinke Čakš pretekli teden postavilo piko na i aferi, ki je leta 2003 razvnemala predvsem arheološke poznavalce knežjega mesta. Takrat se je namreč gradil poslov-no-trgovsko-garažni objekt Celeiapark v Aškerčevi ulici v Celju. Gradnja je ponekod delno in drugje hudo poškodovala arheološke ostanke keltsko-rimske naselbine na površini okoli tisoč kvadratnih metrih. Takratno direktorico Celeiaparka Darjo Erhatič so lani na okrožnem sodišču zaradi poškodovanja in uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega in zgodovinskega pomena, obsodili pogojno na leto dni in šest mesecev zapora, višje sodišče pa je kazen spremenilo iz pogojne v zaporno.
Naj spomnimo, da so celoten objekt gradili v treh delih, šlo je za t. i. A, B in C objekte. Objekt C je bil najbolj sporen.
Izvajalci so namreč takrat začeli izvajati gradbena dela, čeprav so geofizikalne raziskave pokazale, da so v zemljišču »arheološka najdišča izjemnega pomena«. Kljub temu, da so Erhatičevo na to večkrat opozorili, ta gradnje ni popolnoma ustavila. Izvajalec del v tem primeru je bil Vegrad. Erhatičeva je ves čas krivdo zanikala in menila, da so dela na gradbišču potekala v skladu z zakonom in s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem. Enotno dovoljenje za gradnjo omenjenega objekta je bilo izdano investitorju Projekt MR inžiniring, nato pa Celeiaparku, zakonita zastopnica obeh pa je bila ravno Erhatičeva.
Betonska grobišča
Da so na spornem objektu C takrat našli grobišča, je v sodnem postopku potrdil tudi arheolog Matjaž Novšak, o čemer so pisali tudi posebna poročila, a so kljub temu izvajalci nadaljevali delo. Poseb-
■
»Po gradbišču so ležale polomljene kosti,« je dejala ena od prič v postopku ...
Po kredit v Hranilnico LON
Stanovanjski krediti
Prenavljate? Gradite? Kupujete?
-	možnost bremenitve pod minimalno plačo / zmräna
. „ , „ .,	i obrestna mera
-	možnost več plačnikov
-	doba odplačila do 30 let
-	kreditiranje do 80 % vrednosti nepremičnine
Dostopni in ugodni!
-0,30
odst. t.
Krediti za podjetja in podjetnike
-	kratkoročni in dolgoročni krediti
-	poplačilo obstoječih kreditnih obveznosti
-	prilagodljive oblike zavarovanj
(možnost zavarovanj s plačilom zavarovalne premije)
-	ugodne obrestne mere
Uresničite svoje poslovne ideje!
Vabljeni v našo poslovalnico - nasproti železniške postaje v Celju!
_y
PE Celje, Krekov trg 7, 3000 Celje, T. 03 62 05 530, info@lon.si
^f HRANILNICA LON 20
www.lon.si
&ajnčnCšfvo ha, CjuMer-ttCv Oseben, hleuči*
na komisija zavoda za varstvo kulturne dediščine je menila, da bi bilo nadaljevanje arheoloških raziskav »več kot potrebno«, saj naj bi ravno tam bil »najbogatejši del pokopališča«. V enotnem gradbenem dovoljenju je bilo tudi določilo, da se bo gradnja lahko nadaljevala le ob upoštevanju kulturnovarstvenih pogojev.
Vendar naj bi, tako navaja višje sodišče, na Erhatičevo vplivale tudi časovne in fi-
nančne okoliščine. Priznala naj bi, da so v gradnjo A- in B-dela objekta vložili več denarja ravno zaradi arheoloških raziskav, očitno pa so finančni razlogi bili tudi izza njene odredbe za začetek gradnje na delu C, čeprav pogojev za začetek del ni bilo. V zagovoru je dejala, da del ni ustavila gradbena inšpektorica, vendar je sodišče odločilo, da to krivde Erhatičeve ne zmanjšuje. Sprva ji je grozilo
celo osem let zapora, a je že okrožno sodišče upoštevalo, da ni bila do zdaj še nikoli kaznovana, in ji je izreklo pogojno kazen, višje sodišče pa jo je zdaj spremenilo v zaporno. Medtem ko višje sodniki niso sledili pritožbi zagovornika Erhatičeve, ki se je skliceval tudi na kršitve določb kazenskega postopka, pa je pritrdilo tožilki Čakševi.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Uničenje prvovrstnih dokumentov o zgodovini Celja
Najdbe, če bi bile popolnoma raziskane in ne bi bile zalite z betonom, naj bi arheologom in zgodovini knežjega mesta pomagale razjasniti poznorim-sko obdobje in preživetje njegovega prebivalstva iz poznoantičnega obdobja v zgodnji srednji vek, ki se kaže v odnosu starokr-
ščanske bazilike v neposredni bližini in grobišča.
Pomen takrat odkritega in zaradi del zasutega grobišča je izjemen tudi na širšem območju jugovzhodnih Alp. »Raziskava takrat odkritega grobišča je pomenila upanje, da bo mogoče vsaj delno osvetliti najtemnejši del zgodovine mesta. S tem bi
dovolj natančno omejili čas, do katerega je bilo naše mesto v antiki obljudeno. To bi pojasnilo tudi časovni okvir trajanja sosednjih rimskih mest, Emone, Petovione in Nevioduna. Poseg v pozno-antično grobišče zato pomeni uničenje prvovrstnih dokumentov o zgodovini Celja,« je zapisano v sodbi.
Izginil Efenka!
V noči na sredo so neznanci izpred IV. osnovne šole v Celju v Dečkovi ulici v Celju ukradli doprsni kip Ivana Kovačiča Efenke. Kip je bil visok pa okoli 80 centimetrov in po predvidevanjih težak okoli sto kilogramov. Policisti še vedno preiskujejo okoliščine tatvine in predvsem, kako je storilcem uspelo takšen kip odpeljati, ne da bi jih kdo opazil.
Kip je bil iz brona, kar	trgu in zanj iztržili kar ne-
pomeni, da ga bodo - če že	kaj denarja. Ravno v torek
niso - tatovi kaj kmalu pro-	smo v Novem tedniku pisali
dali najverjetneje na črnem	o tatvinah barvnih kovin in
kako donosen posel je to v zadnjem času tudi na Celjskem. Kljub temu, da naj bi celjska policija o vsaj treh odkupovalcih na črno na našem območju obvestila pristojne inšpektorje, ki bi naj nad tem izvajali nadzor, odkupovalci na črnem trgu še vedno veselo odkupujejo kovine. Kot smo že poročali, gredo takšne kovine zatem v predelavo največkrat v Italijo in Avstrijo, od tam pa v Azijo.
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
19
INFRA OGREVANJE E
Prijazna toplota
Energija je vse dražja, dovolj, da premislite o ogrevanju prostorov z energijsko varčnimi in okolju prijaznimi IR-grelnimi paneli. Paneli pretvorijo električno energijo v infrardeče toplotno valovanje.
Ogrevanje z IR-paneli je drugačno. Keramika na grelni strani panela oddaja v prostor IR-toploto v valovni dolžini 7-11 pm. To je oblika toplote, ki jo vsako živo bitje sprejme v 99 odstotkih in je za človeka pomembnejša kot toplota zraka. Blagodejno vpliva na človekovo počutje, predvsem pri starejših ljudeh, otrocih in novorojenčkih. Dobro vpliva tudi na ljudi, ki so gibalno omejeni; to so bolni, invalidi in ljude, ki na delovnem mestu pretežno sedijo. Paneli nimajo nobenih negativnih lastnosti in učinkov, prav nasprotno - izboljšajo počutje.	^â/
Edinstveno, najbolj zdravo in varčno ogrevanje, možnost brezplačnega ogrevanja za vse življenje!
V mesecu septembru, oktobru in novembru nudimo ob nakupu inlrapanelov popust v višini sezonske porabe panelov in vam tako zagotovimo zastonj ogrevanje za naslednjo sezono!
Smo vodilno podjetje, ki se v Sloveniji ukvarja s prodajo in montažo inlrapanelov avstrijskega proizvajalca Vitalheizung, in smo generalni uvoznik za Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in Italijo.
Paneli našega proizvajalca so v Avstriji prisotni že več kot 22 let, prav tako so navzoči v 56 državah po svetu, kar dokazuje, da so vrhunske kakovosti.
Ogrevanje z infrapaneli Vitalheizung je edini sistem, ki sam ne ogreva zraka v prostoru, temveč stvari, kot so stene, stropi, tla, pohištvo ... Skratka vse, kar je v prostoru, se-
mer 22 stopinj) in potem te stvari oddajajo toploto v prostor (podobno kot krušna peč), na tak način pa se ogreva prostor. To je edini in najhitrejši sistem za izsuševanje vlage v zidu ter preprečuje nastajanje plesni, saj neposredno ogreva zidove in na tak način suši zid, zato so ti vedno topli in suhi.
Primeren je za vse vrste stanovanj, hiš, poslovnih prostorov, počitniške hiše, apartmaje, avtodome, počitniške prikolice, hiše, skratka povsod, kjer želimo ogrevati prostore. Panele lahko montirate na strop ali zid, vsak prostor ima svoj termostat, lahko nastavite različno temperaturo po urah, dnevih, za takrat, ko vas ni doma, možen je tudi vklop z mobilnim telefonom. Izjemno primeren je ta sistem za počitniške hiše.
Naložba je lahko postopna, saj lahko vsak prostor opremite posebej, pri novogradnjah pa odpade projektna dokumentacija za centralno napeljavo.
Montaža je hitra in enostavna ter brez večjih posegov, ne potrebujete dodatnih inštalacij, zato je sistem primeren za vse vrste
Odlična rešitev za adaptacije ogrevanja,
saj je naložba majhna, montaža pa hitra in brez večjih posegov.
Najpomembnejše pa je, da lahko naš sistem kadarkoli nadgradite s sončno elektrarno in si na tak način zagotovite za vse življenje zastonj ogrevanje kot tudi brezplačno porabo električne energije.
Primer: 120 m2 stanovanja (z dobro izolacijo), naložba za ogrevanje z infrapaneli Vitalheizung znaša okoli 3.500 evrov z montažo in DDV, na sezono (6 mesecev) porabijo za okoli 400 evrov elektrike, za doplačilo pa vam zmontiramo še sončno elektrarno, ki vam zagotavlja brezplačno ogrevanje. Izračuni so informativne narave, več si lahko preberete na www.zastonj-ogrevanje.si
Poraba električne energije je praviloma dovoljena le za dopolnilno ogrevanje subjektov v skladu s 23. členom pravilnika o racionalni rabi pri gretju in prezračevanju ter pripravi tople vode (Uradni list RS, št.31/1984).
Oglasno sporočilo
Infrardeči ogrevalni elementi Redwell
Ob priklopu na elektriko se v panelu greje prevodna snov, ki je površinsko nameščena. Zato je razporeditev toplote na panelu po vsej površini enakomerna. Najvišja temperatura, s katero panel oddaja toploto v prostor, je na grelni strani in ta je od 90 do 110 stopinj Celzija. Njegova hrbtna stran je izolirana in obdana z aluminijasto folijo. Ne segreje se več kot do 60 stopinj Celzija. Zato požarna varnost ni vprašljiva. Panele lahko brez pomislekov montiramo tudi na lesene strope.
Klasični električni grelec ima omejeno življenjsko dobo delovanja, zaradi žarenja visoko porabo in točkasto porazdelitev toplote. IR-panel je neuničljiv prav zaradi inovativnih materialov, kar omogoča neomejen vklop/izklop ob do 5-krat manjši porabi.
PREDNOSTI INFRARDEČEGA OCREVAN1A
ID
ËS
ÜD
POMANJKLJIVOSTI OBIČAJNEGA OGREVANJA
Infrardeča sevalna toplota se absorbira v vseh okoliških termalnih masah (predmetih v prostoru), ki vračajo toploto nazaj v okolje v zaprtih prostorih. Zaradi učinkovitosti ogrevalnega sistema in narave sevalnega ogrevanja, ki ga zagotavlja, je sistem termično učinkovit in lahko deluje na nižji temperaturni ravni, s tem pa se zmanjša poraba električne energije.
Znano je, da je sevalno ogrevanje bolj učinkovito za ogrevanje prostora kot konvekcijsko! Zakaj? Konvekcijsko gretje zraka v prostoru ne ogreva predmetov neposredno. Zrak se uporablja kot sredstvo za ogrevanje objektov v prostoru. Ta
metoda je manj učinkovita pri zagotavljanju prijetne sobne temperature. Ogrevan zrak se izgublja z odpiranjem vrat in oken ali preko ovoja stavbe. Infrardeči sevalni grelniki ohranjajo stalno in prijetno temperaturno okolje in odpravljajo dodatne energetske potrebe, povezane s segrevanjem zraka. Infrardeči sevalni grelniki shranjujejo toplotno energijo v vseh območjih termalne mase. Te značilnosti infrardečega ogrevanja imajo vpliv na vso termično maso, izpostavljeno infrardečim žarkom preko sevalnih grelnih elementov, skozi katere boste dobili veliko več od vsake uporabljene kWh iz omrežja. Preprosto povedano, infra ogrevanje nam omo-
goča, da toplota ostane veliko več časa in bolje porazdeljena v prostoru, kot katerikoli drugi način ogrevanja!
Avstrijsko podjetje Redwell - infrardeči ogrevalni sistemi GmbH je že zelo zgodaj vlagalo v raziskovanje in razvijanje efektivnih energijsko varčnih toplotnih izvorov. Podjetje je danes zastopano na trgu z dozorelo ogrevalno tehnologijo in sodeluje s podjetjem Zabret, d.o.o., iz Slovenije.
Z minimalnimi skrbmi glede energije skrbijo ogrevalna telesa Redwell za zanesljivo in cenovno ugodno ogrevanje in za prijetno in zdravo klimo prostora. Prepričajte se sami!
Na fotografijah so standardni in stoječi ogrevalni paneli.

Ker verjamemo, da so naši izdelki odlični, vam izdajamo dokument z nakupom naših infrardečih grelnih panelov Redwell, s katerim zagotavljamo 60-mesečno garancijsko dobo po nakupu. Torej z Redwellom ste lahko popolnoma prepričani in brezskrbni.
^JtSEC^
.©reduuell
INFRA OGREVANJE
elektroinštalacij e
ELEKTROINŠTALACIJE visokih in nizkih gradenj
Zabret, d.o.o.,
Bobovek2a, Kranj Tel.: 04/27511 00 Fax.: 04/27511 25 www.redwell-slovenija.si e-mail: redwell@zabret.si
NIČ NI TAKO POSEBNEGA KOT REDWELL
Ob dejstvu, da z infrardečim ogrevanjem lahko prihranite veliko energije, vas bo sistem prepričal predvsem zaradi enostavne priključitve, dolge življenjske dobe brez vzdrževanja, prilagodljive montaže in privlačnega videza. Grelna telesa so tako načrtovana, da jih zaradi skrite nosilne konstrukcije lahko pritrdimo na vsako steno. Zaradi prikritega dodatnega držala pa je možna tudi pritrditev na strop. Edini pogoj je le bližina vtičnice ali priklop na razvod elektrike.
INFRARDEČE OGREVANJE JE WELLNESS TOPLOTA
Evolucija je človeka tako prilagodila, da lahko prestreza infrardečo toploto in z njo pozitivno vpliva na svoj imunski sistem. Infrardeče valovanje prodira globoko v telo in ga ogreva od znotraj navzven. Vsi naši izdelki imajo TÜV, GS in IGEF certifikate, ki potrjujejo nizko stopnjo elek-trosmoga ter so popolnoma varni.	(www.elektrosmog.com)
INFRA OGREVANJE
odkrivamo turistične bisere naših občin
ÏÎ ~	33i
• V Deželo Celjsko
Tokrat smo raziskovali ponudbo Obsotelja in Kozjanskega.
Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Stoli in Kozje
Razširjena turistična desti-nacija Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje - tako se imenuje GIZ za pospeševanje turizma v vseh treh občinah. Na ta način se lahko predstavljajo še z več biseri, vrednimi ogleda, tako za goste, ki bivajo v Termah Olimja ali pri zasebnikih, kot za dnevne obiskovalce. Dobro poznana ponudba Oli-mja je vedno zanimiva, dodali pa so še romarski cerkvi na Svetih gorah in v Zagorju, grad Podsreda s Kozjanskim parkom, Levstikov mlin, Kolarjevo in Javorškovo domačijo, obnovljeno Lurško jamo in Pilštanj. Seveda je na ta način v ponudbi še več turističnih kmetij, gostišč in drugih zanimivih ponudnikov, torej še več dobre kulinarične ponudbe.
Na tekmovanju TZ Moja dežela lepa in gostoljubna je Podčetrtek med zdraviliškimi kraji zasedel drugo mesto, saj je v zadnjih mesecih s prenovo trškega jedra dobil še lepšo podobo.
Vse informacije so objavljene na www.turizem-podcetr-tek.si, kjer lahko najdemo tudi več o prihajajočih prireditvah, kot so Bučarjada, sejem Dotik narave ter Praznik kozjanskega jabolka.
Okoljski sejem z dušo
Praznik kozjanskega jabolka je osrednja prireditev Kozjanskega parka. Letos ga bodo praznovali med 7. in 14. oktobrom. Prireditev bo že trinajsta. Okoljski sejem z dušo bo svečano odprl v soboto, 13. oktobra, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Ta dan bo še prav posebej živahno, čeprav bo pestra paleta prireditev že od 7. oktobra, ko
se bo vse začelo s pohodom po kozjanskih sadovnjakih. Med drugim bo v sredo, 10. oktobra, Dan odprtih vrat gradu Podsreda, dan kasneje pa bodo predstavili posebnosti metuljev Kozjanskega in presenetljive najdbe. V raziskavi, ki so jo opravljali s pomočjo Unesca v Kozjanskem parku, so namreč ugotovili, da je na Kozjanskem več kot tisoč vrst različnih metuljev. Podrobnejši program
Praznika kozjanskega jabolka je objavljen na www. kozjanski-park.si
Razvoj turizma v zidanicah
Ob obisku Šmarja pri Jelšah se moramo vsekakor ustaviti v novih prostorih Muzeja baroka, sicer pa je v polnem razmahu razvoj turizma v zidanicah. Na terenu so pripravili vse spremljevalne dejavnosti, svetovanja in vse drugo, da bodo lahko ob zaključku
stave bo 12. oktobra na dvorcu Strmol v Rogatcu.
oežeia
ceiiSKa
MAVRICA
projekta sredi prihodnjega leta izdali katalog ponudnikov v okviru projekta Razvoj turizma v zidanicah. Se pa že aktivno pripravljajo tudi na martinovanje, ki bo v Šmarju pri Jelšah v nedeljo po martinovem koncu tedna. Prišli bodo seveda vinska kraljica in vsi vinogradniki iz občine Šmarje ter številni drugi.
Okusimo dediščino
Ob četrtkih in sobotah popoldne so v Muzeju na prostem v Rogatcu, ki je sicer najbolj priljubljena točka na območju Rogatca, redni brezplačni programi Okusimo dediščino. V delavnicah in
DOŽIVETIJ"
prikazih šeg in navad lahko sodelujemo od aprila do konca oktobra in prve praznične dni v novembru. Obiskovalec sam oblikuje in speče svoj kruhek v črni kuhinji, lahko si stke zapestnico ter sodeluje v plesni in glasbeni delavnici. Te delavnice ponujajo tudi po dogovoru tudi ob drugih dnevih. Program Okusimo dediščino je prejel lani tudi bronastega sejalca, priznanje slovenske turistične organizacije za inovativne turistične programe.
Društvo steklarjev Slovenije je že pravi partner Obsotelja in Kozjanskega in letos se bo predstavilo s starim steklom iz zasebne zbirke. Otvoritev raz-
Anin dvor
Rogaška Slatina ponuja številne zanimive kotičke, kamor se lahko podamo, prava nova atrakcija pa je Anin dvor, kjer so na enem mestu poskušali prikazati zgodbo kraja. S sprehodom po prostorih podoži-vljamo zgodovino Rogaške Slatine, njeno tradicijo, približajo pa nam tudi zanimivosti današnjega časa. V Aninem dvoru so na ogled steklarska, grafična, domoznanska, parkovna in vodna zbirka, v njem pa je tudi velik prireditveni prostor, ki ga krasi steklo Steklarne Rogaška Slatina. Anin dvor bo odprt vse dni v tednu, razen ponedeljka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure.
Morda je pravi dan za obisk prihodnjo soboto, ko v Rogaški Slatini na Evropski ploščadi pripravljajo pravi kulinarični dan. Ob svetovnem dnevu turizma, ki ima letos tematiko trajno-stnega razvoja, so v družbo povabili ponudnike slovenske Istre in naše brbončice bodo lahko zares uživale. SB
Iz Aninega dvora so nam Obsote-Ije in Kozjansko predstavili Irena Roškar, vodja Muzeja na prostem Rogatec, organizacijske enote v ZKTR Rogatec, Fanika Šket, direktorica Turizma Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, Teo Hr-voje Oršanič, direktor Kozjanskega parka, Vlasta K. Šuc, vodja TIC Šmarje pri Jelšah in Barbara Ple-menitaš, direktorica JZ Turizem Rogaška Slatina. (Foto: TimE)
ZAVOD CELEIA CELJE
I Naložba v vašo prihodrtos t
OnMOIO tfElMO ÎINUNCRA EVBDFSKA UNIIA
L>ft3pi<i suau Ü	'i/yOj
»Projekt RDO DEŽELA CELJSKA delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, izvajanje razvojneprioritete Povezovanje naravnih in kulturnihpotencialov, prednostna usmeritev: Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva.«
S torkovega zadnjega koncerta v nizu dogodkov Rokovega poletja 2012. V izjemnem okolju cerkve sv. Roka nad Šmarjem je nastopil Hrvoje Jugović na fortepianu. (Foto: Damjan Regoršek)
NOVI TEDNIK
RADIO, Ki GA BERETE
21
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 29. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
NEDELJA, 30. september
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PONEDELJEK, 1. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
TOREK, 2. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Celje)
SREDA, 3. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute sur-madi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
ČETRTEK, 4. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PETEK, 5. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE
Nadebudna popotnica iz Spodnje Savinjske doline
20 VROČIH RADIA CELJE
Špela Ožir je tako po letih kot po stažu najmlajša članica novinarske družine Novega tednika in Radia Celje. A očitno je rojena plavalka, saj se je v novih vodah že od samega začetka dobro znašla. Hkrati je tudi živ dokaz, da človeka življenje običajno odpelje daleč od najstniških sanjarij. Naj si je še tako želela postati frizerka, iz te kariere ni bilo nič.
»Sem pa zelo resno začela. Vsem punčkam in barbi-kam sem postrigla lase in jih celo pobarvala s peno stare mame, s katero je skrivala sive lase.« No, potem je te svoje sfrizirane prijateljice posadila v razred pred tablo in si predstavljala, da je učiteljica. In kot vsaka spodobna učiteljica je sestavljala teste in jih ocenjevala. Ko je enkrat njena mama - sicer tudi učiteljica - neprevidno pustila čisto pravo redovalnico na dosegu malih ročic, je malčica nemudoma vpisala ocene. »Bilo je prvič in zadnjič. Predvidevam, da se je morala mama zaradi tega zagovarjati pri ravnateljici.« Ko je Špela kasneje ugotovila, da je pravzaprav vandrovka po duši in da bi bilo delo turistične vodnice tisto pravo, se je ogrela za geografijo in jo na koncu tudi doštudirala. Še danes so taki delovni izleti tisti del njenih aktivnosti, ki enostavno odplavijo vse ostale skrbi. Kot večina med nami je ugotovila, da človeka novinarstvo zgrabi, ko najmanj pričakuje. Njej se je zgodilo, ko se je nič hudega sluteč prijavila na razpis enega od lokalnih spletnih medijskih portalov. »Predvsem delo na terenu, srečanja z ljudmi ... enostavno te posrka vase.«
Ko se je pridružila ekipi NT&RC, je ta svet postal še
Špela Ožir
bolj zahteven. Tudi na zabaven način, ker smo pač skupaj »pogruntali«, da tajnica, pa če je še tako nepogrešljiva, ni namestnica direktorja in da grafik nima prav dosti skupnega s tonskim tehnikom.
»Biti novinar je pravzaprav super. Če bi lahko pisala reportaže za kakšno svetovno popotniško revijo iz eksotičnih kotičkov sveta, bi bilo pa že kar kičasto. Sicer pa tudi delo pri Novem tedniku ni dosti drugačno. Konec koncev dan za dnem križarim po Spodnji Savinjski dolini. Ki pa je tako ali tako najlepši kotiček sveta.«
Da se o tem prepriča, jo poleti nujno mahne na kakšen »road trip« z obveznim šotorom v prtljažniku. »Če bi človek naprej vedel, kje bo spal, kje jedel in kdaj se bo stuširal, bi bil dopust res čisto premalo stresen.«
Potem pa je seveda lepo priti nazaj. Tudi v službo. In kadar se komu od bralcev ali poslušalcev zdi pomembno povedati, da je bil članek ali radijski prispevek dobro pripravljen ter poslušanja in branja vreden, je dan že skoraj popoln.
StO
Foto: GrupA
vinfliw.radiocelje.com
Ekologinja, ki goji konopljo
V radijski oddaji Znanci pred mikrofonom bomo to nedeljo gostili Majo Klemen Cokan iz Šempetra v Savinjski dolini.
Kot kmetijska svetovalka pomaga kmetom v Savinjski dolini, hkrati pa si kot ekologinja prizadeva, da bi kmetovanje brez kemije našlo čim več posnemovalcev. Za to se trudi tudi na kmetiji v Spodnjih Rojah, kamor se je primožila, in eden od rezultatov je pridelava mleka brez gensko spremenjenih organizmov. Da so spremembe mogoče, je dokazala tudi z letošnjo žetvijo konoplje na nekdanjih hmeljskih površinah na kmetiji Cokanovih. Z njo se bo pogovarjala Tatjana Cvirn.
Foto: SHERPA
*JI	wwm	' - '
	it J ïiî l-it - SHIhvEI IHJ	
		f
		
TUJA LESTVICA		
1.	RUNAWAYS - KILLERS	(6)
2.	BAD - JACKSON MICHAEL	
	FEAT. PITBULL	(4)
3.	WHITE LIGHT - GEORGE	
	MICHAEL	(4)
4. WE ARE NEVER EVER		
	GETTING BACK TOGETHER -	
	TAYLOR SWIFT	(3)
5.	HALL OF FAME - SCRIPT	
	FEAT. WILL.I.AM	(2)
6.	I WAS HERE - BEYONCE	(5)
7. SETTLE DOWN - NO DOUBT		(1)
8.	BOM BOM - SAM AND	
	THE WOMP	(3)
9.	FINALLY FOUND YOU -	
	ENRIQUE IGLESIAS FEAT.	
	SAMMY ADAMS	(2)
10.	WHAT COULD HAVE BEEN	
	LOVE? - AEROSMITH	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1. ŽIVETI SPET-VICTORY
(5)
2.	ČOKOLADA IN VANILIJA - DARE KAURIČ & MARTINA MAJERLE (4)
3.	TE ČAKAM - IN&OUT (7)
4.	MAŽI, MAŽI - KARAKTERJI (4)
5.	LJUBEZENSKA PUŠČICA
- MANCA ŠPIK	(1)
6.	DRAGI - NANA MILČINSKI (2)
7.	LINO - PANDA & LARA BARUCA	(2)
8.	TI SE LJUBIŠ - TINKARA
KOVAČ	(3)
9.	NA SPEČEM ČELU LJUBLJANE - VESNA	(3)
10.	ZA SPREMEMBO - PETER LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO LIVE WHILE WE'RE YOUNG - ONE DIRECTION
CANDY - ROBBIE WILLIAMS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
SE ZGODI - VIVLI RESNIK NOVA REVOLUCIJA - RED FIVE POINT STAR
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	POMIGAJ MALO - MODRIJANI (6)
2.	SRČNI MUZIKANT - PETKA (4)
3.	NAVIHANI IN MLADI -NAVIHANI MUZIKANTI
4.	HOTEL POLICIJA -SLOVENSKIH 6
5.	MAMA, RAD TE IMAM - ZUM
PREDLOG ZA LESTVICO
ODLOČI NAJ SRCE - TAPRAVI FALOTI
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	DOLGE SO NOČI - ANS.
SAŠA AVSENIKA	(6)
2.	SREČA OPOTEČA - NAVEZA (1)
3.	PREJ IN POTEM - DEŽUR (4)
4.	SAMOTAR - NEMIR	(3)
5.	ČE KDO VE - GADI	(2)
PREDLOG ZA LESTVICO
PRISLUHNI MI - VIHAR Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
(3)
(2) (1)
Maja Klemen Cokan
- Št. 77 - 28. september 2012
22
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Brezskrbni poletni dnevi so mimo, vstopamo počasi
v jesensko in zimsko obdobje, ponovno ho treba razmišljati o vzdrževanju naših nepremičnin Treba se bo pripraviti na novo kurilno sezono. Tisti. ki se
ogrevamo na klasičen način z energenti, kot so kurilno olje, drva, peleti itd., bomo mnrali postoriti
še vsakoletna vzdrževalna dela na sistemih ogrevanja ni za to bomo potrebovali mojstre, ki nam bodo nudili svnje storitve, potrebujemo pa jih tudi za vzdrževalna dela ter za nepredvidene okvare. Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vahimo, da natu svojo storitev m dejavnost predstavite tudi na naših straneh.
Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni s svojem okolju in širši okoli d, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692 860.
SQf
v oglasni rubr^P0
°31 692 860
00"
EiwiiAEuùutnL l/se za streho!
frwmtlnjd.ii itioflCtJjVJOvstokJ^piisVši udtilkm In snrinelcttre; Fužinska v»57, ÎBtîlKt
www.it reha-metaiko.si
gar: 041Î14 Sil.gsnr Oil 603 i/S Tpûfi]W7H9S, faks: £0/57 71499 _e-ntah; Mgita.buuitiiaRibftti
■ asm •
»SJ
U IZMEFO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKUtltE NAStüA 5TH0K0VNJAKA n STREHE NA GSM: 041 622 335
Prihaja poletje! PRI PRA Vi TE VOZILO ZA POLETNE DNI • KAMÜ A IZB IRA P IttUAi MKO VIN KOVfKOV THU LE
' PREVZEM I IN ODVOZ IZRABLJEN IH VOZIL =--rJ
•SERVIS VSEH ZKAM K VOZIL______= KUPON1.
HA VSE STORim 10% popust ZA VSEUPOKOJËNCEP 1
KlA MOTORS avt(j)hi$a škorjanec
The Pawwt to StvpfJi*"
Mariborska 115, Ce I)*- 03/426 Ott BA, 031 609 116 j
E-mail: info Raspara.Si; Internet: www.aspara.si
Z« Vu In Vai dom vrtimo: d o m o f r n a t lesdntvo	
DOMO FINAL Ivan ROB AC EH i.p, Ul. Bratov Janiaijevlta 3212 Vojnik GSM: 041 75« 663 telefonrfwcOÎ 7Si ZI n ç-poltaî domolinal@ït-t.îi	■ Krûvilvû -	stavbno klcparstvù -	montažo Velux oken -	Iidelava nadslrežfcot- -	izdelava ravnih In zelenih streh Poobfsšteni krovec » kritin«: CERAHDrCREATON,TOMOACH, 6HAMAC, LINDAS, HOSEKHA.TEGOLA. 5-METAL, ESA!_ _
D WMâfflE «TO«
/S^VL IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH lD[]nnl NJtfBJAV TER 5ANACUA KOPALNIC umnemnugiin i«, p^kiu n» im. šio». gsm: » i saz m

INSTALACIJE JEHL
ogrevanje in vodavnd, alternativni vif i ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanja
Za dob rova 3 4/3 3211Š kolja vas
GSM: 031-329-702, E-mail: blisk.instalactje@gmarl.com
SALON KERAMIKE V CEUU
w. ta pro* groti st. si
> Velika izbiro KOPALNIŠKE »n ZUNANJE KERAMIKE IÏ ZALOGE ■ înrttfm^ ARMATURE • KOPALNIŠKO pohtitvo
Kidričeva cesta S, Celje Tet.: 03 491 22 11.041 650 547
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON 1 DRENAŽA	JIMMY
KAMEN 1 GROBI NASIPI TI M 1111 "11 'T 'FIT IM	KAMNOLOM KRASTJE
Gesta na Erào5,32J0Sûnijur ■girrt: 03 [ 300 950 ïmàff: leja, skobiei ne^siol.ti et	
«
INŠTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889
wdiJcvanft ogrevalnih Uitwrwi. «ntriliwwjwTJiijf, talni! ogréwnje, uaJorod.tanjliracljJ, Hnjrifj tajuM-
mm javi latiïjâloijEHïimrTtjvin^rn Sülm 1 32J* Dt>hjc pri 1J J. min i, i I: vrri-.n hr.in kujama i I. r ûm
sTDOoenmiiTiKn
PRAŠNO BARVANJE WSEH VRST KOVIN
HHIrtr.lhn	*ii*».mufiiM i«
telefon: 09 574CÎ 11 hie 03 574 0311
9im: 741	Bwtfjw irtmt r iwnwKkD I««llral pđttM
e-irail: marïa.ku(wVk-g>UoKn«t	bmJml: Milibikrtiijskr. SifliMitflift, än'i grafili.
spiet httpj^ww.urajepljjillu.si
enostojni S trostojni g
'.si
"Ö
-12
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE § Tel.: 068172 094 E-rnaikdimnikiffiviilkano.si M

INFORMACIJE	23
				
znimunn	inn	Im	1 i i i i	1 ! ! 1 1 1 1 1 l 1 1 1 i M 1 1 1 1 ! 1
Preberite!
Cvttli&ZM**. Ux À&uJUsX. ttfAUt Ntfaui
Cvetličarno in darilni butik Nataša najdete na kar petih lokacijah. Preberite, kaj vse vam nudijo v številnih poslovnih enotah ...
»NA1AŠA« NA C£U$m MESTNEM POKOPALIŠČU »W&&« VTWSKEHCEmUSEUČ- EIBORDgM
Na celjskem mestnem pokopališču nudijo bogato izbiro svežega rezanega cvetja, lončnic, okrasnih loncev in materiala za dekoracijo. Tudi okrasni pesek in lubje sta na razpolago, s katerima lahko uredite grobove najbližjih. Zdaj je čas jesenskih zasaditev. Zasaditev grobov je pri njih brezplačna* vse, kar plačate, je material, ki je bil ob urejanju porabljen. Če želite grob urediti sami, vendar na pokopališče težko dostavite orodje, ki ga ob tem potrebujete, si lahko pri Nataši orodje in sa moko 1 nice brezplačno izposodite. Grobove negujejo in oskrbujejo, na vašo željo tudi zalivajo. Njihova ponudba sveč je velika, po dogovoru s strankami sveče tudi prižigajo. Uredijo klasični in žarni grob pred pogrebom, njihova ponudba vencev in i keban pa je pestra. Izdelkov ne kupujejo, temveč jih izdelujejo sami. Temu primerna je tudi cena, ki je najnižja, vključuje pa tudi dostavo.
Neposredno pri vežici celjskega pokopališča ob Mirni poti so uredili najnovejšo poslovno enoto. Poleg ponudbe cvetličarn si tu lahko privoščite tudi kavico, obenem pa izveste več o njihovih novostih.
»NA1AŠA* NA tŠLOSJU
V Podlešju S najdete sedež podjetja, kamor se lahko obrnete 24 ur na dan, kadarkoli vas presenetijo tako srečni kot žalostni trenutki. Kontaktne številke so: 031-302-666 ali 03/5795-075.
Najdete jih nasproti glavne avtobusne postaje, ta enota pa se odlikuje po darilnih programih za vse priložnosti. Za različne priložnosti, bodisi so to slavja, poroke, tudi pogrebi, vam sestavijo in berejo govore. Pri njih najdete vso fioristiko, ki jo potrebujete za poroko, krst, obhajilo, birmo, rojstni dan, obletnico, bogato izbiro svežega rezanega cvetja, lončnic, okrasnih loncev in materiala za dekoracijo. Šopek presenečenja vain brezplačno dostavijo kar do 25 kilometrov daleč. Na razpolago so že pripravljena in aranžirana darila, seveda pa po konkurenčnih cenah aranžirajo tudi darilo, ki ga prinesete s sabo,
jjNAIAŠA« i/ Tzpoweh mm m
Peto poslovno enoto cvetličarne in darilnega butika Nataša bodo odprli v začetku oktobra, v trgovskem centru Kea, neposredno ob glavni cesti Sentjur-Dra-mlje. V poslovni enoti, ki bo po novem odprta tudi ob nedeljah in praznikih, bodo poleg ostale bogate ponudbe nudili tudi brezplačno urejanje grobov v šentjurski občini.
Kontakti in naročila so možna po telefonu 031302-666 ali 031 -363-506 oziroma 03/746-13-80, svoje povpraševanje pa lahko naslovite tudi po elektronski pošti vojko.hribernik@siol,net,
Poiščite prepoznavni znak Cvetličarne in darilnega butika Nataša Šentjur in sodelujte v nagradni igri!

NAGmm
Postanite pozorni!
Natančno prelistajte Novi tednik in med nagimi vsebinami izbrskajte prepoznavni znak Cvetličarne in darilnega butika Nataša. V roke vzemite škarje in izrežite znak ter kupon. To bo vaša vstopnica za sodelovanje v nagradni igri!
fĆUPOM
Kupon za vse stranke, ki bodo naročile aran-P	zmaje oziroma ureditev
< iT tn 2012 in so zvesti bralci No, p	te za mikavne nagrade.
I NAçmE
5-krat povrnjen strošek nakupa aranžmaja
5-krat povrnjen strošek pri ureditvi groba
5 -krat zalivanje groba mesec dni brezplačno
L* 2
J
C VET li?A RNA IN DARILNI BUTIK
Malaia Hnbtrnik j
Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje
Kontakt : 031 -363-506 i n 031 -302-666 Spletna stran: www.cvetlkarna-natasa.com all www. najdisl ovtmko.fi/company/fi rjt p*ge-j ipleom pinyld:S4
<PTIKK
MARJAN TERŽAN t«
Mariborska 5A p.p, 1013, 3102 CELJE Tel ; 0^491-30-00. Fan: 0143)-38-01
( ItUlKI « OPTIKI TEHUH V JU
' KWU.ITÏTÏIASTÏKLA IN OKVIRJE ZA ItDfiElOOJSKiOCjSui
■	snW«ĐVN'«'HEOlEt!iA>tmTiWTHt(.ECE
■	KWITETNE HOMTAKTNE LECE
■	ClSTU U KOMTtKTNE LEtE
■	StwrilM^OCW^^SH^IHPtlOlîWJJWjOÉV
- USTEN fwwmn wtas™ » STTUMKE OPT «6 ■
DELOVNA CAS^elamiki «i 9.00-16,M, soboTa od a,ûfl-1î.0fl
ZSSffSP-
H1TKI SERVIS in OPTIKA 3D
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p Ul. Točke Ceceve 17 3230 ŠENTJUR
mulej. dej asiuJ .ne t
flyiLjflçj ŒflVft rtJkC/TI
Tel.. m mm \
WOOUtjt
-	BOPS.HNA POPRAVILA
-	fcMj&WjE MENJAVA (WiJ,
-	OŽENje, fltjENje iudi UÏNjA
-	l^teLA/A in PRûDtAjA UÏNJ&4H OßLAdtL
KRAJŠANJE HLAC
od 5 EUR Jjdjti 3+1 GRATIS
HSMUVA ZLADRG W HLAČAH Že zJ f> HVBOV
CCtjOWr £Aî:

: f. <k 12-m« in od 1b. itr 1! un; sot-.-. I dtrW. ure
1
ZlATAFSrVO TAJbtS-EK.
Romana Tajnšek - Korošec
«"» "g >7. «»I» eu m ir n tU/ f 34 SJJ
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI Dokiidte: mr&rm
0? KCSj ÖSfißÜUf v naslednji številki boste lahko več izvedeli o VLEČNIH NAPRAVAH, KOVANIH IZDELKIH, OPREMI za KONJE...
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
TRADICIJA V KUHINJI
Izmenjava receptov, nasvetov in kuharskih izkušenj je tisto, kar nas druži v kuharski oddaji Radia Celje. Borut Kramer, vodjaMestnega kina Metropol, se je zadeve lotilpri koreninah. Začel je z govejo juho, a z namenom. Že res, daje dobra, da mu vedno tekne, sploh ko se vrne domov po kakšnem dopustu, a brez dobre juhice ni naslednje jedi, ki nam jo je predstavil v oddaji. Koroška kulinarična posebnost, kruhov hren, je tisto, kar po mnenju Boruta Kramerja preprosto sestavlja kosilo z juho, kiji sledijo govedina iz juhe, prazen krompir, kruhov hren in solata. Čeprav to jed ponujajo marsikje in je preprosta za pripravo, ga pogosto prime, da bi kuharje poslal na šolanje k mami ali obratno, mamo v kuhinjo, da mojstre kuhalnic nauči, kako se to pripravi. Za vse, ki bi radi to naredili sami, je Borut Kramer zaupal, kako se to pripravi, kot se >>Sika«&é$elo na delo in dober tek!
GOVEJA JUHA
Sestavine:
80 dag nemastnega govejega mesa (kare + goveja kost} + kurji hrbet po želji, 3 do 4 korenčke (lahko tudi rumeno korenje), poper celi, korenina peterši-lja + zeleni del, nekaj rezin čebule, 2 stroka česna, muškatni orešček, luštrek, por, domači rezanci Priprava:
V še hladno vodo (51) damo korenje, korenino peteršilja, malo pora in dodamo meso ter kost. Nato dodamo še nekaj rezin opečene čebule, 2 stroka česna, 10 zrn črnega popra in malo muškatnega oreščka ter luštreka. Ko juha začne vreti, znižamo temperaturo in dolijemo pol decilitra mrzle vode. Juha naj počasi vre, po potrebi prilivamo malo mrzle vode. Približno na polovici kuhanja jo po okusu solimo, kuhati pa jo moramo vsaj tri ure. Nato juho precedimo ter dodamo rezance, kar nam vzame še dodatnih 10 min. Pazimo, da se rezanci ne razkuhajo. Dodamo kuhano korenje in postrežemo s svežim drobnjakom. Nasvet za sladokusce: dodamo žlico belega vina za posamezen krožnik.
KRUHOV HREN
Sestavine:
15 dag žemelj ali belega kruha (kruh mora biti suh oz. ga moramo prej posušiti v pečici), čebula, 3 dl goveje juhe, 1 žlica kisa, ščepec žafrana, sveže nariban hren, sol Priprava:
Kruh oz. žemlje narežemo na kocke. Čebulo prepražimo na olju. Kruh stresemo v posodo, dodamo praženo čebulo in prelijem z vrelo juho. Pokrijemo, da se masa navlaži. S kuhalnico razmešamo v gosto omako in počasi zavremo. Dodamo nariban hren (količina je odvisna od njegove moči) in žafran ter žlico kisa. Dobro premešamo in ne grejemo več, da hren omake ne zagreni!
Kruhov hren je značilna koroška priloga oz. gosta omaka. Odlično sovpada s praženim krompirjem in z govedino iz juhe.
NL
ETRk
RESTAVRACIJA - PIZZERIJA
Za Vas smo pripravili malice od 9. do 15. ure
1.10. - 5.10. 2012
MALICA 1:4,20 € MALICA 2:4 € MALICA 3:4,20 €
PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
MALICA 1:	MALICA 1:	MALICA 1:	MALICA 1:	MALICA 1:
Svinjski zrezek	Pečenica, prazen krompir,	Špageti po milansko,	Pečena rebrca,	Goveji stroganov,
z gobicam, kruhova	kislo zelje	solata	pečen krompir, solata	testenine, solata
rulada, solata				
	MALICA 2:	MALICA 2:	MALICA 2:	MALICA 2:
MALICA 2:	Boranja, sladica	Kisla juha, sladica	Pasulj s prekajenim	Ričet z prekajenim meso
Pašta fižol, sladica	MALICA 3:	MALICA 3:	mesom	
MALICA 3:	Špageti z zelenjavno	Rižev narastek,	MALICA 3:	MALICA 3:
Gobova juha, ajdovi	omako, sladica	kompot	Mladi sir z zelenjavo	Solatni krožnik z lignji
žganci, sladica				
Grozdje - energijska bomba
Zaradi visoke vsebnosti sadnih sladkorjev (do 20 odstotkov) je lahko prava energijska bomba, ki je povrhu še zelo zdrava. V njem se skriva pravo bogastvo rudnin: fosfor za živce in možgane, kalcij za zobe in kosti, mangan za ščitnico, železo za kri, kalij za mišice in še mnogo drugih. Vsebuje vitamin C in vitamine skupine B (razen B12) ter veliko antioksidantov. Najbolj znani in raziskani so flavonoid kvercitin, eiaginska kislina ter barvila antociani iz kožice rdečega in črnega grozdja.
Glavni lastnosti grozdja in grozdnega soka sta čistilno in razkuževalno delovanje na celotno telo. Čisti sečne poti, grozdni dnevi pa razbremenijo krvni obtok in jetra. Sveže grozdje odpravlja zaprtje, grozdni sok pa pomaga pri driski. Ureja prebavo.
Obrani zdravi grozdi se lahko na hladnem ohranijo več tednov. Vsake dva do tri dni jih malo preberemo in odstranimo plesnive ali nagnite jagode. Večje grozde z debelo lupino, ki smo jih odrezali z delom trsa, lahko obesimo na vrvico in shranimo v hladni kleti. Ohranili se bodo vse do božiča. Ljubitelji belega grozdja gotovo veste, da je tem slajše, čim bolj rumeno lupino ima in obratno. Zelena barva nas opozarja, da je v sadežu manj sladkorja in več kisline.
Zaradi čistilnega delovanja so posebej priljubljene grozdne kure, ki trajajo od nekaj dni do nekaj tednov, odvisno od počutja in stanja telesa. V tem času uživamo samo sveže grozdje in pijemo grozdni sok. Grozdje je lahko okusen dodatek k sadnim in zelenjavnim solatam. Odlično se ujame z rdečim radičem, lešniki, limoninim sokom in oljčnim oljem.
tradicionalni dnevi grške kuhinje
stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si

AHACU ________
Bohorč 11
domača kuhinja, malice, pizze, kosila, au card CETERJMGî Sprejemamo nwogjg ta yeijt zaključene družbe Bohorč Marjan s.p., Duâarm Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile; ++3S6 (0)41 666 7S6
RESTAVRACIJA ETRK
em d.0.4., BuImutak, soon Olje
Delovni ćas:
POM-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:00 do 23:00 NED. od 8:00 do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jetfi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 /,82a;02:ei|FÊ: 031[630:ai'l Bfl: restavracij Etra «I
Vedno na voljo: I. Dunajski zrezek, priloga, II. Pleskavica, priloga, III. Pečene hrenovke, priloga
Cena: 4,20 €	Cena: 4,20 €	Cena: 4,20 €
Novo v ponudbi: I. Malice in pice za s sabo e.mail: restavrarfja@etra.si, II. Kava za s sabo tel: 03 / 828 02 81
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
m'
m
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
TIW» inVTOUfMf**
THERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog
F1TEX D.O.O.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.Frrex.si; e-poSta: fitoc@t-2.n
S KUPONOM do 20% popusta
(samo v mesecu septemhru)
B
TERRA KRENC
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelnik s.p. Kontakt: 040-385-017 spletna stran: uuwuu.terrakrenc si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE,
PRESOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITflCI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
Z GOTOVINO kupim vse vrste vozil, od letnika 1998 naprej. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 3740
STROJI
PRODAM
VOZILA
PRODAM
ŠTIRIKOLESNIK Sym 300 S, letnik 2011, registriran za dve osebi, še v garanciji, 1.300 km, avtomatik, kardan, reduktor, priklop, kovček, kot nov, prodam
za 3.300 EUR. Telefon 041 482-820.
3777
KUPIM
SAMONAKLADALKO Sip 16, plug Slavonec, krožne brane in puhalnik Tajfun na traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676.	3672
PLUG, 12 col, visoki kliros Cerjak, malo rabljen in šrotar za stroke in zrnje, z motorjem, 5 Kw, kros metal, prodam. Telefon 041 529-287. 3751 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 041 807-853. 3771
HIŠO v Štorah, na parceli 1.100 m2, na lepi, sončni legi, prodam. Telefon (03) 5771-276.	3609
TRAVNIK, 1.207 m2, v Slatini blizu jezera, prodam. Telefon 051 792-696. 3632 HIŠO z zemljiščem (2 ha) ali brez prodam v bližini Podplata. Telefon 031 340695.	3641 3642
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekami do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
ODDAM
RABLJENO vozilo v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.	3508
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	3654
KUPIM
TRAKTOR in priključke za traktor, lahko starejši ali slabše ohranjen, kupim. Telefon 041 235-349.	p
POSEST
PRODAM
V	ŠTORAH oddam v najem približno 100 m2 prostora za skladišče ali kakršno koli drugo dejavnost. Telefon 031 654678.	3719
V	CELJU na Ostrožnem oddam v najem lokal za mirno obrt, velikost 35 m2. Telefon 031 625-384. 3766
POSLOVNI prostor, približno 60 m2, med Citycentrom in Planetom Tuš, ob Mariborski cesti v Celju, oddam. Telefon 040 626-815, 041 262-063. 3772
STANOVANJE
PRODAM
iti mm
aslrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJÏ
6SH 041404 935
Na lepi sončni legi, 12 km iz Celja prodam večjo družinsko hišo ali oddam v dolgoročni najem. V račun vzamem tudi enoinpol do dvosobno stanovanje v Celju, možno plačilo v več obrokih. Telefon 051 601-210. 3769
ju murni
astrologinja
0906430
l
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem ...
Petek, 19.10., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Vstopnice po le 19€ so na voljo samOlBMasngiraTldelku Nèvega tednika inRadiaCel}
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje v Vojniku, v privatni hiši, v pritličju, z zelenico in vrtom, oddam v najem dvema osebama. Cena 270 EUR. Telefon 040 979-603.
3732
SOBE za najem, popolnoma opremljene, TV, internet, kuhinja z vso posodo in kopalnica s pralnim strojem že od 100 EUR na mesec naprej z vsemi stroški. Možnost ureditve subvencije stanarine na CSD. Okolica Celja. Branko Lešer, Lopata 20 d, telefon (03 ) 5471-244, 041 763-800.	p
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -
KRAJA -EBEEQEΠZGODBE S
NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
DVOSOBNO stanovanje, 58 m2, vseljivo takoj, oddam samski osebi, paru ali študentom. Telefon 041 415-412.
3768
LAŠKO. Štirisobno stanovanje, 82 m2, s pomožnimi prostori, 45 m2 in zemljiščem, v dvostanovanjski hiši, zelo ugodno prodam. Telefon 051 658-500. p

PRODAM
ELEMENTE za kuhinjo, 2 x 2 m, prodam za 100 EUR. Telefon 041 714-914. 3721 DVIŽNO posteljo, 160 « 200, okvir postelje za jogi, 180 « 200, peč na trdo gorivo, steklo keramično ploščo in pečico Bosch, prodam. Telefon 041 794-305.
3714
PEČ na olje, pralni stroj, sušilni stroj, štedilnik, trosed in plinsko peč prodam. Telefon 040 869-481. 3748 DVA kavča, stara 2 leti, mere 195 « 100, blago v sivi barvi, zelo kakovostno in pralno, ugodno prodam. Možno kupiti posamezno, vredno ogleda. Telefon 031 526-498.	3757
HLADILNIK, pralni stroj, ozek, štedilnik, 2 + 2, sušilni stroj, okroglo mizo itd., prodam. Telefon 051 424-303. 3768 ELEKTRIČNI bojler, 80 l, umivalnik, bide, kopalno bano, wc školjko, vse dobro ohranjeno, poceni prodam. Telefon (03) 5453-032.	3782
KUPIM
ŠTEDILNIK, plin, elektrika, hladilnik, peč na drva kuppersbusch, pralni stroj kupim. Telefon 070 639-029. 3748
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401.	p BURSKE kozliče za klanje prodam. Telefon 041 649-414. Š 194 NESNICE, mlade, rjave, prodamo. Kmetija Winter, Lopata 55 Celje, Telefon (03) 5471-244, (03) 5472-070, 041 763800, 031 461-798. p NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo vsak delavnik bele lahke (leghorn) in rjave nesnice na začetku nesnosti. Sprejemamo naročila za enodnevne in piščance za dopitanje, Telefon 7001446. 3643 KRAVO s teličko prodam ali menjam za bika. Telefon 070 902-601. l 225 BIKCA, težkega okoli 65 kg in teličko, težko okoli 50 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 275-348.
3705
KOZLIČKE eko vzreje, za rejo ali zakol, prodamo, zakoljemo in dostavimo. Cena po dogovoru. Telefon 041 456407.	3718
Do36mesecevaaoino«iODfpoliojnine §
PE CELJE, Ul. XIV. dhriiij* 14, «j 03/4257000	*
02/2341000
k: /.vT'jT'jr:'
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFINPLUSd.O.O.
Slovanska 27. IOOO Ljubljana
PRAŠIČE težke od 30 do 70 kg za zakol ali za nadaljno rejo, prodam. Možna dostava! Tel.: 031-524-147
KRAVO simentalko, s teličko, prodam. Telefon (03) 5829-179, 041 222-375.
3707
TELIČKI, stari eno leto, prodam. Telefon 041 210-105, (03) 5793-239. 3734
ŠTIRI jelene damjake, stare od 2 do 8 let, prodam. Telefon 041 635-143. 3738
BIKCA simentalca, 200 kg, prodam. Telefon 041 290-091.	3746
TELICO simentalko, pašno, brejo štiri mesece in pol, prodam. Telefon (03) 573-3078, Laško.	l 231
TELICE simentalke, breje 6 in 7 mesecev, možna tudi menjava za stare od 8 do
10 mesecev, prodam. Telefon 041 966791.	L 230
BIKA simentalca, težka 200 kg, dva, prodam. Telefon 041 295-239. 3747
BIKCA simentalca, starega štiri mesece in tri bikce, čb, stare štiri mesece, prodam. Telefon 041 797-052. 3754
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, tretjega teleta, prodam. Telefon 040 161-347.	3753
BIKCA simentalca in sivčka, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 318-144.
3767
TELIČKO pasme limuzin, približno 200 kg, prodamo. Telefon 041 807-853.
3771
DVE mladi ovci, stari leto in pol, »pripu-ščeni«, prodam. Telefon 070 854-989.
3781
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, tudi telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 3717 VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
www.novitedniLConi
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
PRODAM
CIPRESE, navadne ter smaragd in pušpan za žive meje, prodam. Telefon 041 573-863.	3410
NA Tinskem prodamo kakovostno, sortno, mešano belo in rdeče grozdje. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795-535, 070 897-014.	3447
VEČJO količino komposta prodam. Telefon 041 649-414.	Š 240
MALO škropljena jabolka za ozimnico prodam. Telefon 031 490-822. 3737 OKROGLE silažne bale prodam. Telefon 031 753-595.	3776
CIPRESE smaragd, višine 40 do 50 cm, v loncih, po 2,5 EUR, prodam. Možno tudi večje sadike. Popusti! Telefon 040 578-587.	p
KUPIM
Kar je zajeto v ljubezen, je shranjeno v večnem spominu.
V SPOMIN
Mineva tretje leto, kar so odšli naši dragi
NATAŠA, PETER, TJAŠA
Hvala vsem, ki jih ohranjate v spominu. Družine Godec, Kračun, Koštomaj
JABOLKA starih sort: bobovec, krivopecelj, carjevič, mošancelj kupim. Telefon 041 833-366.
3760
OSTALO
SUHA bukova drva, na razpolago jih je 12m (3 klaftre), cena za 1 klaftro (4 m) je 200 EUR. Telefon 041 415-846,
Marko, okolica Šentjurja pri Celju.
3775
KUPIM
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	3361
SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860 .	3 6 2 3
SUHA bukova drva prodam ali menjam za živino. Po dogovoru možen razrez in dostava, lokacija Loka pri Žusmu. Telefon 041 271-038. 3715 DRVA, suha, bukova, prodam. Šentjur, okolica, telefon 041 581-677. 3728 LIMUZINKO, staro 7 tednov in 400 l mošta prodam ali menjam za svinjo ali teličko. Telefon 031840-282. 3752
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212
SEM iskren, delaven, uspešen in pošten, prijazno dekle ob sebi bi rad imel. Telefon 041 510-457. 3603
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
PRAVNICA, odvetnica, 49 let, simpatična, želi spoznati izobraženca do 61 let. Resna zveza. Telefon 041 248-647;
3749
VIŠJE izobražen moški, 52, simpatičen, z dobro službo, želi spoznati urejeno žensko do svojih let. Telefon 041 248647.	3749
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
_ Podpis:_
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
VDOVEC želi spoznati čustveno, preprosto gospo do 54 let za trajno prijateljstvo. Telefon 041 969-815. 3756
ZAPOSLITEV
VOZNIK s C- in E-kategorijo in licenco išče delo voznika ali voznika kombija. Telefon 030 266-268. 3654 IŠČEM delo: pomoč v gospodinjstvu, starejšim in invalidnim osebam pomagam pri osebni negi. Po poklicu sem bolničarka in sem iz Celja. Telefon 041 881-892.	3764
IŠČEM pošteno in delovno dekle ali študentko za pomoč v strežbi v Žalcu. Telefon 031 311-041. Anica Perčič, s. p., Podvine 1, Planina pri Sevnici. 3770
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n NUDIMO instrukcije angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani. Telefon 031 793-430; www.barvejezi-
ka.org.	3487
KITARIST in pevec išče narodnozabavni ansambel za redno igranje. Telefon 041 474-923.	3742
Celje
Poročili so se: Mateja MERNIK in Uroš BOŽIČNIK, oba iz
lili V
LuB
HIPKO vam nudi selitveni servis, dostave blaga, pohištva, kombi prevoze po celi Sloveniji, odvoze odpadnega materiala. Hitro, zanesljivo in ugodno, vse dni v letu, 24 ur na dan. Pokličite 031 732381. Paskal Iseinoski, s. p., Zagorje 3, 3261 Lesično.	3581
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
3670
STISKALNICO na vodni pritisk ali zrak, nerjavečo in francosko posteljo, 160/200, prodam. Podarim pralni stroj. Telefon 051 318-190.	3716
LEPO ohranjen šivalni stroj Bagat, na nožni pogon, v omarici, prodam za 20 EUR. Podarim muce, stare tri mesece. Telefon 031 475-194. 3720
IŠČEM žensko zrelih let za pomoč ženi v gospodinjstvu. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. Telefon 041 636-614.	3772
Celja, Marina KLINC iz Liboj in Franjo OSET iz Škofje vasi. Žalec
Poročili so se: Maja TOPLAK iz Gotovelj in Danijel
Kugfor d.o.o. 0,9w5,5 min
Sna™
Ayj LvU-J
vedeževanje, astrologija, feng shui

jsEraJoqinja
à DACA
l^icMtaqija KMfOIOÇfyï
vttdeževaJki JASNA
"r],"irt>l ciganske karte
ditrulutj	■ £9 VedćićVđlka
DANIEL	EMA
astrologiji	Ka* m
Feng shu	IH^Bh m ciganike karic
vedeie va I ka
Lea
ing d ïkcHïwjL ciganska terre
vedeievalka KARINA
vedeževalfca ANA
Crganïko karte
vik! cieV'ïlksii ULA
i i].irv.k<' kfll tf vilinski ključi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
EDIJA PAVCNIKA
iz Spodnje Rečice 120, Laško (21. 6. 1927 - 20. 9. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalja, darovali sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala Matjažu Piklu za poslovilne besede, gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Komunale Laško in igralcu Tišine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube mami in mame
BARICE SMONKAR
roj. Pantner z Lopate
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, izrekli pisna ali ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za opravljen obred, gospe Marini Srebočan za besede slovesa in hvala
tudi vsem neimenovanim. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
V globoki žalosti: hčerka Silva, vnukinja Sabina z možem Alešem, vnuk Dušan z Nives ter pravnuka Nina in Luka
3759
TELEBAR iz Pongraca, Nadja BRINOVEC in Andrej PRE-VOLNIK, oba iz Celja, Ana MAROVT iz Ločice ob Savinji in Daniel POVŠE iz Šempetra, Darja BELOGLAVC z Gomilskega in Andi CVENK iz Šempetra.
Mozirje
Poročili so se: Martina ČERČINOVIČ iz Velenja in Marko IVANUŠA iz Nazarja, Suzana LEDINEK iz Lepe Njive in Primož KRAMER iz Šmihela nad Mozirjem, Simona PERGOVNIK in Janez PISIR, oba iz Lokovice.
Velenje
Poročila sta se: Andreja ŠPRAHMAN in Aleš ŠPRAHMAN, oba iz Velenja.
Celje
Umrli so: Jožef FORŠTNER iz Gorice pri Šmartnem, 75 let, Stanislav RAVNAK iz Lipe pri Frankolovem, 44 let, Marija PESTIVŠEK iz Celja, 78 let, Vincenc ŽGAJNER iz Vojnika, 70 let, Danijela CONFIDENTI iz Celja, 82 let, Jožef ŠLAUS iz
Dola pod Gojko, 86 let, Bogomira ROJNIK iz Celja, 85 let, Marija ŽVEPLAN iz Rimskih Toplic, 91 let, Konrad OCVIRK iz Krajnčice, 73 let, Marija SLEMENŠEK POTOČNIK iz Šmartnega ob Paki, 87 let, Frančišek STRNIŠNIK iz Za-planine, 74 let, Josip PUNČEC iz Žalca, 73 let, Štefanija KLI-NAR iz Poljane, 89 let, Matilda VODEB iz Gorice pri Slivnici, 79 let, Franc ZUPANC iz Go-tovelj, 70 let, Magdalena Marija LeDNIK iz Nove Cerkve, 82 let, Terezija GUBENŠEK iz Štor, 71 let, Barbara SMON-KAR z Lopate, 83 let.
Laško:
Umrli so: Karol GOBEC iz Celja, 89 let, Marjan PINTE-RIČ iz Radeč, 66 let, Marija ŠTOŠICKY iz Hrastnika, 79 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Franc GROBIN iz Spodnje Negonje, 74 let, Gabrijela KOJTERER iz Globokega pri Šmarju, 84 let.
Žalec
Umrli so: Veronika SED-MINEK iz Zgornjih Roj, 79 let, Franc FEGEŠ iz Šempe-
RA
16617621
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
27
ZAHVALA
Po nenadni smrti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin in brat
DANIJEL SPASOJEVIC
(22. 1. 1986 - 17. 9. 2012)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podporo in pomoč ter vsem za izraženo sožalje. Zahvaljujemo se gospodu Trohi za ganljive besede.
Žalujoča mama in brat
Bil si ljubezen in dobrosrčen, bil si živahen in vesel. Tvoj nasmeh in tvoj glas sta nasmejala tudi žalosten obraz.
Močno si se boril in prehitro si nas zapustil.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata, svaka in strica
VIDA JURKOVIČA
z Ljubečne, Leskovec 22 a (22. 10. 1950 - 15. 9. 2012)
se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, sv. maše in nama na kakršen koli način pomagali. Zahvaljujeva se ge. Centrih za molitev, g. župniku Kostanjšku za obred, pevcem z Ljubečne, organistu Alešu za peto mašo, g. Ofentavšku za besede slovesa in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: žena Minca in sin Vili ter ostalo sorodstvo
3746
T ^ f
V SPOMIN
CVETKI PINTAR
(1946 -2005)
Minilo je sedem let, kar je ostalo spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na potovanje,
nam pa pustila večno žalovanje. Hvala vsem, ki upočasnite korak pri njenem prezgodnjem grobu, položite cvetje in prižigate svečko v spomin.
Njeni najdražji
tra, 63 let, Pavlina TEKAVC iz Tabora, 91 let.
Mozirje
Umrla je: Ana OREŠNIK iz Savine, 81 let.
Velenje
Umrli so: Aleksandar TE-ŠIĆ iz Maribora, 82 let, Terezija MANČEK iz Velenja, 88 let, Frančiška POLAK iz Velenja, 87 let, Helena BRGLEZ iz Velenja, 61 let, Fanika BUČINEL iz Slovenskih Konjic, 87 let, Karolina JANC iz Celja, 79 let, Angela OBU iz Šmartnega ob
Paki, 87 let, Ljudmila FIJAVŽ iz Zreč, 80 let, Marija DRO-FELNIK iz Velenja, 81 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, nam ostala je praznina. Če bi solza te prebudila, ne bi sedaj te zemlja krila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice in tašče
HELGE REBERNIK
iz Loke pri Žusmu 59 (25. 11. 1943 - 14. 9. 2012)
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala govorniku Martinu Mo-tohu za poslovilne besede, gospodu župniku Marku Šramlu za opravljeno sveto mašo in lep obred, pevcem za zapete pesmi in pogrebni službi Gekott. Hvala tudi zdravniku Janezu Šmidu in Splošni bolnišnici Celje za lajšanje bolečin.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči sinovi in hčerke z družinami
ZAHVALA
V 84. letu nas je tiho in za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA ČRETNIK
roj. Krajnik, iz Šentjurja
Ljubljanska cesta 3 (11. 3. 1929 - 5. 9. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Prav posebna zahvala dr. Ivanu Moserju za nudenje pomoči, Leonidi Hercog za vso pomoč in Domu starejših Šentjur za skrb. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Vinku Čonču za opravljen obred, pogrebni službi Zagajšek iz Šentjurja in Mirku Čandru za poslovilne besede.
Vsem, ki žalujete z nami, še enkrat hvala.
Žalujoča: sin Zdravko s Sabino in vnukinja Ivana
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
VINKA KRAJNCA
iz Stopč (28. 6. 1935 - 7. 9. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in darove za potrebe cerkve sv. Ahaca. Hvala medicinskemu osebju diagnostičnega centra Šentjur, Onkološkega inštituta Ljubljana in ORL-oddelka bolnišnice Celje za zdravljenje in lajšanje bolečin. Hvala g. župniku Vinku Čonču za sočutno opravljen cerkveni obred, hvala domačim pevcem na koru za pesmi slovesa, hvala g. Tonetu Lubeju za govor in obujeno pot njegovega življenja. Hvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem s Planine za globoko segajoče pesmi in trobentaču za čustveno melodijo. Ohranimo ga v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marica, hčerka Simona s Slavkom in vnukinja Ana
Še vedno ga imamo pred očmi. Drobne postave, zvonkega glasu in velikega srca. Človeka, ki ni nikoli izgubljal besed, če je lahko pljunil v roke. Človeka, ki bi za svojo družino naredil vse na svetu. Človeka, ki je vedno prvi zapel in najbolj glasno zavriskal...
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, brat, stric in boter
KONRAD OCVIRK
iz Krajnčice 24 pri Šentjurju (16. 2. 1939 - 16. 9. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter ga pospremili na zadnji poti. Prav posebej hvala sosedi Zofki za obiske, neštete ure kratkočasja in vsestranske podpore, ter sosedom Novakovim in Gučkovim. Hvala župniku Vinku Čonču za lepo opravljen obred in Miliki za molitev, za podporo in pozornost pa tudi kolektivoma geodetske pisarne Šentjur in podjetja Koplast iz Slovenskih Konjic.
Žalujoči žena Marija ter sinova Anton in Ivan z družino
Kot zvezdica visoko ti gori vrh neba, in žalost tako globoko v dno legla je srca ...
V SPOMIN
FRANJO PUKMEISTER
iz Ložnice pri Žalcu (13. 9. 1944 - 1. 10. 2010)
Minilo bo drugo leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, oče, dedi in brat, vendar je za nas tvoj topel nasmeh tako živ, kot bi bilo včeraj. Vsi tvoji
ZAHVALA
ob prezgodnji smrti očeta, brata, sina, dedija in tasta
VINCENCA ŽGAJNERJA
Za dobra dela se človek nikoli ne more dovolj zahvaliti, lahko pa večno ohrani hvaležnost in jo izkazuje. Zahvala vsem, ki ste z njim sobivali in delali njegovo življenje lepo. Posebna zahvala vsem, ki ste mu polepšali dni, ko se je boril z neukrotljivo boleznijo. Zahvala zdravnikom, ki so dosegli svoje meje, pa so kljub vsemu pomagali. Zahvala dr. Đorđeviću za hitre odločitve in pravo presojo. Zahvala vsem patrona-žnim sestram, še posebej sestri Alenki. Zahvala gospodu Pergerju za opravljen spoštljiv obred. Zahvala pogrebnima službama Raj in Primožič. Posebna zahvala prijatelju Viliju Pozniku za vsakodnevno skrb in nasvete. Posebna zahvala gasilkam in gasilcem PGD Vojnik za izkazano čast in spomin in hvala Mileni Jurgec za poslovilne besede. Zahvala tudi vsem ostalim GD, ki so se mu poklonili. Zahvala sosedom za vzpodbujanje in tolažljive besede in vsem, ki ste
ga pospremili na zadnji poti. Še veliko vas je, ki smo vam dolžni zahvalo, in sprejmite jo, ko vam bomo lahko pomagali.
Vsi žalujoči v ožji in širši družini!
Sin Vinko Žgajner
n
n
28
NA KOLESIH / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Vozniki začetniki, ne čakajte na zadnji trenutek ...
... ker boste morali še enkrat opravljati izpit
Program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov traja 8 do 10 šolskih ur. Po teoretičnem delu, kjer se dotaknejo osnov vožnje in poznavanja vozil, sledi praktični šesturni del. V skupinski delavnici, ki traja tri ure, pa je govora o razlogih in posledicah nesreč ter o tveganjih pri vožnji.
Na poligonih varne vožnje je v naslednjih tednih mogoče pričakovati številne voznike začetnike, ki po opravljenem vozniškem izpitu še vedno niso opravili obveznega usposabljanja za varno vožnjo. To usposabljanje je namreč zadnji dve leti (od spremembe prometnih predpisov) zakonsko obvezno in mladim, ki bi pozabili nanj, grozi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z drugimi besedami: če policija ustavi voznika začetnika, ki usposabljanja ne bo opravil, bo moral voznik ponovno opravljati vse postopke za pridobivanje vozniškega dovoljenja.
»Vozniku začetniku se izda vozniško dovoljenje z veljavnostjo dveh let. Za podaljšanje mora predložiti potrdilo o opravljenem dodatnem usposabljanju za voznika začetnika. Tega se lahko udeleži, ko od pridobitve dovoljenja minejo najmanj štirje meseci, opraviti pa ga mora pred iztekom dveh let oziroma do dopolnjenega 21 leta,« pojasnjujejo v agenciji za varnost prometa. Štirje meseci so potrebni zgolj zaradi pridobivanja izkušenj. »Da voznik začetnik spozna lastno vožnjo, svoje sposobnosti in druge značilnosti vožnje ter se seznani s posledicami in z najpogostejšimi razlogi različnih tveganj in nevarnosti na cesti,« dodajajo v agenciji.
Pričakujejo naval zamudnikov
Program za voznike začetnike se je začel 13. avgusta 2010. Do zdaj se od približno devetnajst tisoč voznikov začetnikov programa niso udeležili vsi, zato pričakujejo, saj se jim čas izteka, množično prijavo za usposabljanje do konca tega leta glede na tiste, ki morajo usposabljanje opraviti v dveh letih (če je nekdo dobil izpit pri 18 letih, ima čas do 21. leta, torej tri leta). Na agenciji zato že opozarjajo, da bi se lahko zaradi povečanega povpraševanja, ki bo preseglo zmogljivosti pooblaščenih organizacij za izvajanje programa, pojavile daljše čakalne dobe. Voznika začetnika pa v tem obdobju, če ga bodo ustavili policisti,
Takole je videti na poligonu ZŠAM na Ljubečni.
saj drugega nadzora nad tem ni, lahko kaznujejo kot osebo, ki izpita sploh nima. Ker mu z dnem, zapisanim na vozniškem dovoljenju, le-to preneha veljati, če ob tem nima opravljenega usposabljanja.
Zakon o voznikih določa kot vsebino obveznega programa dodatnega usposabljanja voznika začetnika
dva programska sklopa, to sta vadba varne vožnje ter udeležba na skupinski delavnici o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med
udeleženci cestnega prometa. Kje se bo voznik začetnik vključil v takšno usposabljanje, se lahko odloči sam glede na lokacije centrov varne vo-
Pri usposabljanju za varno vožnjo se znanje ne ocenjuje na način, da nekdo takšno usposabljanje opravi ali ne. Bistveno je, da vsako vajo voznik vsaj trikrat opravi pozitivno.
žnje. Na Celjskem sta denimo na Vranskem in na Ljubečni. Voznik plača tudi ceno takšnega tečaja, ki znaša 125 evrov in je kot taka zakonsko predpisana, cene tečajev varne vožnje, namenjene tistim, ki se zanje samoiniciativno odločajo, pa so odvisne od ponudnikov.
SŠol, foto: TimE (arhiv NT)
tus
Vedno boljši
SOBOTA 29. 9.
Akcijska ponudba velja v soboto 29. 9.2012, v vseh trgovinah Tuš, in ne velja vfranšiznih prodajalnah. Popusti se ne seštevajo.
BEjljEK' 28., 9. SOBOTA 29.9.
>
nedelja 30. 9.
Akcijska ponudba velja od 28. 9. do 30. 9.2012, v vseh trgovinah Tuš, in ne velja vfranšiznih prodajalnah. Popusti se ne seštevajo.
Engiotuš d.d., Cesta v Trnovije 10a, 3000 Celje
NOVI TEDNIK	VODNIK	29
PLANET TUŠ
Spored od 28. 9. - 1. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Ted - komedija 21.15, 23.35
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina 3D, sinh. 10.50, 15.15
Madagaskar 3 - animirana pustolovščina, sinh.
11.40, 13.50, 16.05, 18.15
Odpleši svoje sanje 4 - plesno-glasbeni
film 3D
19.35
Bournova zapuščina - akcijski 20.25, 23.20
Kako začiniti zakon - komedija 20.45, 23.00
Loti - animirani film, sinh.
11.10, 13.10, 15.00, 16.50
Nevidno zlo: Maščevanje - akcijsko
znanstveno-fantastična grozljivka
12.20, 16.40, 18.50, 20.50, 21.00, 21.45,
22.50, 23.10, 23.55
Straža - komedija
12.40, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 Pogum - animirana pustolovščina 12.05, 14.15, 16.25, 18.35 Divjaki - triler
13.00, 15.50, 18.30, 21.10, 23.50
Pogum - animirana pustolovščina, 3D
11.50, 13.05, 14.00, 16.10, 17.25, 18.20
Svet na kajžarju - drama
( petek: 19.00)
Bele trave - drama
(sobota: 19.00)
Grajski biki - drama
(nedelja, 19.00)
LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
-	petek, sobota, nedelja
PETEK in NEDELJA
18.00 Moj teden z Marilyn - biografska
drama
20.00 Samotnost praštevil - drama SOBOTA
18.00 Samotnost praštevil - drama 20.00 Moj teden z Marilyn - biografska drama
mm
PETEK
18.00 ParaNorman - animirana pustolovščina
18.30 V deželi krvi in medu - vojna drama
20.00 Stari je nor - komedija SOBOTA
18.00 ParaNorman - animirana pustolovščina
19.30 V deželi krvi in medu - vojna drama
20.00 Stari je nor - komedija NEDELJA
10.30 Hiša pravljic - animirana pravljica, sinh.
16.00 ParaNorman - animirana pustolovščina
18.00 Stari je nor - komedija
20.15 V deželi krvi in medu - vojna
drama
PONEDELJEK
20.00 Irska pot - vojni triler
PETEK, 28. 9.
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje_
Jezdenje ponijev
16.00 do 17.30 Knjižnica Velenje_
Igralne urice
17.00 Citycenter Celje
Noč raziskovalcev
predstavitev raziskovalnih projektov in inovacij
18.00 Knjižnica Rimske Toplice Indonezija
potopisno predavanje Mance Čujež 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slavnostna seja Mestne skupnosti Žalec in predstavitev vojaške biografije Friderika Širce
19.30 SLG Celje_
Matjaž Zupančič: Schoking Shopping
abonma petek večerni in izven
20.00 Hotel Evropa Celje_
Nostalgični večer ob salonski glasbi
Lucky & the pipes; gosta: sopranistka Bernarda Rošer in tenor Michael G. Alujević
20.00 OS Rečica ob Savinji_
Kaj nas dela Slovence
predavanje dr. Petra Weissa
21.00 eMCe plac Velenje_
Incurabilly (SLO), Ringo Jets (TUR)
koncert
SOBOTA, 29. 9.
10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Hermanov operetni abonma
ob razstavi Obrazi operete
10.00 Okrepčevalnica Z grede Šentjur Skrivnosti rifniške zvezde - Priložnosti v dediščini
okrogla miza
12.00 Pokrajinski muzej Celje
Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške delavnice
pisane gobice in jezdenje ponijev
19.00 Skomarska hiša Skomarje
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer
20.00 Center konjeniškega športa Celje
Kulturni galop
Celjski dixieland ansambel
20.00 eMCe plac Velenje_
Sweet sixteen
razstava - retrospektiva
NEDELJA, 30. 9.
16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
pisane gobice
PONEDELJEK, 1. 10.
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.30 Osrednja knjižnica Celje
Lepote slovenskih gora v štirih letnih časih
predavanje Francija Horvata z diapozitivi v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje
19.30 Kulturni center Laško Star fotr
monokomedija v izvedbi Janeza Hočevarja Rifleta
20.00 Narodni dom Celje_
Video prireditev o notranjem miru
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 28. 9.
10.00 Vinska Gora, Grilova domačija
Jesen na Grilovi domačiji za mlade
prikaz jesenskih opravil s sodelovanjem mladih
12.00 Center Interspar Velenje, Salek
Razstava gob 18.00 Velika Pirešica, stara osnovna šola
Cepljenje - svoboda odločanja
predavanje Primoža Verbiča o pravnih, zdravstvenih in etičnih dilemah cepljenja
SOBOTA, 29. 9.
8.00 Ploščad centra Nova Velenje
Kmečka tržnica 14.00 Vinska Gora, Grilova domačija Jesen na Grilovi domačiji
prikaz jesenskih opravil in družabno srečanje
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12. ; Recte illuminas - dobro svetim, do
preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Likovni salon Celje: razstava HR-Stamenova: Water, Suppositions and Urbanism, do 14.10.
Galerija Niko Ignjatič Celje: Trije tedni v poletju, razstava likovnih del 11 avtorjev, do 13. 10.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes: Nova renesansa in transhumanizem, do 28. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava izdelkov članov ŠENTA, ki so jih ustvarili v času svojih aktivnosti v centru, do 19. 10.
Galerija Mercator center Celje: razstava portretov avtorice Dolores Ponoš iz Celja, do 9. 10.
Kvartirna hiša Celje: Arhitektura Celja - razstava grafik iz zbirke Mihaila Lišanina, do 3. 10.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30.10.
Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31.10.
Mestna galerija Šoštanj: Zaprti prostori, razstava tematskih fotografij šestih avtorjev iz partnerskih mest EPK
Savinov razstavni salon Žalec: Sožitje idej, dela članov likovne sekcije KUD Žalec, do 30. 9.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Muzej premogovništva Velenje: Laibach kunst, do 15. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Dražena Pavlovića, varaždin-skega likovnega umetnika - slikarja, do 30. 9.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Smid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
ANEKDOTE
Marica Vozlič - Ostreuch je naša zvesta sodelavka in pridno pošilja šale. Tokrat smo izbrali dve.
Radio
Upokojenka je prišla v trgovino in rekla prodajalcu: »Rada bi kupila nov radio.«
Prodajalec: »Ali vaš stari ne funkcionira več?«
Upokojenka: »Ne vtikajte se v moje intimne družinske zadeve. Jaz sem prišla kupit radio!«
Gradbeno dovoljenje
Mladenka se sprehaja po parku, Sreča jo neznanec in jo ogovori: »Lepa si. Ali imaš gradbeno dovoljenje?«
Lepotica: »Nimam ga. Zakaj?«
»Potem si pa za podret!«
Nogometna
Štajerski derbi v nogometu, spet igrata Celje in Maribor. V 20. minuti prosti strel za Maribor. Celjani postavijo živi zid, nato pa se vsi naenkrat obrnejo s hrbti proti strelcu. Trener nervozno: »Kaj vam je, fantje?« Nogometaši v en glas: »Tudi mi bi radi videli gol.«
Ekološka
Kaj dobimo, če seksata kmet in kmetica?
Kmečkega otroka.
Kaj pa, če seksata ekološki kmet in njegova žena?
Nič, ker ekološki kmet ne »šprica«.
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
MODROSTI
Kdor hoče nekaj narediti, že najde pot, kdor noče nič narediti, najde izgovor. (Arabski pregovor)
Vprašali smo vas: »Katera celjska šola slavi danes 100-letnico svoje stavbe?« Pravilen odgovor se glasi: Gimnazija Celje - Center. Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejela Milena Papež, Pondor 1, Tabor.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Kmetije ležijo na različnih nadmorskih višinah. V čem je posebnost eko kmetije iz Solčave, ki jo predstavljamo v tokratni rubriki Najboljše z naših kmetij?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 3. oktobra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Ameriški pisatelj Ernest Hemingway je bil velik ljubitelj alkohola. Med prebiranjem časopisa je svoji tretji soprogi Marthi Gellhorn pripomnil: »Glej no glej, statistika pravi, da ob vsakem mojem izdihu na Kitajskem umrejo trije ljudje.« Soproga je razumevajoče pripomnila: »Pri tvoji sapi ni to prav nič nenavadnega!«
Vir: Amalietti Peter: A nekdo te vselej prekaša. Amalietti&Amalietti, Ljubljana, 2008.
Konec česa?
Bojana Avguštinčič: »Mogoče 21. decembra ne bo konca sveta, ampak samo konec krize, glede na to, da že imajo v vseh trgovinah božično-novoletne ponudbe.«
Dean Šuster doda: »Če bo konec sveta, bo zagotovo tudi konec krize.«
Kdo je zdaj za v Vojnik?
Tajnica uredništva Tea Podpečan Veler ima zaradi pogostih menjav novinarjev, ki pokrivajo določene občine, zadnje čase veliko težav z delitvijo pošte. Običajno si vabila potem novinarji sami izmenjajo med seboj, a ko je zadnje tedne vztrajno nosila vso pošto, ki je prišla z vojniškega konca, na pisano mizo Ivani Stamejčič, je ta le izdavila: »Tea, a si je tako težko zapomnit, da zdaj nisem več za v Vojnik?« Na začuden Tein pogled in pritajen smeh kolegov pa je še dodala: »Za v Vojnik je že od aprila Brane Jeranko.«
Roko na srce - prvi se po Vojničanih še vedno malo toži, drugi se je v novi občini hitro usidral, nobeden pa se Vojničanom ne postavi v bran nikoli, ko besedna igra nanese na tamkajšnjo psihiatrijo in pregovorno zmerljivko, da si za »v Vojnik«.
Računanje in matematika
Pravilo, da je bila med večino novinarjev matematika vselej eden najbolj osovraženih šolskih predmetov, krši le nekaj belih vran. Tudi novinarki, ki pokriva področje gospodarstva, pri računstvu včasih malo »zašteka«. Tako se je zgodil besedni dvoboj z direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztokom Altbauerjem ...
Urša Selišnik: »Na Celjskem imamo več kot polovico slovenskih naravnih zdravilišč .«
Iztok Altbauer: »No, to ne bo držalo. Na Celjskem jih je 6, v Sloveniji pa jih imamo 15 ...«
Urša Selišnik: »Že, ampak če malo zaokroživa, je >naša< še vedno dobra polovica .«
7	3	8						
	9		5		1			
							9	7
4	5	9			8	7		
			1		4			
							2	6
			2	8		5	1	
				5		8		4
		6						
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Živci na preizkušnji
Če bi radi preverili, kako trdne živce imate, lahko greste v kino. Sama sem ugotovila, da nisem več tako »sku-lirana«, kot sem bila včasih, in da me nekatere stvari pač motijo. In ko človek pride v določena leta, ugotovi, da mu vsega sr... pač ni treba več prenašati v svojem življenju. Je pa res, da si zaradi tega prikrajšan za kakšno stvar, ki si jo nekoč rad počel.
Nekoč sta bila v Celju dva kinocentra in v enem ni bilo skoraj nikoli gneče. Na trenutke si se počutil malo nelagodno, ko si ugotovil, da v temi velike dvorane sediš le s tremi ali štirimi gledalci... Toda med filmom si pozabil na vse. Lahko si se sprostil, se vživel v dogajanje na platnu in v miru užival.
Potem so lastniki teh bolj ali manj praznih dvoran ugotovili, da zadovoljstvo nas peščice gledalcev ne zadošča za pokritje stroškov, in dvorane zaprli. Občasno sem poskusila primanjkljaj nadoknaditi z obiskom drugega kinocen-tra, a se nekako ni izšlo. Razen kadar je šlo za film, ki se je večini zdel povsem brezzvezen, ni bilo upanja, da bi lahko gledal v miru kot nekoč. Kvečjemu obratno! Če si doživel predstavo, med katero je bilo sploh kaj miru, si bil povsem iz sebe od sreče. Smrad kokic s sosednjega stola, ki ti je dražil nosnice in dvigal želodec, je bil še najmanj, kar se je lahko zgodilo. Običajno je sledilo hrustanje in mlaskanje, ki se je vleklo ves film. Vmes se je slišalo srkanje pijače. Po možnosti takrat, ko je bil najbolj žalosten del filma in si že iskal robček... Najraje bi ga zatlačil nekomu... Ali pa si moral poslušati glasne »duhovite« komentarje prizorov. Če si seveda imel srečo, da so tvoji sosedje nekje do sredine filma zaključili svoje zelo nujne pogovore. O tem, kako jih prfoksi v šoli po nepotrebnem mrcvarijo, katera si je našla novega, kdo je koga prevaral in kje so koga nazadnje videli ter s kom . Skratka, debate o življenjsko pomembnih temah, ki ne morejo počakati do konca filma.
Za piko ni i je komu od njih še glasno zazvonil telefon in pogovor je stekel: »Halo! Zdravo, a ti si? V kinu sem, gledam eno dramo! Ne vem, če je za kaj, se je šele začelo. Kako si ti?« In v tem stilu naprej... Kakšna opozorila na začetku predstav, da bi bilo dobro ugasniti telefone, lepo vas prosim! Očitno niso mogla preglasiti tistih, ki so se prišli v kino pogovarjat, torej jih niso slišali. Tudi jezni pogledi okolice niso zalegli
-	kot da se jih v temi sploh vidi - kaj šele, da bi se kdo oziral na besen pššš. Po mojem so domnevali, da piha iz klimatske naprave .
Pred kratkim je kolega razlagal, da je nič hudega sluteč šel gledat nekakšno uspešnico v stilu vsesplošnih pretepanj, reševanja sveta in nadnaravno sposobnih junakov. Poleg njega sta sedela mladca s kokicami in pivom, ki sta ne samo jedla in pila, temveč vmes še s kokicami obmetavala okoliška dekleta, brcala v prednje sedeže, da niso mogli v miru gledati, vmes šla vsaj desetkrat na stranišče
-	pivo deluje! Pa še telefonirala sta, ker se je film očitno vlekel... Zakaj ju nihče ni vrgel ven? Ker očitno hodijo v kino sami taki, ki imajo neverjetno močne živce!
Če torej želite preveriti, kako tolerantni ste, priporočam odhod v kino. Po možnosti kupite karto za ogled kakšnega hita, ki je dobro obiskan. Le tako boste namreč ugotovili, ali zdržite ves film na svojem mestu brez pripomb in na koncu celo veste, kaj se je dogajalo na platnu, ali pa vam poči film že na začetku filma. V prvem primeru ste dobro opremljeni za vse življenjske preizkušnje teh časov, če vam ni uspelo, pač sodite med neprilagojene osebke iz prejšnjega stoletja, ki si filme ogledujejo le še doma ali v mestnem kinu, kjer na srečo vrtijo same »brezzvezne« filme. Brez ko-kic, kokakole, telefonov in komentarjev! Pravi filmski raj!
PS: Mogoče ne bi bila slaba kakšna sociološka raziskava na temo Mladi in njihovo dojemanje zabave. Rezultati bi bili verjetno zelo zanimivi... Med odgovori na vprašanje, zakaj hodite v kino, bi bilo treba na primer ponuditi kakšnih deset možnosti, med katerimi ne bi bilo tiste »zaradi ogleda filma« .
FILMOFILKA
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
pravoslavna cerkvena podoba
azuska miselna
igra britanska reka
Robat romantik išče elegantno gospodično. Mora biti strastna ...
Povsod zvaml
kraj pri vačah
del ljubljane pod šmarno
alma karun
indijansko pleme
pravni akt ustanove
del maribora
En
navidezno zdravilo
polivinil-klorid
Švedska
igralka ekberg
stara doiž1nska mera
enovalent-nl radikal
mesto v ukrajini
oče (uubk.)
pomanjkanje hrane
različna ivan vokala
cankar -
spona
snovzaza- 13 mazovanje izraelski kmetuski kolektiv
gradbeni material
mirno sožitje omersa nikolaj
reka v bosni
15
prodajalna vina
dvigalo [pog.) prvotni prebivalci italije
ribja jajčeca sodobniki keltov
župnua
induska zvezna država
nerodna ženska (slabš.)
slovesno kosilo
čebelji produkt
sanitetni material
obveznost, jamstvo, poroštvo
padec temperature
tretji sklon
ameriška igralka (gena lee)
drugi mesec v letvi
tenisač kavčič
zaobljen, okrogel predmet
del ljubljane
verdueva opera nepre-vodnik
gl. mesto egipta (ang.) pribaltska država
19
nebesni svod
pakistanski pout1k (ali)
nemška pevka
severno ati. vojaški
france tomaž1č hiša (it.)
tropsko drevo
majhna iskra
trivalente kisik
nemški avto
slovenski raper
zajedavska rastlina
del stanovanja
vražni obesek
vrs1aradio-akt1vnih žarkov
14
Križam Ke &
uganke
mohamedova vera
radioaktivna kovina
spodrsljaj (žarg.) ime
(lat.)
španska princesa
grško gorovje
čebelji samec
žgana puača
avtorska agencija slovenue
mesto peruja
letnic v lesu
17
župan v ilirskih provincah umet.zgod. (nace)
šodo
natrijev karbonat
kraj pri ljubljani
fiatov avto glavno mesto afganistana
peiero-
stopni jambski verz
slovenski pisec ker-mauner
južnoafriška republika hodnik
luksemburška tv
ENAKI ČRKI
izmišljena novicav časopisu
slikarka plesienjak vinko korent
20
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni paket kozmetike
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Laurent Ga-ude Eldorado
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Luko Palje-tak Grenlandski metulj
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 4. oktobra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 75
Vodoravno: MEMO, ZVENK, AVAR, VALER, CIROZA, ADI, UTEŽ, RIBEŽ, RACAK, ZOLA, GEA, RAZKROJ, OPOMIN, MANDELA, PALUBA, EVA, NOTES, ORALO, KRT, VIP, LE, JT, ENZO, OMET, LIJ, NIT, OZIRIS, OTA, IZOBESEK, TEKS-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
		17	18	19	20		
Ona: Začeli se boste zavedati, da ste se v zadnjem času vse preveč prepuščali instinktu. Poskusite raje s treznejšo presojo, saj je to še edini preostali način, ki ga niste poskusili. In nikar se ne zanašajte na srečo!
On: Vse je odvisno predvsem od vas, saj lahko le sami spremenite svoj dosedanji način življenja. Čaka vas prijetno presenečenje v ljubezni, ki se ga splača izkoristiti. Nekdo še vedno čaka - toda kako dolgo še?
Ona: Nepričakovan obisk vam bo docela spremenil načrte, vendar bo prinesel tudi dobre novice, ki ste jih na nek način že slutili. Ob prijetnem pomenku se boste spomnili starih časov, ki jih malce pogrešate.
On: Nikar ne izgubljajte časa z osebo, ki si tega ne zasluži. Našli boste tisto, kar ste že dolgo iskali. Izkoristite vse možnosti, ki se vam bodo ponudile. Saj veste, železo se kuje, dokler je še vroče!
TEHTNICA fl
Ona: V prepiru, ki se vam obeta, boste največ dosegli s strpnostjo, kar ne pomeni, da se morate tudi umakniti. Poskusite z majhno ukano, saj boste na ta način izvedeli tudi stvari, ki jih ne bi smeli vedeti.
On: Prijeten sprehod vam bo popestril dolgočasen vsakdanjik, prav tako pa vam bo prinesel nekaj, kar si že dolgo želite. Imate možnost, da preživite čudovit konec tedna, zato nikar ne počnite neumnosti.
Ona: Nekomu boste dobesedno padli v objem, kar vam bo na nek način celo všeč. Situacija bo resda skrajno komična, vendar se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boste za stvar vi sami.
On: Nenadoma se do pojavila še neka tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte, še preden boste ugotovili, kaj želi. Toda kaj hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer.
DVOJČKA 3ft ■ STRELEC #
Ona: Če boste samo čakali, da naredi partner prvi korak, in pri tem govorili, kako je svet krut in nepravičen, se vam ne obeta nič dobrega. Včasih se je treba za izpolnitev skritih želja precej potruditi, zato nikar ne odlašajte!
On: Čeprav mislite, da ste nekoga preslepili, ni tako, kar boste lahko zelo kmalu občutili tudi na lastni koži. Vendar bodo to le kratkotrajne neprijetnosti, ki jih boste zlahka prebrodili. Toda kako dolgo vam bo še uspevalo?
Ona: Prijetna družba vam bo pregnala črne misli, ki se vam že nekaj dni prav kronično podijo po glavi. In videli boste nekoga, ki ga že dolgo iščete. Sprejmite njegovo povabilo, saj si lahko obetate samo najboljše stvari...
On: Kakorkoli se boste obrnili, se boste na koncu vedno znova znašli v zanimivi pustolovščini, ki vas bo popolnoma prevzela. Ne bodite nepotrpežljivi, saj se bodo zadeve začele odvijati hitreje, kot pričakujete.
Ona: Poslovno se vam bo trenutno sicer izšlo, vendar se na obzorju že zbirajo črni oblaki. Poskrbite za morebitna presenečenja, ki niti niso tako nedolžna, kot se vam je to dozdevalo na prvi pogled.
On: V zadnjem trenutku vam bo uspelo skleniti posel, ki ste si ga tako želeli. Zdaj se boste lahko končno prepustili tudi uresničevanju ljubezenskih načrtov, kar ste zadnje čase kar nekako zanemarjali.
KOZOROG ^
Ona: Dokler ne boste uporabili pravih čustev, bo vaše sanjarjenje o veliki ljubezni popolnoma zaman. Nehajte se sprenevedati in ne igrajte se s čustvi drugih, saj se vam bo to kaj hitro maščevalo. In takrat ne bo prijetno .
On: Nikar se preveč ne zanašajte na pomoč prijateljev, ampak raje kar sami pošteno pljunite v roke. Ko bodo ostali videli to vašo vnemo, vam bodo tudi oni kaj hitro priskočili na pomoč. Razpoloženje bo več kot veselo.
TIL, NAROD, SVILOTISK, ANALIZA, EN, KROTA, ORANGUTAN, GRO, VAS, PR, UB, TI, TORI, MIKADO, REZ, ETER, M, AMI, NEPAL, OČEK, TRASA, ŠATO.
Geslo: Človeku podobne opice
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon za tajsko masažo, prejme: Božena Sotlar, Malgajeva 30, Šentjur.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Laurent Ga-ude Eldorado, prejme: Nada Srt, Na gradišču 18, Mozirje.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Uroš Ahčan Orel s Škrlatnega vrha, prejme: Marija Kamenšek, Rimska cesta 4a, Laško.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
Ona: S srčnim izvoljencem si bosta končno lahko vzela nekaj časa tudi drug za drugega, kar vas bo navdalo z zelo prijetnimi čustvi. Le zakaj si večkrat ne privoščita takšnega razvedrila, ki vaju oba tako zadovoljuje?
On: Ravnajte tako, kot čutite, in vse bo lepo in prav. Preveliki telesni napori bodo slabo vplivali na vaše zdravstveno stanje, zato si dobro odpočijte, privoščite si sprehod v naravo in si naberite svežih moči za nove podvige.
DEVICA
Ona: Pomagali boste prijateljici v težavah, saj ste bili prav vi tisti, ki ste v največji meri prispevali k njenemu zapletenemu položaju, tako posredno kot tudi neposredno. Sicer pa je to le del vašega načrta.
On: Priznali boste svoje pretekle napake in si s tem ponovno pridobili tako naklonjenost kot tudi zaupanje okolice. Tokrat se boste svojih obljub o spremembi življenja tudi držali, kar bo več kot prijetna sprememba.
VODNAR
Ona: Neverjetno hitro vam bo uspelo, da se boste ponovno pobrali. In to vam bo prineslo prav presenetljive rezultate, saj bodo ostali povsem zmedeni. Torej pohitite, tako v ljubezni kot tudi drugje.
On: Česarkoli se boste lotili, vse vam bo šlo kot po maslu. Dobro bi bilo, da bi trenutno ugodno situacijo izkoristili tudi na ljubezenskem področju, kjer zadnje čase ne gre vse, kot si želite.
Ona: S sodelavci se boste odločili za prijetno zabavo, od katere si prav vi obetate največ. Pohitite, da vam priložnost ne pobegne. Poslovne zadeve pustite ob strani, saj se vam ne obeta prav nič dobrega.
On: Privoščili si boste domiselno šalo. ki bo nekoga hudo prizadela. Hkrati boste izvedeli nekaj prav presenetljivega, kar vam bo v veliki meri pomagalo pri osvajanju osebe, s katero nikakor ne morete najti skupnega jezika.
2
6
3
4
5
8
10
7
12
18
9
16
11
In še četverica, brez katere petkovega praznovanja v Gimnaziji Celje - Center morda sploh ne bi bilo. Z leve: današnji ravnatelj II. osnovne šole Celje Igor Topole, Ivan Kapš, ki je ravnateljstvo GCC predal Igorju Majerletu, in še Kapšev predhodnik dr. Emil Rojc, ki je pedagoško šolo v Celju vodil do svojega odhoda v politiko.
Zamenjava vlog
Jubilej šolske stavbe v Kosovelovi ulici 1 so nekdanji učenci in dijaki ter današnja mladež, ki obiskuje Gimnazijo Celje - Center praznovali skupaj. Veliko medgeneracijsko druženje je minilo v znamenju obujanja spominov na lastna šolska leta, nizanju pripovedi o tem, kje in kako danes živijo nekdanji sošolci, ter nenazadnje tudi v skupnem koncertu medgeneracij-skega pevskega zbora ter šolskih glasbenih skupin. Hkrati je bilo tudi simpatična priložnost za zamenjavo vlog, še zlasti ob obisku šolskega muzeja, ki so ga uredili v eni od učilnic.
IS, foto: GrupA
Bi nas moralo skrbeti, ker so direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca posadili v zadnjo klop? Očitno ne, saj se je po njegovem širokem nasmehu sodeč v petek zvečer še kako dobro imel.
RUMENA STRAN
Če si koga niti v sanjah ne znamo predstavljati s palico v učilnici, potem je to zagotovo ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. Znana po svoji potrpežljivosti in odprtosti do otrok še iz časov, ko je dnevno po nekaj ur preživela v učilnici, je tudi tokrat z (morda pa le malo prisiljenim) nasmehom na obrazu poslušno pomolila roko predse. Če jih je dobila po prstih, jih je zagotovo zaradi prežive barve laka za nohte ...
»Razumem, gospa učiteljica. Da, gospa učiteljica, odslej bom bolj priden. Seveda, tudi očala si bom nadel, da bom videl na tablo in sledil razlagi,« je odžebral ravnatelj III. osnovne šole Celje Ivan Janez Domitrovič in ob tem pokazal obe roki, da mu kdo ne bi očital fig v žepu. Kolikor vemo, mu je uspelo in stroga učiteljica tokrat ni zavihtela palice.
Ana poskrbela za polne kozarce
Da so Anin dvor v Rogaški Slatini, ki združuje pet muzejskih zbirk in prireditveno dvorano, že nestrpno pričakovali, dokazuje tudi obisk številnih pomembnežev, ki so se zbrali na slovesnem odprtju. Priznali so, da si v gneči razstavljenega niso mogli zares podrobno ogledati in da bodo zato v dvor še prišli.
AD
Foto: GrupA
Župan občine Podčetrtek Peter Misja (levo) dobro ve, kako zahtevna naloga je spraviti pod streho nekajmilijonske naložbe. Ve pa tudi, da je z načelnikom šmarske upravne enote Vinkom Habjanom dobro biti v odličnih odnosih, saj brez potrebnih dovoljenj pač ne gre. Je tudi direktorica šmarskega zdravstvenega doma Irena Nunčič lobirala za kakšen prizidek k zdravstvenemu domu?
Slatinski župan mag. Branko Kidrič (desno) ima Anin dvor že praktično v malem prstu, zaupal pa nam je, da se sam najbolje počuti pri vodni zbirki. Pravi, da ga šum vode neizmerno pomirja. In v takšnem tempu življenja, kot ga ima, je pričakovati, da bo v spodnjih prostorih Aninega dvora reden gost. Veselje ob otvoritvi je z njim je delil tudi župan Dobrne Martin Brecl.
Aninega dvora so še kako veseli ljudje iz sveta kulture. Saksofonist in član skupine Leeloojamais Lovro Ravbar (levo) in igralec Aljoša Kovačič sta med pogostitvijo kovala načrt, kako »žuranje« potegniti čim bolj pozno v noč (ali celo v zgodnje jutro).