Komentar tedna Neštetokrat smo že zapisali, da postajajo načela nove ustave praksa. Zdi pa se, da smo nekoliko pozabili na dejstvo, da je za — na primer — oceno uresničevanje ustave na področju združenega dela bistveno, koliko se dejansko spreminja položaj delovnega človeka pri upravljanju z rezultati svojega dela. To je tudi podlaga za njegovo upravljanje celotne družbene reprodukcije. Vse ustavno opredeljene organizacije delavcev so namreč le sredstvo za njihovo uresničevanje družbene moči. Najbolj objektivna podlaga za ocenjevanje uresničevanja ustave je zato delavčevo odločanje o rezultatih živega in minulega dela, kar se izraža v celotnem dohodku TOZD. Odločanje o celotnem odhodku pa je hkrati tudi edina realna podlaga za spreminjanje vseh odnosov v vseh delih družbe. V teh luči moramo gledati na uresničevanje ustave, v tej luči moramo razreševati tudi nekatere probleme, kot so na primer pojavi zapiranja TOZD in delovnih organizacij, podjetniška miselnost in njej ustrezno obnašanje, nesamoupravno združevanje sredstev in dela, itd. Omenjene slabosti nas opozarjajo, tako pa je pred nedavnim oblikoval svoje pripombe tudi CK ZKS, da je delavec v današnjiku še vedno prepogosto ločen od rezultatov in pogojev svojega dela. Ko se v delovnih organizacijah odloča, je delavec še vedno prepogosto objekt, ne pa subjekt samoupravnega razmišljanja in odločanja o rezultatih dela. Pri tem naj opozorimo, da anonimnost delavcev še vedno pogojuje številne elemente mezdnega odnosa, ki mu je naša praksa in teorija že zdavnaj napovedala odločen boj. Posledice takšnega stanja seveda niso razveseljive. Dogaja se, da se zato delavčev interes in razumevanje konča že na meji odnosov v organizaciji združenega dela, kar korenini v nekakšni družbeni izoliranosti delavca, kamor ga je potisnil ponekod še prevladujoč odnos kapitala in posameznikov, ki o njem odločajo. Zato se tudi inflacija, naraščanje cen in gospodarska ne-stabinosti kažejo premnogokrat delavcu kot izredno odtujena dejstva, na katera nima upravljalskega vpliva. Namerno smo nekoliko bolj poudarilis nekatere slabosti, ki še vedno štrlijo nad nesporno doseženimi uspehi pri uveljavljanju ustavnih določil. Tako imajo na primer vsi pozitivni rezultati velik odmev tudi med delavci doslej enovito organiziranih delovnih organizacij, saj vedno odločneje zahtevajo ponovno proučitev pogojev za organiziranje v temeljne organizacije združenega dela. Zahtevajo torej tisto, kar jim ustava omogoča. Zahtevajo takšno organiziranost, da bodo lahko prek nje enkrat za vselej obračunali z ostanki preživelih mezdnih odnosov. MILAN MEDEN POSVET 0 CELODNEVNI ŠOLI Komite občinske konference ZKS Velenje je v četrtek, 9. januarja, v prostorih skupščine občine sklical posvet o celodnevni šoli. Poleg predstavnikov izvršnega sveta skupščine, novega vzgojno-izobraževalnega zavoda v Šaleški dolini, temeljne izobraževalne skupnosti ter učiteljev osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja in drugih strokovnih sodelavcev, ki so največ delali v pripravah na COŠ, sta se pogovora udeležila tudi predsednik za idejnopolitična vprašanja pri CK ZKS prof. Emil Roje in direktor republiškega zavoda za šolstvo Boris Lipužič. Na posvetu sta predstavnika republike izrekla priznanje za napore, ki so jih v občini vložili v to, da bo šoštanjska šola med tistimi šestimi šolami v Sloveniji, ki bodo že prihodnji mesec prešle na celodnevno šolo. mm lili 17. januar 1975 - leto XI - št. 2 (261) cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks Z velenjskega pogovora o celodnevni šoli . O VARSTVU OKOLJA V ŠALEŠKI DOLINI POMEMBNA PRIDOBITEV ZA ŠOŠTANJ Komisija za varstvo okolja pri skupščini občine Velenje, njen predsednik je Peter Krapež, je imela doslej dve seji, na katerih je razpravljala o predlogu zakona o varstvu zraka, obravnavala je poročilo o delih za ureditev okolice velenj-skega gradu, na zadnji seji pa je obravnavala gradivo o problematiki varstva okolja v Šaleški dolini. Za urejanje okolice velenjskega gradu skrbi Društvo rudarskih inženirjev in tehni-.kov, ki si zadnje čase prizadeva, da bi uredilo grad in ožjo okolico, posebej še zato, ker je začel odmirati hrast, zaradi česar je prizadet izgled bližnje okolice. Načrti za ureditev okolice velenjskega gradu so, vendar pa za dela niso zagotovljena vsa potrebna sredstva. Ob tem člani komisije za varstvo okolja opozarjajo, da bi bilo treba verjetno zaščititi širše območje, da bi ohranili grad in njegovo okolico vsaj tako, kakršna je zdaj. Člani pa so bili tudi mnenja, da naj bi nasploh komisija za varstvo okolja dajala soglasja h generalnim urbanističnim programom, na vpogled pa naj bi dobivala še urbanistične in zazidalne načrte. Ob obravnavi predloga gradiva skupnosti slovenskih občin o oblikovanju samo- upravnih interesnih skupnosti za varstvo okolja so bili člani komisije za varstvo okolja pri skupščini občine Velenje mnenja, da naj bi skupnost oblikovali v skladu , z 52. členom Ustave SFR Jugoslavije, in sicer za območje občine. Samoupravna interesna skupnost za varstvo okolja naj bi se združevala v zvezo interesnih skupnosti na območju regije, bila pa naj bi enakovredna ostalim samoupravnim interesnim skupnostim v občini. Komisija za varstvo okolja pri skupščini občine Velenje pa je na zadnji seji sprejela tudi vrsto konkretnih nalog v zvezi s problematiko varstva okolja v Šaleški dolini. mmmmammmmmm HHBMHII ■iHmHnmi ■HHBHMHHHHHMI NOV KULTURNI HRAM Najpozneje za letošnji slovenski kulturni praznik, 8. februar, bodo prebivalci Šoštanja bogatejši za nov dom kulture. Naposled bo uresničena dolgoletna želja prebivalcev tega mesteca v Šaleški dolini, da dobijo nove, primernejše prostore, za kulturno prosvetno dejavnost in društveno življenje nasploh. Zaradi rudarskih del morajo stari dom svobode porušiti, zaradi oddaljenosti tega doma od mestnega središča in neprimernih prostorov pa v njem že zdaj ni bilo mogoče bolj razmahniti amaterske kulturno prosvetne dejavnosti. S pripravljalnimi deli za gradnjo novega doma kulture v Šoštanju so začeli ob koncu leta 1973, dela pa je izvajal Gradiš. Novi kulturni dom so zgradili v samem središču starega dela Šoštanja, in sicer na prostoru med hotelom Kajuhov dom in Pako. Dela bodo veljala okrog 7,5 milijona dinarjev, pri čemer so dobili 5 milijonov dinarjev na račun odškodnine za dom Svobode, 2 milijona dinarjev pa iz občinskega sklada za negospodarske investicije. V novem domu kulture v Šo- štanju bo velika dvorana s 300 sedeži, večnamenski prostor, ki bo prišel še kako prav tudi šoštanjskim družbenopolitičnim organizacijam in društvom, pa še nekaj drugih prostofov. V domu bodo uredili tudi Napot-nikovo spominsko sobo, v kateri bodo zbrali gradivo in zapuščino tega velikega krajana Šoštanja in Šaleške doline. V novi kulturni hram pa bodo preselili tudi knjižnico. • MAŠKARADA V ŠOŠTANJU Pustno rajanje je pred durmi. V nekaterih krajih se na pustne maškarade že temeljito pripravljajo. Zvedeli smo, da bodo letos v Šoštanju pripravili veliko pustno maškarado. To pripravlja košarkarski in rokometni klub. Maškarada bo 8. februarja ob 20. uri v domu TVD Partizan. Igral bo ansambel Union iz Ljubljane, pela pa Andreja Zupančič in Oto Pestner. Vstopnice prodajajo od 20. januarja dalje v trafiki na Glavnem trgu. OD 20.1. DO 20.2.1975 DNEVNO OD 9. DO 18. URE ORGANIZIRA SODOBNA OPREMA V PROSTORIH DOMA DRUŽBENIH ORGANIZACIJ PESJE PRI VELENJU RAZPRODAJO od30-50% KUHINJSKIH ELEMENTOV GORENJE IZ OPUŠČENEGA PROGRAMA CENEJE ZADETO JATOVO LETALO - V ponedeljek, 13. januarja, ob 12.20 je bilo Jatovo letalo na pariškem letališču Orly zadeto z izstrelkom iz bazuke. Na srečo izstrelek ni eksplodiral, ranil je le stevarda Ramiza Tahimoviča. V letalu ni bilo potnikov. Ti so že čakali na letališču za vkrcavanje. Kot je znano, so teroristi, predstavniki „Črnega septembra" hoteli zadeti izraelsko letalo, ki je vozilo po pristajalni stezi. - Na fotografiji je poškodovano letalo JAT, s krogom pa je označeno mesto zadetka. Najtežji problem 3,5-milijonskega .....slce NENAVADEN PROTEST -Rima je stanovanjska kriza in slabe življenjslce razmere mnogih prebivalcev glavnega mest,a Italije. Ni skrivnost, da stanuje blizu milijon ljudi ilegalno v barakah in drugih zasilnih bivališčih. Pri tem pa je 30 tisoč stanovanj praznih zaradi visokih stanarin. Zaradi protesta proti takšnim razmeram so se prebivalci nekega naselja barak - v žargonu imenujejo takšno naselje ,,barakati" - zbrali na trgu pred mestnim svetom in postavili .jedilnico". Na ta način so hoteli opozoriti nase in na nemogoče življenjske razmere. - Na' fotografiji vidimo nenavadno kosilo sredi trga v glavnem italijanskem mestu. KDO ZNA LEPŠE - Lepopis je na Japonskem še vedno v posebni veljavi. Učijo ga tudi na višjih šolah. Lepopisci so svojevrstni mojstri, ker je japonska pisava slikovita in ima vsak znak estetske in likovne kvalitete. Na Japonskem imajo mojstri lepopisja vsako leto posebne slovesnosti, kjer izberejo najlepši rokopis. Povorka tekmovalcev (na fotografiji) krene za novo leto po ulicah Tokia. Zatem pa izberejo najboljšega lepopisca leta. i j * * * S * ZADNjE DNI PO SVETU... i ! ! i i * 4 * * * * * • VOJNA V INDOKINI SE ŠIRI Južni Vietnam in Kam-bodža sta si ta teden zagotovila stalno mesto na prvih straneh svetovnega tiska, toda to je pozornost, ki nikogar ne razveseljuje. Dejstvo je namreč, da si svet želi mir povsod in kajpak tudi v Indokini, da pa žal položaj na tem občutljivem področju postaja iz dneva v dan bolj napet in negotov. Spopadi so postali sestavni del vsakdanjosti Indo-kine in čeprav je bilo to s presledki tako že vse od podpisa pariških sporazumov, pa smo lahko to pot toliko bolj zaskrbljeni zaradi tega, ker to niso več omejeni lokalni boji, marveč zares velike operacije, v katerih sodeluje na obeh straneh na tisoče vojakov, tanki in letala. To so vojaške operacije, ki grozijo, da se razširijo v odkrito vojno, ki lahko pokoplje vse, kar je bilo v Indokini tako mukotrpno ustvarjenega tudi s sodelovanjem velikih sil. Vrh so spopadi v Južnem Vietnamu dosegli z zavzetjem mesta Phouc Binha, ki ga sajgonske enote niso mogle ubraniti pred naskokom osvobodilnih sil. To je prvo provincijsko mesto, ki je padlo v roke osvobodilnim silam po podpisu pariških sporazumov, kar samo po sebi dovolj zgovorno priča o srditosti bojev. Prav tako je tudi v sosednji Kambodži, kjer režimske enote • obvladajo samo utijena večja mesta, dežela pa je v rokah Sihanuku zvestih sil. V obeh primerih se režima držita samo zahvaljujoč oijaški ameriški vojni in ekonomski pomoči, ki stane ameriške davkoplačevalce poldrugo milijardo dolaijev. letno. Obe strani obtožujeta v Vietnamu druga drugo, da sta krivi za sedanjo zaostritev položaja, toda pri tem je nesporno, da v Thiejevem interesu nikakor ni uresničiti določila pariških sporazumov. Če bi se namreč to zgodilo, bi slej ko prej zanesljivo izgubil oblast. Tega se dobro zaveda in zato pod pretvezo, da ščiti deželo pred komunistično nevarnostjo", skuša zavestno zavračati vse tisto, kar bi bil po pariških sporazumih njegov režim dolžan storiti. • NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU RASTE Medtem pa se slabša položaj tudi na Bližnjem vzhodu, kjer izraelske enote nenehno in sistematično napadajo oporišča palestinskih ko-mandosov v sosednjem Libanonu. Ti vpadi, ki pomenijo izredno grobo kršitev libanonske suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, se utegnejo razrasti tudi v večje oborožene spopade in celo v vojno, ki bo znova prinesla vse tiste nevarnosti, katerim smo se ob zadnjem arabsko-izraelskem spopadu komaj izognili. To je še toliko bolj nevarno zaradi tega, ker so medtem zastala tudi prizadevanja za politično rešitev problema. Pobuda ameriškega zunanjega ministra Kissingeija je splahnela, za njo pa je ostala praznina. Tako smo na Bližnjem vzhodu v nekem nevarnem obdobju, za katerega je značilno upadanje navdušenja za možnosti, ki jih nudijo politične rešitve in krepitev tistih sil, ki se zavzemajo za vojaško rešitev. Še vedno ni znano, kdaj se bodo začela ženevska pogajanja in kdo vse bo na njih sodeloval. Američani so še vedno pristaši počasne diplomacije. Menijo, da je treba rešitev iskati v postopnih pogajanjih med prizadetimi strankami in sicer ločeno. Tako naj bi se najprej domenili Izraelci in Egip- čani, nato, denimo, Izraelci in Sirci in tako naprej. Arabska stran je hudo v dvomih glede uspešnosti takega postopka, zakaj v njem vidijo nevarnost, da bi se Izrael z ameriško pomočjo lahko sporazumeval zdaj s tem in zdaj z onim partneijem na škodo tretjega. • KONČAN OBISK VVHITLAMA Avstralski premier Gough Whitlam je končal uredni obisk v Jugoslaviji in ob. koncu poudaril, da je zelo zadovoljen z rezultati pogovorov, ki jih je imel z jugoslovanskimi voditelji. Potrdil je interes Avstralije za plodno sodelovanje z Jugoslavijo, od katere jo sicer ločijo velike zemljepisne daljave, vendar pa zbližujejo enaka ali podobna stgjišča do mnogih bistvenih problemov današnjega sveta. • KOROŠKI SLOVENCI OBTOŽUJEJO Tačas pa je ostalo v odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo še vedno na istem, kar zadeva upravičene zahteve Koroških Slovencev. Avstrijska vlada vztraja na svojih nesprejemljivih stališčih, da je storila za Koroške Slovence več, kot bi po avstrijski državni pogodbi morala, slednji pa teijajo, naj ta določila uresničijo, tako kot bi jih morali. PROGRAM - Predsedstvo CK ZKS je razpravljalo o vsebinskih osnovah iir predlogih za kadrovsko izpopolnitev republiškega izvršnega sveta in republiških upravnih organov. Predsedstvo se je tudi dogovorilo o prograhiu svojega nadaljnjega dela: še v januarju bo obravnavalo poročilo svoje komisije, kije ocenila razmere na fakulteti za sociologijo, politologijo in novinarstvo, v prvi polovici februaija idejnipolitične razmere v Ljubljani, zatem pa se bo vključilo v priprave na 4. sejo CK ZKS, namenjeno oceni aktivnosti objektivnih dejavnikov naše družbe pri razvijanju samoupravnih socialističnih odnosov. • NAFTA - V Vojvodini bodo letos dobili okoli milijon ton surove nafte in približno 800 milijonov kubičnih metrov naravnega plina. Res je, da so to doslej največje količine tega pomembnega energetskega goriva, predvidevajo pa, da se bodo te številke v prihodnjih letih še dvignile. V kolektivu „Naftagas" pravkar pripravljajo program razvoja do leta 1985, katerega smisel bo v razširitvi raziskav terena, ko bodo našli nafto in plin, pa bodo dela pospešili. Hkrati računajo tudi na popolnejše izkoriščanje obstoječih rezerv nafte in plina. • MLADINA - Temeljna in neposredna naloga Zveze socialistične mladine je v tem trenutku ustanavljanje osnovnih mladinskih organizacij v vseh okoljih, kjer to še ni stoijeno. To je najpomembnejša, predvsem politična in ne samo organizacij-sko-tehnična ■ naloga, je bilo rečeno na skupnem sestanku republiških, pokrajinskih in zveznega mladinskega vodstva, ki je bil v Kumrovcu. Namen tega dvodnevnega sestanka, ki se ga je udeležil tudi član izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Jure Bilič, je bil, naj bi po izmenjavi izkušenj, načrtov in mnenj o najpomembnejših vprašanjih koordibirali akcijo mladine v vseh krajih države. • LETALA - Namesto z modernimi DC-9, bo JAT do 31. marca letos na mnogih progah letal s karavelami, prvimi reaktivci našega potniškega zračnega ladjevja. Razlog za to spremembo je nesreča letala DC-9 konec .IN DOMOVINI 4 1 lanskega leta v bližini Beograda, pa poškodba našega letala med terorističnim napadom na pariškem letališču v začetku tega tedna, ter umik še dveh takšnih letal iz prometa zaradi tega, da bi jih poslal na tehnični pregled. 9 CEMENT - Ker niso dobivali dovolj premoga, so morali v trboveljski tovarni cementa prekiniti obratovanje v Kruppovi peči. Tako so dnevno izgubili okoli 250 ton cementa oziroma vsega skupaj 1500 ton. Ko so prejeli večje količine premoga iz Poljske in Bosne, so lahko pričeli obratovati tudi s to pečjo. Toda zdaj zaradi popravila peč spet stoji, pa je močno zmanjšana dnevna proizvodnja cementa. ^ SETEV - Po statističnih podatkih so v Vojvodini posejali pšenico na 398.257 ha polj. V družbenem sektoiju so zasejali 252.339 ha, zasebniki pa 137.257 ha njiv. Zlasti zgodnejši posevki so že lepo vzklili in se dobro razvijajo. Čeprav podatki kažejo, da prej predvideni program setve ni bil v celoti dosežen, je opravljena setev vendarle izreden uspeh. Opravljali so jo namreč v najtežjih in najneugodnejših vremenskih razmerah po vojni. Pri reševanju lanske letine in pri novi setvi so bili v drago- ceno pomoč vojvodinski mladinci, delavci in pripadniki JLA. • IZKAZNICE - Kot kaže, bodo odslej imeli v vsaki republiki svojo osebno izkaznico. Čeprav izkaznice ne bodo enotne in se bo, na primer, srbska močno razlikovala od slovenske, pa bodo veljale v vsej državi. Slovenska osebna izkaznica se bistveno ne bo razlikovala od sedanje. Kot doslej bo zalepljena v plastični ovitek. Na sprednji strani bo grb in napis države, republike in občine. Na levi strani bo prostor za fotografijo in serijsko številko, na sredini napis „osebna izkaznica," prostor za vpis imena, priimka in osebna matična številka. Ker se bodo veijetno do spomladi že odločili kakšno matično številko bo imel vsak Slovenec, bodo takrat tudi pri nas začeli z zamenjavo starih osebnih izkaznic. • UVOZ - Jugoslovani so lani tako kot v prejšnjih letih uvažali predvsem motorna vozila in dele zanje. Po podatkih zvezne carinske uprave so od januarja do oktobra lani naši državljani uvozili 13.375 osebnih avtomobilov, kar je za četrtino več kot v enakem obdobju predlanskim. Kot da bi zanemarili energetsko krizo in podražitev bencina, so naši ljudje lani kupovali tudi več tujih tovornih vozil. Kupili so jih 912, kar je za 43 odstotkov več kot od januarja do oktobra 1973. t r j 1 r t 2 t t V li S s t ž F B iz ni V ti Jd B IT • Aktualno O potrebnosti in neodložljivosti akcije stabilizacije in varčevanja smo že večkrat pisali Tokrat smo se znovaodločili za to temo, posebej še zavoljo tega, kar lahko ugotavljamo, da na vseh ravneh skokovito naraščajo stroški poslovanja, zaradi česar v temeljnih organizacijah združenega dela ne dosegajo takšnih finančnih rezultatov poslovanja, kot so jih načrtovali Posledica tega je zmanjšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva, slabšanje plačilne sposobnosti posameznih temeljnih organizacij združenega dela, vprašljivo pa je uresničevanje investicijskih programov. Podobno kot že nekajkrat doslej moramo tudi tokrat ugotoviti, da bi morale biti naloge v zvezi s stabilizacijo in varčevanjem v središču pozornosti prav v vseh sredinah, saj želimo in moramo bolje gospodariti. V Šaleški dolini ugotavljamo, da se v prizadevanja za stabili- zacijo in varčevanje vključuje vse več temeljnih organizacij združenega dela in organizacij združenega dela. Pisali smo že o stabilizacijskih in varčevalnih programih delovnih skupnosti znotraj Tovarne gosposinjske opreme Gorenje Velenje ter Rudarsko elektro- energetskega kombinata Velenje. Ob zadnjem obisku v Trgovskem in proizvodnem podjetju ERA Velenje, v Tovarni usnja Šoštanj, v velenjskem Integralu ter v Modnem salonu pa smo izvedeli, da so take programe pripravili tudi v teh delovnih skupnostih. V velenjskem Trgovskem in proizvodnem podjetju ERA si bodo zlasti še prizadevali izboljšati učinek na zaposlenega, bolj kot doslej bodo stimulirali nagrajevanje deljenega delovnega časa, prizadevali pa si bodo kar najbolj omejiti materialne stroške in kalo. Šoštanjski usnjarji so zlasti še podčrtali nujnost nadaljnjega povečanja izvoza, povečanja obsega proizvodnje, resničnega varčevanja no vseh področjih, v ospredje pa so postavili osebno odgovornost in disciplino ter samoupravno obnašanje. Dogovorili so se tudi, da bodo temeljito preučili vsako investicijo, saj želijo denar vlagati le v tiste programe, ki bodo zagotavljali ali večji izvoz ali večjo produktivnost. Spodbudno je, da so se v Šaleški dolini nasploh odločili za vsesplošno akcijo varčevanja. Osnovne organizacije Zveze komunistov bodo poskrbele, da dobijo vse temeljne organizacije združenega dela programe stabilizacije in varčevanja. Nasploh pa pripravljajo v Šaleški dolini široko akcijo varčevanja, za katero bodo skušali zainteresirati vse delovne ljudi in občane, vsakemu pa kar najbolj podrobno prikazati, kje in na kak način lahko varčuje. Seveda pa bi se morali ob tem prav vsi zavedati, da lahko varčujemo tudi s~ premišljenim sklicevanjem sestankov, zlasti pa še njihovo skrbno pripravljenostjo! imraimbiiraijia?^ ,r i in m i m 111 imunmi«— im naš ČA< OBISKALI SMO TRI KMETIJE V BELIH VODAH letnem planu, da bodo zgradili cesto na tem območju. Cesta naj bi bila okrog 500 metrov nad nami. Z njo naj bi povezali gozdove na tem območju. Sam bi za cesto prispeval štiri stare milijone, če bi jo lahko tudi mi uporabljali. Prav cesta bi bila Kmetije, ki so se odločile za preusmeritev, večkrat obišče tudi pospeševalec pri obratu kmetijstvo Šoštanj Jože Lempl. Na sliki v pogovoru s skorajšnjim gospodaijem na Goličnikovi kmetiji Stankom. V zadnjih letih je precej primerov, da kmetje - še zlasti v hribovitih predelih - ostajajo brez pridnih in močnih delovnih rok, ker mladi vse pogosteje odh^ajo v mesta, kjer je - kot so prepričani -bopi kruh. Zato se kmetovalci v želji, da bi obdržali mladega naslednika na kmetiji, vse pogosteje odločajo za modernizacijo svojih kmetij. V velenjski občini so že leta 1970 začeli načrtno preusmerjati kmetije v specializirano tržno proizvodnjo, da bi zavrli selitev pridnih rok s podeželja in primogli k intenzivnejšemu izkoriščanju kmetijskega prostora ter tako izboljšali življenjske pogoje preostalemu delu kmečkega prebivalsstva. Do jeseni lanskega leta je bilo v proces preusmerjanja v tej občini vključenih 88 kmetij ali 15 odstotkov vseh čistih kmetij. Kmetije, ki ležijo w višjih predelih, se usmerjajo v pitanje, v nižjih predelih pa v mlečno ali mešano proizvodnje*. Vendar se danes vse več kmetov odloča prav za mešano proizvodnjo zaradi stalnih nihanj na tržišču. Seveda kmetije daness same stroškov preušmeijanja ine bi zmogle, če v ta namen me bi dobile potrebnega denarja w obliki kreditov. v Tudi velenjski kmetovalci Biso mogli brez krediitov. Zadolžili so se za pet, desset ali pa še a več starih milijoniov in začeli izboljševati kmetije. Na začetku » zelo smelo vgrizmili v to jabolko napredka, darnes, ko so že na sredi poti ali pa šce dlje, pa so te nekoliko zaskrbljeni. Čeprav » dobili kredite pcod zelo dobrimi pogoji, se vencdarle bojijo, tako bodo vrnili demar glede na to, daje reprodukcijski material z dneva v dan dražjji, za živino pa ne dobgo velik o več kot »red teti. Sicer pa jje najbolje, la prisluhnem njihovim teža-Hun. da redim živino in malo sejem, kot pa veliko orati in nič pridelati. In tako smo se odločili za preusmeritev. Vedeli smo, da s svojim denarjem te naloge ne bomo mogli uresničiti. Za kredit smo zaprosili zadrugo (ERA-Tozd kmetijstvo Šoštanj op. p.). Leta 1972 smo dobili pet starih milijonov dinaijev kredita, lani najprej ponovno pet milijonov, nato pa še tri." S tem denarjem so si Goličnikovi preuredili hlev, v katerem je zdaj prostora za 30 glav živine, sezidali dve gnojni jami s skupno prostornino 160 kubičnih metrov, nakupili nekaj strojev, letos pa bodo naredili še novo ostrešje, potem pa jih čakata še dva silosa. Vendar teh — Jcot je menil Franc - letos ne bodo mogli narediti, ker ne bo denarja. ,,Denar, ki smo ga dobili,"je pristavila Terezija, „smo porabili za material, delali pa smo sami. Otroci kljub temu, da so zaposleni, zelo radi pomagajo narja že ne bo ostalo," sta menila. BREZ CESTE . IN ELEKTRIKE NI. ŽIVLJENJA Spustili smo se od Počivalnika navzdol po klancu in pri Savineku zavili na desno. Med vožnjo smo dohiteli štiri učence, ki so se vračali iz šole v Belih vodah, jih povabili v avtomobil in jim tako tisti dan za dobro uro hoje skrajšali pot. Povprašali smo jih, če vedo, kje je pri Zgornjem Berložniku. „Tale je njihova soseda," je povedal eden izmed njih in s prstom pokazal na drobno, desetletno učenko Andrejo. Po približno petih kilometrih sya z Andrejo prispela na njen dom. Njenega očeta sem vprašal, -če je še daleč do Zgornjega Berložnika. petnajst, dvajset minut," mi je odvrnil. „Z avtomobilom? " sem se • začudil. „Ne, peš," je dejal. ,,Z avtomobilom do njega ne morete, ker n^ceste. Še s traktorjem bi sstežavo prišli. Lahko bi se peljali le z vozom, ki bi ga vlekli voli. Pozimi, ko je sneg, pa so edino prevozno sredstvo dobro podkovani čevlji ali smuči." ,,Bo pa^Andrejca odšla Pred dnevi smo (obiskali tri anetije v Belih vod;ah. Dve iz-ned njih sta že začelii preusmer-ati proizvodnjo, lasstnik tretje >a se za to ni odločiil, ker nima liti možnosti. Do njiegove kmetje je mogoče priti le peš, po-imi, ko so visoki zaimeti, pa še o s težavo. Poleg tega kmetije udi nimajo električine napelja-re, ampak si svetijo kar s petro-ejkami ali svečami. In prav to ta vzroka, zaradi kaiterih se go-podar boji, da bo njegova kme-ija propadla, potem ko bosta z ieno obnemogla. ŽIVINA NIMA CENE Najprej smo se uistavili pri ranču in Tereziji Goličnik. ele vode 26. Ta kmetija je ena med najvišjih v velenjski obči-i, saj leži na višini 900 metrov. ' 'soseščini j? zrianai tudi pod nenom Počivalnik. „,Tu je vrh lanca, zato se je pned leti, ko no v glavnem še peš hodili, larsikdo ustavil pri inas, da bi ! nekoliko odpočil od dolge Dti in-ostalo je ime: „Počival-' ik", je dejal Franc Goličnik. Kmetija obsega 12! hektarjev bdelovalne zemlje:, ostalo tkiog 60 hektarjev) jpa so gozd i višin^ci pašniki. IPri hiši je em otrok. Pet jih jje zaposle-ih v dolini, ena hodii v kmetij-;o šolo, dva pa ssta doma: t-letni Stanko, ki tbo prevzel tnetjjo, in njegov 19>4etni brat ilvester, ki pa se narmerava za-osiiti. To bo storil p»o odsluže-ju vojaškega roka, Frranc in Te-^za sta povedala, da sta začela metijo preusmerjati pred dve-la letoma. Takrat sso imeli v levu le devet glav, dianes pa jih najo že 26. „Takratt sem tudi jljko sejal. Veliko weč kot da-es, toda pridelek jeje bil slab. ato sem si rekel, dda je bolje, doma. Še sreča. Drugače ne vem, kako bi zmogli toliko dela." Pri Goličnikovih z naslednikom ne bodo imeli težav. Doma bo ostal Stanko, ki ga kmetovanje zelo veseli. Če Franc in Terezija ne bi bila začela preusmerjati kmetije, kupila resda star traktor in nekaj drugih strojev, potrebnih za sodobno kmetovanje in avtomobila, verjetno tudi Stanka ne bi bila mogla zadržati doma. Zaskrbljena pa sta, kako bodo vračali kredit. „Preusmeril sem se le v pitanje živine. Mleka se mi ne splača prodajati, ker bi ga moral predaleč voziti. Do Šoštanja je kar 12 kilometrov. Pa tudi cesta je pozimi zelo slaba. Zdaj pa sem vedno bolj zaskrbljen, ker sem vložil veliko denarja v preusmeritev in ne vem, kako bom vse dolgove poravnaval; pa tudi če bo živina šla v denar. Krmila in material so iz leta v leto dražja, živina pa nima prave cene. Morda je tudi v tem treba iskati vzroke, zakaj mladi zapuščajo podeželje in odhajajo v industrijo. Doma pa ostajajo stari in že obnemogli starši. Če bo živina tudi v prihodnje tako poceni, bomo komaj dolgove vračali, za kaj drugega pa de- Marija in Franc Rezoničnik z vami," je dejala njena mati, „saj jim mora nesti Kmečki glas." Marijo in Franca Maze (domače Zgornji Berložnik) sem s težavo pripravil do pogovora. „Veliko je bilo že napisanega, še več izrečenega, pa nič ne pomaga," se je sprva branil pogovora 49-letni Franc. Franc in Marija imata 13 hektarjev zemlje in veliko gozda. V hlevu imata šest glav živine, pet prašičev in čredo ovac. Tudi onadva bi se odločila za preusmeritev kmetije, če ... če bi bila do njune kmetije speljana cesta in če bi v hiši gorela elektrika. Za delo sta zdaj ostala sama. Dva otroka sta zaposlena, eden je pri vojakih, dva pa obiskujeta šolo. Najmlajši je pri sestri v Šoštanju, kjer obiskuje osmi razred, drugi pa je v dijaškem domu v rudarskem šolskem centru v Velenju. Uči se za elektrikarja. Na kmetiji je veliko dela, ki pa ga Franc in Marija le težko zmoreta. Franc je povedal, da je do predlani še sproti plačeval davke, zdaj pa že dolguje kar devetsto tisoč starih dinarjev. „Davki rastejo, kmetija pa zaostaja, ker ne moreva več toliko delati, kot sva včasih. Marijo je garanje precej zdelalo. Vsako leto ima večje težave z nogami. Tudi moje zdravje se vedno bolj slabša, prav zato, ker me vse bolj tarejo skrbi, kaj bo z našo kmetijo." Najmanjši sin mi je dejal, da bi ostal doma, če bi videl boljše možnosti gospodarjenja. Pa ne vidi drugega kot trdo delo. Ko bi vsaj cesto imeli. GLIN Nazarje predvideva mendavdeset- tista, ki bi morda najmlajšega sina zadržala na kmetiji. Seveda bi potem morali nekako priti še do elektrike." Vendar Marija in Franc ne želita s silo zadržati doma nobenega izmed otrok. Razumela sta najprej starejšega sina, ki bi bil moral ostati na kmetiji, ko jima je nekega dne dejal, da gre od doma, v dolino, kjer bo imel reden zaslužek. Zato tudi najmlajšega ne bosta silila, naj ostane, če sam ne bo hotel. Ampak ga bosta pustila, da se bo šel učit za mehanika. Ne bi rada, da bi jima otroci kdaj pozneje očitali, da sta kriva, ker so morali ostati na kmetiji, na kateri v sedanjih razmerah ni možna nobena modernizacija in -to vse dotlej, dokler ne bo ceste. Hujša, kot vsako delo, je za njiju negotovost, kaj bo z njuno kmetijo. „Delala bova, dokler bova mogla, potem pa..." Samo zmajala sta z glavami in njune oči so postale solzne. Čez nekaj časa je Franc še dodal: „Najbolj nama je hudo, ker ne veva, kaj bo z nama na stara leta. Bojiva se samote ..." RAZMIŠLJAJO O KMEČKEM TURIZMU Tudi Rezoničnikovi so začeli pred dvema letoma preusmerjati kmetijo. Zdaj imajo v hlevu okrog 20 glav živine, kot pa kaže, bodo hlev kmalu tako preuredili, da bodo v njega spravili blizu 50 glav. Vendar je Franc Rezoničnik potožil, da zdaj ne dela več s takšno vnemo, kot je na začetku. Nekoliko me skrbi, ker ne'vem, če se bo moderniziranje kmetije obrestovalo, glede na nizke odkupne cene živine. Prodal sem štiri bike. Denarja, ki sem ga zanje dobil, pa je bilo komajda nekaj več kot za štiri mlade. Če bo tako naprej, ne vem, kako bomo shajali. Res je, da imamo velik gozd, vendar če lesa sami ne posekamo in odpeljemo iz gozda, nimamo nobenega zaslužka z njim. Vsega pa z Marijo (ženo) ne zmoreva. Otroci nama pa tudi ne morejo pomagati. Najmlajši ima šele pet let, Andrejka hodi še v šolo. Preostali trije pa so zdoma, Spomladi se bo vrnil le eden, ker bo končal kmetijsko šolo v Šentjurju. Ta bo ostal tudi na kmetiji. Zdaj bi ga najbolj potreboval, toda kaj ko ni odslužil še vojaščine." Na drugi strani pa pri Rezo-ničnikovih razmišljajo tudi o tem, da bi se začeli ukvaijati s kmečkim turizmom. Za to jih navdušujejo zlasti turisti, ki pogostokrat zaidejo v ta prelepi 1 kraj velenjske občine. Da bi lahko oddajali sobe, bi morali preurediti hišo, ki je zelo velika. Zato pa bi spet potrebovali kredit, vendar si ga ne upajo najeti. „Še teh sedem milijonov bomo težko vrnili, če se cene živine ne bodo zbopale," sta dejala. Predstavili smo tri kmetije. Dve izmed njih sta se odločili za preusmeritev, na tretji pa o tem ne morejo razmišljati, ker je tako rekoč odrezana od sveta. Prvi dve sta se rešili propada s preusmeritvijo, čeprav sta gospodarja zaskrbljena glede cen živine, za Zgornjega Berložnika pa je rešitev cesta in elektrika. S. VOVK Franc in Marija Maze JAS ČAS 3 v IZ VELENJSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV # iz VELENJSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ VELENJSKIH DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ VELENJSKIH NAŠ KOMENTAR Bolj spodbujati izvozna prizadevanja Čeprav smo dosegli v zadnjem času tudi pri nas pomembne uspehe pri vključevanju v mednarodno blagovno menjavo, pa moramo v letošnjem letu še povečati prodajo na tuje. Med delovne skupnosti, ki prodajajo svoje izdelke na tuja tržišča, se pojavljajo nove, ki iz leta v leto večajo vrednost izvoza. Vključevanje v mednarodno blagovno menjavo zavzema tako vse večji razmah. Ob tem pa večkrat, žal, ugotavljamo, da prizadevanja delovnih skupnosti za vključevanje v mednarodno delitev dela niso posebej, ali pa ne zadosti, spodbujana. V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, na primer, smo v zadnjem času večkrat slišali, da so imeli velike težave pri zagotavljanju posojil za pripravo izvoza. Nasploh pa je izvoz premalo spodbujan. Na tujem, bodi zapisano mimogrede, izvozna prizadevanja proizvajalcev strojev in opreme za gospodinjstva, bolj spodbujajo, sprejete pa so tudi dolgoročne rešitve za pospeševanje izvoza. Pri nas pa velike uvozne carine za surovine in reprodukcijski material, ki ga doma ni, močno otežujejo izvozna prizadevanja. Zato so resnično potrebni izjemni napori vseh, da so še zmeraj konkurenčni na tujih tržiščih. Morda bi kazalo razmišljati o tem, da bi uvozno carino za surovine in reprodukcijske materiale, vsaj za izdelke, ki so namenjeni za izvoz, znižali ali celo odpravili, na ta način pa bi našim izvoznikom dejansko omogočili večjo konkurenčnost na tujih tržiščih, obenem pa tudi materialno spodbudili izvozna prizadevanja delovnih skupnosti. Za večjo materialno spodbudo izvoza se zavzemajo tudi. v Tovarni usnja Šoštanj, temeljni organizaciji združenega dela Industrije usnja Vrhnika. Lani je ta delovna skupnost prodala na tuja tržišča za 2,3 milijona dolarjev izdelkov, uvoz surovin in pomožnih materialov pa ni presegel milijona dolarjev. Se pravi, da je izvozna bilanca šoštanjske Tovarne usnja visoko aktivna! To je nedvomno sila spodbudno. Šoštanjski usnjarji so pripravljeni izvoz povečevati tudi v prihodnje, za leto 1975 načrtujejo najmanj 20-odstotno povečanje izvoza, vendar računajo na to, da bodo prizadevanja vsaj malo bolj spodbujena, na vseh ravneh pa tudi v občini. ___Čeprav smo ponekod zasledili odpor proti sindikalni Usti" pa so začetki njenega uveljavljanja le prinesli napredek. Proti tej listi so bili tam, kjer so že imeli uveljavljene višje pravice, kot jih je prinašala „sindikalna lista". To je razumljivo. V teh sredinah so imeli denar in so dotedanje pravice zagotavljale boljše dobrine. prekinitev ve č kot dve uri. Nadomestilo osebnega med delom ter odškodnina ii do- Prva „sindikalna lista" je zdaj že za nami in tudi odporov in nesoglasij ni več. Vprašanja so usklajena in sindikalne organizacije lahko v mnogo večji meri delujejo v prizadevanjih za dvig produktivnosti, uveljavljajo spodbudna merila nagrajevanja -in se lotevajo vseh' osnovnih aktivnosti. Zaradi tega je pred nami nova ,.sindikalna lista", ki jo je ob koncu lanskega leta dalo. v javno razpravo predsedstvo Zveze sindikatov Slovenije. V tej listi dejansko niso predlagane bistvene spremembe. Gre le za manjše dopolnitve, predvsem tiste, ki so nujne zavoljo spremenjenih stroškov. »Sindikalna lista 75" še ni sprejeta, čeprav so predlagatelji v koledarju javne razprave predvideli, da bo na seji republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije sprejeta konec decembra ali prve dni januarja letos. Omenili smo, da ,.sindikalna lista 75" spreminja tiste točke, ki ne ustrezajo več zaradi višine stroškov. Poleg njih pa so v njej zajete še nekatere manjše spremembe. Kaj prinaša novega letošnja sindikalna lista? V sindikalni listi se nujno odražajo spremembe v družbenoekonomskem sistemu, kot so prehod na bruto osebne dohodke, stališča o uresničevanju pra- vic iz minulega dela in druga. Najnižji osebni dohodek delavca, ki dosega normalen delovni uspeh in opravlja najbolj enostavno delo, mora znašati najmanj 60 odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Sloveniji. Višina najvišjega osebnega dohodka pa je odvisna od doseženega dohodka in poslovnega rezultata. Ta najvišji osebni dohodek ni nujno, da dosežejo samo direktor ali vodilni delavci, pač pa ga lahko doseže katerikoli delavec pod pogojem, da „ima udeleženec samoupravnega sporazuma vnaprej izdelana merila individualnega nagrajevanja po delu". Za nadurno delo gre delavcu dodatek v višini 54 odstotkov dosežene akontacije osebnega dohodka za redni delovni čas, če je delal prek polnega delovnega časa. Dočim gre delavcu za nočno delo dodatek v višini 30 in največ 50 odstotkov dosežene akontacije osebnega dohodka ža redni delovni čas. Za nedeljsko delo gre delavcu od 35 do 50 odstotkov. Poseben dodatek se lahko določi zaradi narave dela tudi za deljen delovni čas, seveda, če prekinitev traja več kot eno uro. Ta dodatek znaša največ 300 dinarjev mesečno, če traja prekinitev delovnega časa nad eno uro, in 600 dinarjev mesečno, če traja ta SPODBUDNE RAZVOJNE NAPOVEDI VELENJSKEGA INTEGRALA Letos novi tovarniški prostori Obrtno podjetje izdelovalnica gumiranega papirja Velenje se je lani zaradi razširitve programa in dejavnosti preimenovala v INTEGRAL", industrijo termoplastov, grafike in lepil. Velenjčani za zdaj še vse premalo vedo, v katere dejavnosti je »Integral" v zadnjem času usmeril svojo dejavnost. Pred leti so izdelovali samo lepilne trakove, zdaj pa proizvajajo izdelke iz plastike, kot avtomate za odpiranje rolet, čelade in drugo, opravljajo pa tudi usluge nekaterim večjim industrijskim delovnim organizacijam. Na tržišču se pojavljajo tudi z grafičnimi izdelki, s samolepilni etiketami v večbarvnem tisku, nalepnicami iz plastične in aluminijaste folije, pa večbarvnimi lepaki itd. Štirideset zaposlenih v „Inte-gralu" je lani ustvarilo 20 mili- jonov dinarjev celotnega dohodka ter ustvarilo okrog 2,3 milijona dinarjev akumulacije. V primerjavi z letom 1973 so povečali celotni dohodek kar za enkrat, akumulacijo pa ža 60 odstotkov. Letos pa naj bi ustvarili najmanj 30 milijonov dinarjev celotnega dohodka. JULIJA LETOS NOVA PROIZVODNA HALA Velenjska industrija termoplastov, grafike in lepil „Inte- OKREPLJENO SODELOVANJE »MODNEGA SALONA« VELENJE S PROIZVODNIMI IN TRGOVSKIMI ORGANIZACIJAMI PRVA TRGOVINA MODNEGA SALONA V VELENJU Velenjski „Modni salon" je v zadnjem razdobju precej okrepil sodelovanje s proizvodnimi in trgovskimi organizacijami združenega dela pri nas. Tako tesneje sodeluje s »Konusom" fz Slovenskih Konjic, prav tako pa tudi z našo tekstilno industrijo, in sicer z namenom, da bi za , plodni salon" tovarne izdelovale posebne tkanine in tako zagotovile ekskluzivnost izdelkov tega velenjskega proizvajalca modnih oblačil. Sodelovanje s trgovskimi organizacijami pa zavzema vse večji obseg. Ob"tem velja še posebej omeniti, da je-pred dograditvijo prva trgovina „Modnega salona" v Velenju, pravi „boutique", v kateri bodo lahko Velenjčani kupovali vse izdelke „Modnega salona." V tej trgovini, ki bo odprta ob koncu januarja, bodo na voljo tudi izdelki ,.Konusa" iz Slo-. venskih Konjic, pripravljajo pa tudi več drugih novosti za vse tiste, ki bodo prišli v „boutique" na Cankarjevi cesti v Velenju. Ob odprtju nove trgovine se bo „Modni salon" predstavil Velenjčanom z modno revijo in z izdelki, ki jih bodo letos pošiljali na tržišče. Velenjčani že nekaj časa dobro sodelujejo s celjskim „Tehnomercatorjem." Konkretni rezultat tega sodelovanja, bo skupna naložba v trgovino, v kateri bo „Modni salon" Velenje določal izbor izdelkov, ki bodo na voljo kupcem. Trgovino bodo odprli, kot računajo, v drugi polovici letošnjega leta. Podobno trgovino načrtujejo tudi z »Zagreb-tekstilom" v središču Hrvatske, s sodelovanjem ..Centrotekstila" pa bo ,.Modni salon" Velenje uredil modno trgovino še v Beogradu. ^ \ Tudi za trgovine v Zagrebu in Beogradu bo ,,Modni salon" sam določal izdelke., ki bodo na voljo potrošnikom. V prihodnje pa bodo tudi v trgovinah „Konusa" iz Slovenskih Konjic lahko mladi kupovali ekskluzivne izdelke, ki jih bodo zanje naredili v velenjskem »Modnem salonu". hodka za'čas bolezni do 30 dni ne sme biti nižje od 90 odstotkov mesečnega neto osebnega dohodka. Osnova za izračun je izplačani osebni dohodek v preteklem koledarskem letu, valoriziran skladno s,porastom življenjskih stroškov. Dodatek stalnosti naj ne presega 5 odstotkov osebnega dohodka delavca, nagrajevanje po minulem delu pa zagotavlja, da dohodek delavca ne bo samo odraz njegovega tekočega dela, pač pa mora čedalje bolj postajati odraz storilnosti celotnega družbenega dela. V „sindikalni listi 7'5" je predviden najvišji odstotek mesečnega osebnega dohodka delavca in sicer od nad 1 do 5 let 1 odstotek, nad 5 do 10 let 2 odstotka, nad 10 do 15 let'4 odstotke, nad 15 do 20 let 6 odstotkov, nad 20 do 25 let 8 odstotkov, nad 25 do 30 let 10 odstotkov in nad 30 let 12 odstotkov. Med poslovne stroške štejejo dnevnice za službena potovanja v državi in stroški prenočevanja, dnevnice za službena potovanja v tujino, kilometrina, terenski dodatek, nadomestilo za ločeno življenje, povračilo za prevoz na delo in z dela, selitveni stroški, regres za prehrano umiteljem, racionalizatorjem 1 novatoijem. Dnevnice in nočnine so v lt tošnji sindikalni listi povečan za 20 odstotkov. Dnevnice z> šajo za 12 ur odsotnosti najvd 145 dinarjev. Nadomestilo i uporabo osebnega avtomobila službene namene znaša naj vi do 1,50 din za prevoženi kili meter. Terenski dodatek znai največ 65 dinarjev, nadomesti za ločeno življenje pa me se čn največ 1200 dinarjev. Spodi znesek za povračilo stroškov; prevoz na delo iti z dela se p veča tako, da krije delavec-m manj 30 dinarjev sam. Regres; organizirajo prehrano med d lom znaša največ 300 dinaij na delavca mesečno, če pa org nizacije združenega dela nimi organizirane prehrane, znašat gres 100 dinarjev. Jak regres lahko izplača s/mo v obli vrednostnih bonov in mora b: po veljavnosti dmejen nateko mesec. Sredstva za nadomesti stroškov rednega letnega d pusta se oblikujejo v višini ni manj 900 in največ 1100 dini jev na zaposlenega. Lista pa predvideva tudi so darnostne pomoči, odpravnii in nagrade ob delovnih jubi jih. gral" gradi nove proizvodne prostore, velikosti okrog 2.000 kv. m. Nova proizvodna hala, ki bo veljala okrog 6 milijonov dinarjev, bo dograjena predvidoma julija letos. Večino denarja zanjo so zbrali v »Integralu" sami, gradnjo pa so podprli sklad za intervencije v gospodarstvu ter občinski sklad skupnih rezerv ter velenjska podružnica Ljubljanske banke. Gradnja nove proizvodne hale je v skladu z nalogami, zapisanimi v razvojnem načrtu občine Velenje do leta 1980. Nova oprema, ki jo bodo namestili v proizvodno dvorano, bo veljala okrog poldrugi milijon dinaijev, omogočila pa bo nadaljnji razvoj grafične industrije. Že letošnje leto bo »Inte-gral" usposobljen za izdelavo nalepnic vseh vrst in na raznih materialih - na papiiju, plastiki, tekstilu in na kovinskih ploščicah ter v tehniki sitotiska, knjigotiska in anilinskega tiska. Izdelovali pa bodo tudi lepake in reklamne nalepnice, celo zidne tapete v manjših serijah, ki bodo prišle kot unikati kot nalašč za opremo lokalov. V drugi fazi izgradnje pa bo „Integral" spodoben opravljati vse usluge na področju ofset tiska in priprave tiska, iti je namenjena za tiskanje obrltecev, prospektov ter v končni fazi tudi časopisov in manjše embalaže. Razvoj te dejavnosti pa je odvisen od dogovorov za povezovanje grafične industrije v občini Velenje, za kar se zavzema izvršni svet skupščine občine Velenje in "vsa občinska skupnost, ki je doslej z velikim razumevanjem podpirala prizadevanja „Integrala" za širjenje dejavnosti in osvajanje nove proizvodnje. Kljub nekaterim začetnim težavam gradnja novega doma družbenih organizacij v Gaberkah uspešno napreduje. Pred dnevi je dom dobil še streho in Gaberčani so prepričani, da bo do njihovega krajevnega praznika, 14. julija, nared. Komisija za medsebojna razmerja pri delovni organizaciji GALIP šoštanj OBJAVLJA ■. i naslednja prosta delovna mesta: 2 KEMIJSKIH TEHNIKOV za delo v laboratoriju POGOJ: Srednja strokovna izobrazba kemijske smeri s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 60 delovnih dni. 1 ORODJARJA POGOJ: Poklicna kovinarska šola s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 45 delovnih dni. 1 ŠOFERJA POGOJ: Izpit za šoferja C kategorije s 3-letno prakso. Poskusno delo traja 45 delovnih dni. 1 VRATARJA POGOJ: Nepriučen delavec z dokončano osemletko. Poskusno delo traja 30 delovnih dni. 5 NK DELAVK POGOJ: Nepriučeni delavci z dokončano osemletko. Poskusno delo traja 30 delovnih dni. # Delavci združujejo svoje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po pravilniku' o delitvi OD. Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati dostavijo v 15 dneh po objavi na komisijo za medsebojna razmerja pri GALIPU v Šoštanj. NAŠ Č/ & iz OBČINE SLOVENJ GRADEC ® IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC # IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC $ IZ OBČINE SPREJETA RESOLUCIJA O DRUŽBENO GOSPODARSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE_ Nove spremembe v gospodarski! gibanjih Podružnična osnovna šola ,i*od Graško eom" v Šmiklavžu, kjer bodo prvi v občini Slovenj Gradec in na Koroškem na začetku februarja uvedli celodnevno šolo • NA PODRUŽNIČNI OSNOVNI ŠOLI »POD GRAŠKO GORO« ZAČENJAJO 5. FEBRUARJA S CELODNEVNO ŠOLO__ Prvi v Slovenj Gradcu in na Koroškem Siceir se na več osnovnih šolah na) Koroškem pri-pravljajijo na začetek celodnevne šole, pa bodo vendarle prvi i v občini Slovenj Gradec in nalCoroškem začeli s celoddnevno šolo v Šmiklavžu pri Podgoiju, na podružnični osnovni šoli „Pod Graško goro". Prvi ponedeljek 1 v februarju bodo tako šolaiji v Šmiklavžu prišli v šolo oslej še neznani moški pa je šel po zelenici mimo bloka št. 5 na Kraigherjevi cesti in se je približno ob 17.30 na vogalu tega bloka pogovarjal nekaj časa z dvema tudi neznanima moškima. Neznanec je bil vitke visoke postave in črnih bolj kratko ostriženih las. Uprava javne varnosti Celje prosi vsakega, ki karkoli ve o tem dogo'dku, naj to nemudoma sporoči na Upravo javne varnosti v Celje, telefon 23-201 ali na najbližjo postajo milice. DELAVSKA UNIVERZA VELENJE bo v februarju oziroma marcu 1975 organizirala začetni in nadaljevalni TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v sodelovanju s firmo »BAGAT« Zadar in PLETILNI TEČAJ ZA VSE PLETILNE STROJE V GOSPODINJSTVU v sodelovanju s podjetjem za zunanjo trgovino »MERKUR« Zagreb Prijave za navedena tečaja sprejema Delavska univerza Velenje do vključno 31. januarja 1975. Tečaja bosta organizirana tako, da izmensko delo ne bo ovira za redno obiskovanje. Za posamezni tečaj se lahko prijavite osebno, pismeno ali telefonično ((tel. št. 850-153) vsak dan ocj 7. do 12. ure, ob ponedeljikih in sredah pa tudi od 15. do 18. ure. Podrobnejše informacije boste dobili ob vpisu. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE ORGANIZIRA ZAČETNI ANGLEŠKI TEČAJ Tečaj se bo poiučeval po avdiovizualni tehniki v popoldanskem času in bo trajal 120 šolskih ur. Udeleži se ga lahko 24 slušiateljev. S tečajem bomo) pričeli takoj, ko bo dovolj prijavljenih. Cena tečaja je il400 din za posameznega kandidata. Prijavite se lahiko pismeno ali osebno na naslov: kad-rovsko-socialna služba RSC Velenje. Prežihova 3, tel. 850-422 i nt. 30. MŠ ČAS odpeljal naprej in nesreče ni prijavil, kot bi to moral storiti. Miličniki velenjske postaje milice so nekaj dni po prometni nezgodi ugotovili, da je Koren dal popraviti avtomobil Marku Podkrižniku. Kleparska dela sta opravila kar v garaži na Graško-- gorski cestr 37 v Velenju. Miličniki so tudi ugotovili, daje Jože Koren brez vozniškega dovoljenja. • Z avtomobilom na bok Na cesti proti Bevčam je voznico osebnega avtomobila z reg. št. CE 271-41 Martino Grešnik začelo zaradi neprimerne hitrosti zanašati. Cestišče je bilo mokro, zato je avtomobil zdrknil na bok s ceste. • V bolnišnici umrl Voznik osebnega avtomobila . z reg. št. CE 563-66 Franc Drevje v poznih večernih urah pripeljal v Preloge. Nenadoma pa mu je izza ovinka pritekel pred avtomobil pešec Miodrag Vujanič, kateremu se voznik ni mogel izogniti in ga je zadel s sprednjim desnim blatnikom avtomobila. Vujanič je obležal na cesti nezavesten. V slovenjgraški bolnišnici pa je 10. januarja umr. REDNI KINO VELENJE Petek, 17. 1. ob 17.30 ameriški vestem ČIZUM - KRALJ RAN-CERJEV. Režija: Andrevv V. McLaclen. Igrajo: John Wayne, Forest_______Tucker.____Christopher George, Ben Johnson, Bruce Cabot. Sobota, 18. 1. ob 17.30 in 19.30, ameriški vestem, ČIZUM -KRALJ RANCERJEV Nedelja, 19. 1. ob 17.30 in 19.30 ameriški vestem, ClZUM -KRALJ RANCERJEV. Torek, 21. 1. ob 17.30 in 19.30 meksiška drama BELE VRTNICE ZA ČRNO SESTRO. Rtžija: Abel Salazar. Igrajo: Libertad Lamarque, Eusebia Cosme, Ro-bertha, Irma Lozano, Steve Flan-gan. Sreda, 22. 1. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film PRODAJ KOLT IN KUJ>I KRSTO. Režija: Anton Askot. Igrajo: Carl Saut-vud, Erika Blan, Piero Luli, Linda Sini, Nelo Pacafini, Karlo Gadi, Aldo Barberito. Četrtek, 23. 1. ob 17.30 in 19.30 italijanski barvni film PRODAJ KOLT IN KUPI KRSTO. Petek, 24. 1. ob 17.30 ameriška drama PUSTOLOVCI. Režija: Lewis • Gilbert. Igrajo: Bekim Fehmiu, Candice Bergen, Anna Moffo, Leigh Taylor-Young, Charles Azjiaur. Sobota, 25. 1. ob 16.30 in 19.30 ameriška drama PUSTOLOVCI. Nedelja, 26. 1. ob 16.30 in 19.30 ameriška drama PUSTOLOVCI. KINOGLEDALISČE VELENJE Ponedeljek, 20. 1. ob 20. uri mehiška drama - BELE VRTNICE ZA ČRNO SESTRO. Režija: Abel Salazar. Igrajo: Libertad Lamarque, Eusebia. Cosme, Ro-bertha, Irma Lozano, Steve Flan-gan. KINO „KAJUH" ŠOŠTANJ Četrtek, 16. 1. ob 19.30 ameriški barvni film METULJI SO SVOBODNI. Režija: Milton Katsolas. Igrajo: Goldie Hawn, Edward Albert, EUen Heckart. Sobota, 18. 1. ob 19.30 italijansko-španski barvni film POGREB TI PLAČA SARTANA. Režija: Anton Askot. Igrajo: Diani Garko Antonio Villar. Nedelja, 19. 1. ob 17. in 19.30 ameriški • barvni film BOTER. Režija: Francis Ford Coppola. Igrajo: Marlon Brando. Al Pacino, James Caari. Sreda, 22. 1. ob 19.30 italijanski vestem BRANDON-IZSILJEVALEC. Režija: Sergio Garrone. Igrajo: Anthony Steffen, William Berger. Četrtek, 23. 1. ob 19.30 ameriški glasbeni film WATTSTAX -ČRNI BRATJE POJEJO. Režija: Mel Stuart. Igrajo: umetniki glasbene skupine STAKS. Sobota, 25. 1. ob 19.30 zahodno-nemški barvni film KAJ POČNO GOSPF. V BREZDELJU. Režija: Eberhard Schroeder. Igrajo: Volf Ackva, Doris Arden, Angelika Bamgart. Nedelja, 26. 1. ob 17. in 19.30 francoska barvna komedija VESELI REKRUTI. Režija: Claude Zidi. Igrajo: Jean-Guy Feshner, Gerard Rinaldi, Louis Rego. PRODAM EMO peč na olje z rezervnim oljem prodam.TTudo: vernik, Koroška 31, Velenje. FIAT 850 prodam po ugodni ceni. Letnik 1970. Plačilo je lahko kombinirano s kreditom. Ambrož Breda, Stanetova 34, Velenje, tel.: 850-054. PRODAM osebni avto AUSTIN 1300, letnik december 1971. Plačilo je lahko kombinirano s kreditom. Naslov v upravi Našega časa ali telefon 850-832. fO Podružnica Velenje 10P LETNICA hranilnišrva in posojil-ništva v šaleški dolini 1874 - 1974 I C 5 I S S Ž S S S * * * * * * * * t * Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list 21/74) izdaja davčna uprava Skupščine občine VELENJE POZIV k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov za leto 1974 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1975 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1975. ZA LETO 1974 1. Zavezanci davka od osebnega dbhodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1974. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davki od-meijajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1974. 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davki odmerjajo po dejanskem dohodku o dohodkih, doseženih v letu 1974. 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1974. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin,dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000 dinarjev. 5. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1974, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1974 presegli 46.440,00 dinarjev, in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki, brez pokojnine, udeleženi z več kot 6.966,00 dinarjev. 6. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov, katerih skupen čisti dohodek je v letu 1974 presegel 40.000 dinarjev. ZA LETO 1975 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku za leto 1975. 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka 'w samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerjajo davki v pavšalnem letnem znesku za leto 1975. 3. Zavezanci davka od premoženja za leto 1975: a) kateri posedujejo stroje, orodje in inventar, če s temi sredstvi pridobivajo dohodek, pod pogojem, da skupna, še neodpisana vrednost teh sredstev presega 150.000,00 dinarjev. V navedeno skupno vrednmst se ne štejejo sredstva, katerih posamična vrednost ne presega 10.000,00 dinarjev; b) kateri posedujejo motorne čolne in druge plovne objekte na motorni pogon, razen občanov, ki jim je ribištvo osnovni vir sredstev za preživljanje. NAPOVED ZA ODMERO DAVKOV MORAJO VLOŽITI: ZA LETO 1974 - zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; — zavezanci iz 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno bivališče; - zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 6. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; ZA LETO 1975 — zavezanci iz 1. in 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri opravljajo dejavnost oziroma plačujejo davek od samostojnega opravljanja te dejavnosti; - zavezanci iz 3. a točke, ki so hkrati zavezanci za davek iz obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, pri davčni upravi občine, v kateri plačujejo davek od opravljanja dejavnosti; drugi zavezanci pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 3. b točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi občine.1 Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10 %, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200 din. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE DAVČNA UPRAVA Načelnik FERDO KUKOVEC, s. r. VE NJSKI RUDARJI SO 10. JANUARJA NAKOPALI 17.600 TON LIGNITA Rekordni dosežek na začetku jublejnega leta Letos bodo slavili velenjski rudaiji pomemben jubilej mineva namreč 100 let od začetkov premogovništva v Šaleški dolini. In jubilejno leto je delovna skupnost Rudnika lignita Velenje, temeljne organizacije združenega dela Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, obeležila že na začetku z novo delovno zmago. 10. januarja so namreč nakopali 17.600 ton lignita in s tem za 1300 ton presegli rekordni dnevni izkop premoga, dosežen 28. decembra lani. Zadnji rekordni dneVni izkop lignita je bil za 2.300 ton višji, kot znaša dnevni operativni plan oziroma kar za 2.900 ton višji od osnovnega dnevnega plana izkopa lignita. DEJAVNOST SVETA STARŠEV NA OSNOVNI ŠOLI ANTON AŠKERC SprejeH program dela Tudi na~ osnovni šoli ,Anton Aškerc" Velenje so na roditeljskih sestankih izvolili člane sveta staršev. Svet se je v lanskem letu sešel na dveh sejah. Na prvi seji se je svet staršev konstituiral, na drugi seji, ki je že imela delovni značaj, pa je najprej poslušal obširno informacijo ravnatelja šole, Pana Semečnika, o osnovni šoli ,Anton Aškerc" ter sprejel kratkoročni program dela sveta do konca meseca junija 1975. Tako bo v mesecu ja-nuaiju svet razpravljal o združevanju osnovnih šol v občini Velenje ter o pripravah na celodnevno šolo v Šaleški dolini. Februarja bodo obravnavali polletne učne uspehe ter izvenšolsko dejavnost učencev in učenk. Sejo v mesecu marcu bodo v celoti posvetili obravnavi problemov delavcev na osnovni šoli Anton Aškerc. V parilu bodo spregovorili o akciji „Učbeniki na mizo", o problemih varstvenih oddelkov ter o socialni strukturi učencev te šole. Na seji v maju bodo pregledali priprave na zaključek šolskega leta ter obravnavah predlog programa dela sveta staršev za razdobje julij-december 1975. Na zadnji seji v prvem polletju pa bodo člani sveta staršev na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju pregledali učno vzgojne uspehe' v šoli v šolskem letu 1974/1975. RUDARJI ŽELIJO SPROTI, VSAK DAN IN VSAK MESEC, IZPOLNJEVATI PROIZVODNE NALOGE S prizadevanji za kar največjo proizvodnjo, začetimi decembra lani, nadaljujejo velenjski rudaiji tudi letos. Povpraševanje po lignitu je namreč precej višje, kot pa bo mogoče nakopati tega energetskega vira. Izkop lignita je bil prve dni y tem letu manjši, kot so načrtovali, in sicer tako zaradi pomanjkanja rudarjev, kot zaradi epidemije gripe. Rudarji sami pa želijo, da bi v jubilejnem letu sproti izpolnjevali proizvodne naloge. In rekordni dnevni izkop lignita 10. januarja je zagotovo pomemben dosežek v prizadevanjih za sprotno izpolnjevanje nalog. Svoje pa so prispevala tudi mehanizirana čela v stebru 8, katerih zmogljivosti začenjajo polno izkoriščati. Lani so v velenjskem premogovniku povečali število mehaniziranih odkopov tako, da imajo zdaj že 5 polno mehani- ziranih odkopov ter 300 metrov odkopov, ki so delno mehanizirani. Iz teh odkopov je prišlo 47 % vseproizvodnje lignita v letu 1974, letos pa naj bi že najmanj 60 %. OB PROSTIH SOBOTAH PRIPRAVLJENI NAKOPTAI ŠE 250.000 TON LIGNITA Letošnji proizvodni načrt Rudnika lignita Velenje določa izkop 3,900.000- ton lignita. Tako proizvodnjo naj bi rudaiji dosegli ob 42-urnem delovnem tednu. In čeprav bi bili rudaiji resnično potrebni počitka ob koncu tedna, so pripravljeni delati tudi nekaj sobot, pri čemer računajo, da bi lahko z nadurnim delom pridobili dodatno še okrog 250.000 ton lignita. Seveda pa pričakujejo plačilo dejanskih višjih stroškov za dodatno proizvodnjo 250.000 ton lignita. Ti višji stroški pa dosegajo komaj tretjino cene prevoza premoga, če bi ga morali voziti iz bosanskih premogovnikov. Velenjski rudarji so to svojo odločitev o pripravljenosti za dodatni izkop posredovali med drugim Interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije ter Gospodarski zbornici Slovenije. Čeprav z načrtovano proizvodnjo 3,900.000 ton lignita ob 42-urnem delavniku ne bo mogoče kriti niti vseh potreb termoelektrarn in industrije, za široko potrošnjo pa bodo na voljo le minimalne količine lignita, velenjski rudarji za zdaj še ne vedo, ali jim bodo priznani dejanski višji stroški za proizvodnjo dodatnih 250.000 ton lignita, ki bi ga bili? pripravljeni nakopati ob prostih sobotah v letošnjem letu! Tihožitje na Rudarski cesti v Velenju NAČRTI TRGOVSKE IN PROIZVODNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA »ERA«« VELENJE: Letos najmanj 650 milijonov din prometa Tudi trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje je, kot je povedal v pogovoru glavni direktor Miha Krofi, v zadnjem letu dni močno povečalo promet, saj ga je ustvarilo okrog 540 milijonov dinaijev. Žal pa so istočasno močno porasli tudi stroški in zaradi zamrznjenih absolutnih razlik iz leta 1971 seje zmanjšal dohodek. Takšno stanje pa seveda ne omogoča večjih investicijskih vlaganj, kljub temu da so po- letih tam 2.000 kv. m štorov. zgraditi najmanj skladiščnih pro- trebe po novih naložbah v Velenju in v drugih krajih Šaleške' doline precejšnje. Ustvarjeni ostanek dohodka, ki ga dosega trgovsko.in proizvodno podjetje „ERA" Velenje, namreč ne dovoljuje večja investicijska vlaganja, posebej še zategadelj, ker mora ERA pokriti za okrog 8 milijonov povečane zaloge v primerjavi z letom 1973. VELIKE POTREBE PO NOVIH OBJEKTIH Trgovsko in proizvodno podjetje „ERA" je že pred časom izoblikovalo program razvoja do leta 1980, skladno s tem pa tudi program investicij. Vprašanje pa je, kdaj bodo, spričo omejenih lastnih sredstev, lahko uresničili načrtovane naložbe. . Čimprej bo treba iz zazidalnega okoliša Šalešk-Gorica prestaviti v industrijsko cono skladišča, skupne površine 5.000 kv. m. V Velenju, ob Prešernovi cesti, kjer je bilo v zadnjem času zgrajenih več sto novih stanovanj, bo treba rešiti vprašanje dnevne oskrbe. ERA je prostore odkupila, želijo pa urediti ob Prešernovi cesti samo,-postrežno trgovino dnevne oskrbe, manjšo restavracijo in slaščičarno. Za ureditev tega trgovsko-gostinskega objekta bi rabili okrog 13 milijonov dinarjev. Trenutno trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje lastnih sredstev nima, niti ne vedo, kje bodo dobili potreben denar, čeprav se dobro zavedajo, da je ureditev tega kompleksa neodložljiva. Ker izredno hitro narašča promet v predstavništvu ERE v Celju, bi morali v prihodnjih Kot- problem se kaže ureditev dnevne oskrbe v novem stanovanjskem naselju Šalek-Gorica. Lokacija za tovrstni objekt je že določena, treba bi bilo čimprej začeti z deli, dehaija pa ni. Stara obveza je postavitev samopostrežne trgovine v Pesju, ki bo veljala najmanj 6 milijonov dinaijev, in sicer za dnevno oskrbo. Začetek, del pa je, podobno kot pri vseh drugih načrtovanih investicijah, odvisen od zagotovitve potrebnih sredstev. LETO 1974 -INVESTICIJSKO RAZGIBANO IN USPEŠNO Preteklo leto je bilo, kar zadeva investicijska vlaganja, za trgovsko in proizvodno podjetje ERA Velenje kar uspešno. Pred dograditvijo so novi prostori za lokal pohištva in opreme za „Sodobno opremo"^ v samem središču Velenja. V Šoštanju je ERA preuredila poslovalnico Železnina. V Samoboru pa so zgradili skladišče za gospodinjske stroje in gradbeni material ter prodajalno za gospodinjske aparate. Leto pred tem, pa je ERA v Velenju uredila blagovnico Standard. TEŽAV NE MANJKA V trgovskem in proizvodnem podjetju ERA Velenje so povedali, da je v zadnjem letu dni 'zaradi pomanjkanja obratnih sredstev padla plačilna sposobnost za okrog 30 odstotkov. Precejšnje težave so tudi zaradi pomanjkanja prodajalcev in poslovodij. V lanskem letu je precej trgovskih delavcev odšlo v druge organizacije združenega dela, zaradi primernejšega delovnega časa in višjih osebnih dohodkov. Trenutno jim manjka okrog 20 do 25 prodajalcev ter 6 oddelkovodij. Zaradi pomanjkanja kadra so se odločili, da bodo šolali tudi še vnaprej kar največ vajene Trenutno imajo nad 100 vaji cev ter okrog 30 štipendist« NAČRTI ZA LETO 1975 Po prvih napovedih bo trg sko in proizvodno podje ERA Velenje v letu 1975 pc čalo promet za nad 20 odst kov, tako da računajo na ost ritev jiajmanj 650 milijoi dinarjev prometa. Pri tem računajo, da se bodo popre osebni dohodki zaposlenih, so znašali v letu 1974 ok 2.750 dinarjev, povečali zai manj 10 % oziroma na najm 3.000 dinaijev na zaposlen na mesec. VELENJE (jm) - Prejšnji teden je obiskala velenjsko tovarno Gorenje delegacija tovarniške konference ZSM Črne gore iz cetinjskega Oboda. V Gorenju so se gostje pogovarjali z mladinskimi predstavniki o delu mladine. Ugotovili so, da je sodelovanje med obema mladinskima organizacijama vse bolj aktualno, ker načrtujejo skupne smernice pri nadaljnjem razvoju in tesnejšo povezanost obeh proizvajalcev gospodinjske opreme. Delegacijo mladine iz Oboda je sprejel v imenu Gorenja Milan Sterban (na fotografiji prvi z leve). MOZIRJE — Na rednem občnem zboru ribiške družine Moziije se je prejšnjo nedeljo zbralo okrog 100 članov. Sprejeli so načrt dela in izvolili novo vodstvo. Pogovorili pa so se tudi o praznovanju 20 — obletnice društva. Predsednik ribiške družine Drago Lebner je prizadevnim članom podelil zlata, srebrna in brpnasta republiška odličja. " • V VELENJU IZVOLJENI PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Vse novoustanovljene samoupravne interesne skupnosti so se v velenjski občini že sestale in izvolile svoje organe. Poleg tega pa so na prvih sejah že spregovorili o nalogah. Predsedniki skupščin in izvršnih odborov so: predsednik skupščine SIS izobraževanja je Franc Avberšek, izvršnega odbora pa Maks Vester. predsednik skupščine SIS otroškega varstva je Daniela Lipovšek in izvršnega odbora Elfrida Ambrožič, predsednik skupščine samoupravne kulturne skupnosti je-Peter Krapež, izvršnega odbora te skupnosti Ivan Marin, predsednik skupščine skupnosti telesne kulture je Anton Pečovnik in izvršnega odbora Miro Trauner, predsednik skupščine SIS socialnega skrbstva je Martin Primožič, izvršnega odbora Slavka Mijoč, predsednik skupščine SIS zdravstvenega zavarovanja je Božo Lednik, izvršnega odbora pa Jože Vunderl, predsednik skupščine skupnosti zaposlovanja je Ivo Draušbaher, izvršnega odbora Rudi Bajec in predsednik konference pokojninskega zavarovanja Vinko Preložnik. 10 naš ČA; DOSLEJ NAJVEČJI USPEH VELENJSKIH ŠAHISTOV V soboto in nedeljo je bil v Velenju sklepni del tekmovanja v II. slovenski šahovski ligi vzhod. V zadnjih treh kolih so velenjski šahisti najprej premagli šahiste iz Lendave s 7:3, nato v osmem kolu Fram s 7,5:2,5, v zadnjem devetem kolu pa so nesrečno izgubili z ekipo iz Hrastnika s 4,5:5,5. S tem rezultatom so Velenjčani osvojili drugo mesto in se skupaj z Zalčani, ki so bili prvi, uvrstili v prvo slovensko ligo -vzhod. Končni vrstni red: 1. Žalec 62 točk, 2. Velenje 59,5, 3. Zagorje 57,5; 4. Hrastnik 54, 5. Šempeter 47; 6. Granit Slovenska Bistrica 38,5; 7. Lendava 37; 8. Brežice 33,5; 9. Fram 31,5 in 10. Rudar Mežica z 29,5 točke. Iz lige sta izpadli zadnji dve uvrščeni ekipi. Za ta doslej največji uspeh velenjskih šahistov so bili zaslužni: Dušan Vukič, dipl. ing. strojništva, I. kategornik, Albin Repše, dipl. ing. elektrike (II. kat.); Štefan Cvar, dipl. ingl. rudarstva (11. kat.); Milan Gor-šek, kemijski tehnik (III. kat.); Hubert Golob, dipl. ekonomist (III. kat.); Edo Lipnik, ing. elektrike (III. kat.); Franc Nežmah (III. kat.). Po nekajkrat sta nastopila za ekipo tudi Miro Bukvič, dipl. ing. gradbeništva (III. kat.) in Boris Bre-šar, elektrotehnik (III. kat.) in Tomo Novak (IV. kat.), učenca srednjetehniške šole na RŠC oziroma velenjske gimnazije. Vsaka ekipa je morala imeti tudi dve članici. Za velenjsko sta igrali Vera Jazbinšek in Jana Hudomal, študentka. ZMAGALA HOJAN IN ŠVERČEVA Atletski klub Velenje je v športnem parku ob jezeru priredil prvo letošnje atletsko tekmovanje. Več kot 50 tekačev iz Maribora, Murske Sobote, Ptuja, Ljubljane, Kranja, Celja in Yelenja se je pomerilo v krosu. Ženske so tekle 1500 m, moški pa 3000 in 5000 m. Najbolj sta izstopala kandidata za državno reprezentanco Andreja Šverc pri ženskah in CJa Union v konkurenci čla- ODLIČNI STRELCI V VELENJU i Na republiškem prvenstvu itrelcev .z zračno piuško in pi-itolo so strelci iz Velenja do-egli odlične rezultate. Posebno so se izkazali mla-linci, ki so poštah ekipni prvaki Slovenije v streljanju s pištolo n postavili tudi ekipni republi- Uspeh ekipie ZRVS Sloveenj Gradec Nedeljskega pohtoda „Po poteh partizanske Jelovice" se je med ekipami 2Zveze rezervnih vojaških starešin udeležilo tudi zzastopstvo Slovenj Gradca. N-mačini dobro izkaz__ Rezultati: Pionirji 3000 m: 1. Stanu Miklavžina, 2- Bogdan Urh (oba Velenje), 3. Vinko Kraner (Maribor), 4. Silvo Vrhovnik (Velenje), 5. Danilo Goričan (Maribor). Ml. mladinci 3000 m: 1. Ivan Lampret (Velenje), 2. Peter Bregar (Olimp.), 3. Slavko Gaber (Kladivar), 4. Dominik Zver (M. Sobota), 5. Franc Markelj (Velenje). St. mladinci 3000 m: 1. Ste fan Gartner (Kranj), 3. Branka Škof (Olimp.), 4. Maks Skubi: (Olimp.), 5. Cveto Solina (Ptuj). Člani: 5000 m: 1. Edo Hojan (Velenje), 2. • Franc Novak (Olimp.), 3. Milojko Lišamin (Kladivar), 4. Gabriel Krofel (Kladivar), 5. Janez Trobeš (Olimp.). •Mlaj. mladinke 1500 m: 1. Ada Bundarle (Kladivar), 2. Cvetka Tros (Ptuj), 3. Maja Potočnik, 4. Ivanka Kotnik (obe Velenje), 5. Ivica Gotovnik (Kladivar). Star. mladinke 1500 m: 1. Andreja Šverc, 2. Renata Zupančič, 3. Metka Meh (vse Velenje), 4. Majda Balek (M. Sobota), 5. Metoda Lipnik (Velenje). Članice: 1500 m: 1. Danica Urankar (Kladivar), 2. Alenka Rejc (Kranj), 3. Franja Sene-kovič (Branik). ŠOŠTANJČANI PODROČNI PRVAKI MALA ANKETA • MALA ANKETA # MALA ANKETA Mladi košarkarji šolskega športnega društva osnovne šole Biba Roeck iz Šoštanja so kot najboljša ekipa v občini Velenje osvojili prvo mesto tudi na področnem prvenstvu ŠŠD celjske regije. V predtekmovanju so premagali vrstnike iz Šmarja z rezultatom 33:17 in iz Slovenjskih Konjic z rezultatom 32:19. V finalni tekmi pa so odpravili košarkaije iz Mozirja z rezultatom 31:25 (13:10). Vrstni red: 1. Šoštanj, 2. Mozirje, 3. Laško, 4. Slov. Konjice, 5. Celje, 6. Šentjur, 7. Griže, 8. Šmarje. • Hokejisti tekmujejo Hokejska ekipa Gorenje tekmuje v slovenski hokejski ligi, kjer nastopajo še ekipe iz Tržiča, Ptuja, Prevoj in Slov. Konjic. Po treh kolih so Velenjčani dve tekmi zmagali, izgubili pa z moštvom Tržiča z rezultatom 7:5 (2:0, 3:4, 2:1). | DEJAVNOST SOCIALISTIČNE ZVEZE V MISLINJSKI DOLINI:_ Konstituiranje vodstev SZDL ; Občinsko in krajevne organi-acije SZDL v občimi Slovenj Iradec čakajo v prihrodnjih mescih številne zahtev:ne naloge, [ot je povedal sekrettar izvršne-a odbora občinske konference ZDL Slovenj Gradlec, Lojze lemnik, bodo do 1!5. januarja tdelali oceno volitev v skupšči-e samoupravnih interesnih skupnosti. Te dni začenjajo z javno razpravo o statutu Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije ter o pravilih občinske konference in krajevnih organizacij. Ta dokument bodo sprejemni ob volitvah novih vodstev krajevnih organizacij SZDL. Konference krajevnih organizacij SZDL bodo končali vMislinjski dolini najpozneje do konca marca, konec aprila oziroma prve dni maja pa se bo na novo konstituirala tudi občinska konfe- renca. • DELAVSIKI AVTOBUS ŠENTILJ, 10. jjanuar (jm) - Iz Ponikve je do Velenja začel voziti delavslki avtobus. Izletnikov avtobus vozi trikrat dnevno, ob 5., 13. in 21. uri. Odpelje iz Ponikve, preko Podkraja, Šentilja,, Laz in Kav v Velenje in do rudnika. Iz Velenja odpelje avvtobus takrat kot drugi delavski avtobusi, in sicer po končamih delovnih izmenah. Krajani so bili tega avtobusa tako veseHi, da so ga na prvi vožnji okrasili. Do reorganizacije v organiziranosti Socialistične zveze v Mi-slinjski dolini za zdaj ne bo prišlo. Čeprav deluje'na območju občine Slovenj Gradec trenutno 8 krajevnih skupnosti, bo tudi vnaprej delovalo 11 krajevnih organizacij socialistične zveze. Na območju krajevne skupnosti Mislinja namreč delujejo 3 krajevne organizacije, in sicer Mislinja, Dovže in Završe. Na območju krajevne skupnosti Podgorje pa delujeta krajevni organizaciji Podgorje in Razbor. KAKO BODO PREŽIVELI POČITNICE Zadnji dnevi šolskega polletja se iztekajo, vrstijo se naloge, učenje, spraševanje, vse v bolj napetem pričakovanju kot v prejšnjih mesecih. Učitelji se zavzemajo za čim boljšo žetev svojega dela, učenci pa že razmišljajo o počitnicah. DRAGICA PODJAVR-ŠEK, dijakinja 3. letnika velenjske gimnazije, ki se vozi vsak dan iz Doliča, pravi: „Razmišljam največ o tem, kako se bom v počitniških dneh temeljito naspala in odpočila od vsakdanjega napora v šoli. V počitniških dneh pa nameravam največ brati, šivati prtičke, vmes pa pomagati v gospodinjstvu, ker tudi na naši kmetiji nimamo pozimi večjih zunanjih opravil. V Velenju se bom prikazala šele prvi šolski dan v drugem polletju. Četudi do naših prostih dni ne bo zapadel sneg, ga ne bom hudo pogrešala, saj nisem preveč navdušena nad smučanjem". STANIŠA LALIČ, RŠC: „V počitniškem času moram opraviti obvezno prakso v jami, ki mi je zaostala pred novim letom, ko sem bil dlje časa bolan in sem se zdravil doma v Laznici. Osnovno dolžnost bom opravil vsak dan do 13. ure, popoldanski čas pa bom namenil kopanju, igranju nogometa ali pa si bom ogledal še kakšno kino predstavo. Morda bom zadnjo počitniško nedeljo obiskal prijatelja, ki služi vojsko v Ljubljani, vmes pa bom obrnil še kak list v učnih knjigah in še na nekaj ne bom pozabil — iskal bom dekle. Ker sem bil pred novim letom kar tri tedne doma, mi ne bo prav nič težko, ko bom ostal kar v Velenju." OMERZA ANDREJ, četr-tošolček iz Šoštanja: ,,Naj-bolj si želim snega, čeprav sem smučarske čevlje že prerasel, imam pa novo bundo in še drugo opremo za smučanje. Zelo mi bo žal, če vsega tega ne bom mogel uporabiti. Tedaj bom pač gledal televizijo, bral bom Gospoda Hudournika, igral pa se bom tudi s sosedovim Samom. Ko bom nizko nad našo hišo zagledal letalo, bom vedel, da bo pristalo v bližnjih Lajšah in tedaj bomo s prijatelji pohiteli tja in si ga bomo ogledali. Doma pa bom potem to letalo narisal, ker rad rišem. S svojo družbo zelo rad hodim na Gorice, kjer se gremo vojake, vmes pa naberemo želod in hrastove šiške, ki jih doma uporabimo za različne figurice. Če bosta očka in mamica utegnila, bomo obiskali tudi staro mamo v Šentjurju". HUSEIN AVDIČ, 3. letnik RŠC, doma iz Gradča-nice pri Doboju: „Novo leto sem pričakal v Velenju, zato se toliko bolj veselim počit- nic med svojimi domačimi. Doma imam namreč dekle, vesele prijatelje in še marsikaj, kar me vleče tja. Obiskovali bomo mladinski klub, kjer se bomo lahko tudi zavrteli. Največ časa bom posvetil svojemu dekletu, ki jo bom pogosto fotografiral, kar zelo rad počnem, kadar najdem v naravi posebno lep motiv. Morda bom zložil spet kakšno novo pesem, kar tudi rad delam in se sploh veselil, kolikor bo le mogoče, da se bom lažje vrnil k svojim dolžnostim." TANJA DOBNIK: „Obi-skujem četrti razred na šoli Gustava Šiliha. Predvsem stiskam pesti za sneg. V šoli pričakujem dovolj lep uspeh, čeprav najbrž ne odličen. To pa pomeni, da ne bo nič z obiskom pri teti v Ljubljani, temveč se bom kar v Velenju drsala na ko-talkališču, se igrala s svojimi prijateljicami, brala pustolovščine iz različnih zgodb, pa tudi obvezna berila. Obiskati nameravam staro mamo v Mariboru, če pač ne bo z Ljubljano nič." Kar pravšnje želje so se zvrstile in upamo, da se bodo v večini uresničile, če pa ne, si bodo že znali kako drugače pomagati, predvsem pa se izogniti dolgočasju in naveličanosti, kakršno so včasih začutili med šolskimi dnevi. MARJETKA EBERLINC ■ročnina je 80 dinarjijev - Za inozemstvo 150 din - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. JAS ČAS 11 Čeprav se je januar prevesil že v drugo polovico nas zima še vedno ni obdarila s snegom. Ljubitelji smučanja v Šaleški dolini zaman pogledujejo na golo pobočje ob vlečnicah v Zavodnjah in Šaleku, kdaj bo pokrito z debelo snežno odejo, kije ne more sedaj narediti niti snežni top. Pa vendarle so si nekateri v teh nesnežnih zimskih dneh vendarle poiskali zimsko, rekreacijo. Na Velenjskem jezeru je bilo v nedeljo veliko mladih pa tudi starejših Velenjčanov z drsalkami, sankami, nekateri so se drsali kar s čevlji, drugi pa so spet velenjsko jezero izkoristili za vožnjo s kolesom. Šest izmed njih smo vprašali, kaj mislijo o letošnjih možnostih zimske rekreacije. MILE TRAMPUŠ: „Poleg sprehodov je zdaj drsanje edina prava zimska rekreacija. Kot kaže dobiva ta panoga tudi v Velenju vse več vnetih ljubiteljev. To pa verjetno zato, ker sedanjega ledu na jezeru zelo razveselil. Vendar za kaj več kot za nabiranje kondicije mi ta led ne more koristiti, ker ni gladek. Poleg tega pa lahko že jutri posije toplo sonce in rra njem Velenju nimamo drsališča. Z njim bi veliko pridobili, saj bi bila lahko sezona drsanja veliko daljša kot pa smučanja, glede na to, da so zime v zadnjih letih bolj skope s snegom." POLDE SIMONČIČ: „Nekaj let sem bi član hokejskega kluba v Velenju, zdaj pa drsam le še za zabavo in rekreacijo. Toda žal je tudi led na jezeru odvisen od vremena. Če pride otoplitev, je drsanja konec, če pa zapade preveč snega, pa tudi ni mogoče. Zato bi bilo lepo, če bi tudi v Velenju podobno li Celju imeli umetno drsal Trdno sem prepričan, da bi tudi na ledeni ploskvi ravn liko ljudi kot poleti v baze OSKAR ŽOHAR: .,Sira veliko bolje kot drsam. K< snega ni, sem se danes znaš jezeru. V Velenju je že kar cej ljubiteljev drsanja. Mno hodijo drsat v Celje. Če bii svoje drsališče, bi denar i doma, mladi pa bi namesto sedanja po lokalih koristno rabili prosti čas na drsališi NAŠ ZNANEC * NAŠ ZNANEC • NAŠ m V VELENJU M02EN ŠTUDIJ NA VISOKI ŠOLI Potem ko je skupščina SR Slovenije lani sprejela zakon o visoki šoli za organizacija dela Kranj, je skupščina šole sklenila, da začnejo februarja letos predavanja za izredne študente na drugi stopnji, in to v dveh skupinah - v Kranju ter v Velenju. Slušatelji se bodo lahko odločili za naslednje smeri: organizacijo proizvodnje, računalništvo, kontrolo kakovosti in za študij organizacije obproizvodnih služb. Na rudarskem šolskem centru v Velenju smo zvedeli, da se lahko na II. stopnjo visoke šole za organizacijo dela vpišejo kandidati, -ki so končali višjo šolo ali prvo stopnjo visoke šole organizacijske, ekonomske, tehnične ali upravne smeri. Kandidati, ki so končali višjo šolo ali prvo stopnjo visoke šole drugih smeri, bodo morali opravljati diferincial-ne izpite iz tehnologije, eko- nomike, združenega dela in matematike. Za prvo skupino, ki bo imela vpis v torek, 21. januarja tega meseca,- od 11. do 15. ure na rudarskem šolskem centru Velenje, se je doslej prijavilo že 44 kandidatov. Na šolskem centru so povedali, da še sprejemajo nove kandidate. Že oktobra pa bodo predvidoma organizirali predavanja še za drugo skupino. V VELENJSKEM GRADU KMALU ODPRTA Razstava etnografskih predmetov Šaleške doline Na velenjskem gradu so pridobili še en razstavni prostor. V letošnjem letu so začeli preurejati bivšo grajsko kapelo, v kateri bodo razstavili etnografske predmete iz Šaleške doline. Med razstavljenimi predmeti je treba kot zanimivost omeniti stopo, ki so jo po vaseh uporabljali za predelovanje ječmena, ajde in prosa v kašo, potem brano z lesenimi zobmi, lesen plug, sklednik, panjske končnice, govejo vprego, čelesnik (svečnik na treske), trlice, razno leseno posodo in drugo orodje, ki so ga nekoč uporabljali naši predniki. Ponekod v višjih in zaostalih predelih pa je še zdaj v rabi. Etnografski oddelek bodo odprli v kratkem. POLDRUGO URO DO ŠOLE Andreja Rezoničnik je učenka 4. razreda podruž- Andreja Rezoničnik nične šole v Belih vodah. Ko se je prejšnji teden skupaj z nami peljala domov, smo zvedeli, da je med tistimi učenci podružnične šole v tem kraju, ki so najbolj oddaljeni od šole. Menda je Andrejina pot celo najdaljša. Andreja pozimi, ko imajo pouk šele ob pol devetih, vstane ob šesti uri, nekaj pred sedmo uro pa že mora od doma, če hoče, da ne bo zamudila. Zjutraj, ko hiti, potrebuje pol drugo uro do šole, za pot iz šole pa pogosto potrebuje kar celi dve uri. Polovico poti, in to v glavnem po gozdu, mora Andreja prehoditi sama. Vendar je zaradi tega ni prav nič strah. Boji se le hoje po cesti ob Ljubiji, na katero pogostokrat pada kamenje, in visokih žametov. Kljub temu, da drobno dekletce svetlih las porabi kar tri do štiri ure za hojO v šolo in nazaj domov in da že nekaj let boluje_ na ledvicah, z učenjem nima težav. V prvem razredu je bila odlična, v drugem in tretjem pa prav dobra, kar upa, da bo tudi ob koncu tega polletja. Anton Krumpačnik Snežana Dobovičnik ne bo več varno. Prav tako se ne bi mogli drsati, če bi začelo snežiti. Zato sem tudi jaz vnet zagovornik tega, da bi v Velenju dobili drsališče." MARJAN SEŠEL: Nekoliko sem nezadovoljen, ker ni Marjan Sešel snega, saj se zelo rad smučam. Zdaj ko je led, večkrat zaidem na jezero, saj je ta oblika rekreacije zelo poceni. Je pa drsanje na jezeru lahko tudi nevarno, saj niti ne veš, če je led povsod dovolj trden. Škoda je, da v Oskar Žohar Milan Jurčič Zavesa na velikem oknu in vratih delavnice je bila od-grnjena, kar je pomenilo, da lahko vstopim. Brez obotavljanja sva se domenila za popoldanski pogovor. - Vi ste eden redkih čevljarjev, ki nam pomagate varčevati. z obutvijo. Kdaj ste začeli in kako? ,,Rodil sem se Neži Krumpačnik pred 71. leti. V osnovno šolo sem hodil v Rečici ob Savinji, potem sem postal pastir in hlapec pri trgovcu in pri velikem kmetu. Prava sreča zame je bila, da sem se lahko učil čevljarstva pri mojstru Jožefu Prislanu v Mozirju. Ta posel je bil v tistem času še precej upoštevan, saj še ni bilo toliko tovarn, kot jih je danes. Kmečki ljudje, sploh pa otroci, so hodili največ bosi in so si dali delati obutev samo za praznične dni. Tudi taki so bili, ki so se obuli prvič v čevlje, ko so šli pred oltar, sicer so nosili samo cokle. Kljub temu smo imeli dovolj dela, saj ročno izdelani čevlji ne nastanejo tako naglo, kakor tisti narejeni s stroji. Vse do 30. leta sem delal kot pomočnik pri raznih mojstrih, nato pa sem si uredil v Družmirju svojo lastno delavnico. Tam je nastajal tudi moj stalnejši dom in iružina, vse do začetka zadnje vojne, ko sem moral delo skrivati, posebno še, če sem Jelal obutev, torbe in pasove ali kaj drugega za partizane. Prav to je bilo krivo, da.sem se znašel spomladi 1944. leta najprej v celjskem Starem piskru, nato pa prebil Jobro leto v Dachauu. Prav 3 teh mesecih bi vam mogel marsikaj povedati, predvsem pa to, da sem lažje kot marsikateri taboriščnik prestajal grozote tega morišča, ker sem zrasel v skromnosti in od življenja nisem pričakoval kakšnih posebnih dobrot, še manj pa da bi mi jih ponudili takšni ljudje, ki so napravili množična morišča. Vojna leta so kljub temu naredila svoje. Vendarle o vsem tem nerad razmišljam, temveč mi je v mnogo večje veselje in zadovoljstvo moje delo, ki se ga tedaj, ko mi je najtežje, še najraje oprimem. Zdaj največ krparim, manj pa izdelam kaj novega." Anton Krumpačnik je povedal, da ima dela vedno dovolj in ga včasih težko zmaguje, ker dela sam, predvsem zato, da ljudem ustreže, pa tudi zato, da poveča skromen kupček svoje pokojnine. Zdaj dela in živi v Šoštanju, kamor se je med prvimi preselil iz Družmiija, kjer je bil ogrožen zavoljo ugre-zanja. V isti hiši prebivata tudi sin in hčerka s svojima družinama. Je prav zadovoljen, da se je med prvimi odločil umakniti se iz ogroženega področja, ker je tistim, ki so predolgo oklevali, veliko težje najti primemo zamenjavo. Če takole razmišljam o vsem tem, kar mi je povedal, vedno bolj občudujem nji govo skromnost, toplino i prijazno, nenarejeno uslu nost. Prepričana sem, d takšnega poznajo vsi, ki g prosijo za usluge, in jih j verjetno zelo malo, če splo so, ki bi jim le-te kdaj odn kel. Pravi, da ne popravlj samo čevljev, temveč m ljudje prinašajo tudi torbici pasove in še marsikaj, ka spada že v tapetnikovo delo — Kaj pa menite o tisti ki predolgo odlašajo s popra vilom čevljev? ,,'Takih je na srečo man kot tistih, ki redno skrbij za svojo obutev in tako mi zdi tudi prav, saj meni da vendarle nismo tako j gati, da se popravilo čevlji ne bi več splačalo." Podpiram njegovo mn nje, še posebno zato, ki vem, da svojega dela v zai čunani uslugi nima poplač nega, fak^jtakor tisti, kiji je malo mar, kako in za ki liko časa so komu ustreg Znano je, da lahko pride Anton Krumpačnik po popravljeno obutev tudi v nedeljo in ob praznikih, pi vas nikoli ne bo neljubez nivo odpravil. - Kako pa mislite, da bc v prihodnje s čevljaijenjem? ,,Prav -malo verjamem, d se bo v bodoče še kdi ukvarjal s tem, saj iščejo da nes ljudje tako delo, ki gaj mogoče hitreje opraviti ii tudi bolje zaslužiti. Znani je, da že nekaj let nazaj naši dolini ni mogoče dobit čevljarskih vajencev in to ji hkrati prihodnost našega po klica. Vidite, tudi moj sinji zamenjal čevljarski stolček: drugačnim. Tak je pač da našnji čas, življenje se nan je vsem izboljšalo, to pa Si ne pomeni, da smo ljudji boljši. Premnogi trdijo, daji ravno nasprotno in jaz jin dajem pra>. Bogastvo ne na redi dobrega človeka, takšn postanemo samo ob pošte nem delu." Srečanje s tem prijaznin sosedom me je navdalo z ni slijo, da vam ga moram pred staviti, saj so nam lahko nje gove osebnostne vrline z zgled, kakšen naj bi bil sosei — sosedu, tovariš — tovarišu skratka človek človeku, ki ga v današnjem času vsi ne nehno iščemo in si iskren« želimo z • njim pokramljati tudi takole med čevljarskim kopiti in med kopico izrab ljenih čevljev, ki še čakajo na pridne mojstrove roke. MARJETKA EBERLI 5 Mile Trampuš je v primerjavi s smučanjem skoraj zastonj. Medtem ko moraš pri smučanju za kolikor toliko dobro opremo odšteti nekaj sto starih tisočakov, potrebuješ za drsanje le,drsalke. Zato je škoda, da v Velenju nimamo pokritega drsališča." SNEZANA DOBOVIČNIK: „Sedem let sem aktivno kotal-kala. Želela sem vključiti tudi drsanje, kar bi mi pri nabiranju kondicije zelo koristilo. Kotal-kališče smo polivali z vodo, vendar je bil led slab, povrhu vsega pa ga je včasih prekril tudi sneg. Vožnja v Celje pa bi bila tudi predraga, pa še veliko časa bi mi vzela. Zdaj drsam tako kot mnogi drugi, bolj za rekreacijo. Današnja gneča na jezeru najbolje kaže, da postaja drsanje vse bolj priljubljeno. MILAN JURČIČ: „Ker tekmujem za kotalkarski klub Velenje, pozimi drsam in tako nabiram kondicijo. Zato sem se Polde Simončič