j, pru»ikoT. p «espt Sstsrisys. "si|d(1,ji tad ioWW- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE XXXL Cses UiUjilioi ■•M« Jium M. IMA, al ____ ' i am o—»— n«Mk a. »m. CHICAGO, ILU TOREK. 7. NOVEMBRA (NOV. 7). 19.1» Subscription 91.00 Tsartj ftTKV.—NUMBKR 117 Accsptanc« for matih» at iptial rat« of pmU|« prodded for ts SSSfcUa IMS, Art «I Ott S, ltlf, IC0Z1 ala y v eni bitki Norveška zavrnila zahtevo Hitlerjeve vlade L|ede interniranja ameriškega tovornega Lrnika City of Flint. Naciji naznanili raztegni te v lova na ladje, da omeje dovoz ameriškega orožja v Anglijo in Francijo. Nem-iki topovi bombardirajo francoske postojanke pri Forbachu 6. nov. — Francoski j poroča o zanimivi i Mtki na zaipadni fronti, ▼ . je devet francoskih le- __is 27 nemškimi letali nenrikih letal je bilo sena tla. Sest letal je [Tozadju francoske linije. I niso v tej bitki izgubili letala. , NORVEŠKA, 6. nov.— n vlada je danes poslaniki novo noto, v kateri osvoboditev nemškega j i ameriške ladje City of lia internacijo ladje ali pa veška drži parnik, dokler iporna zadeva končana, vlada je ponovno odda postopa po zakonu ki parnik je prost. A-poslanik na Norveškem I I City of Flint v Barge-i m razgovar jal s kapita-J* A. Gainardom. Vsi mornarji so zdravi ra- NAJ, 6. nov.—-Tukaj se je vest, da se Hitlerjeva i preseli na Dunaj. Goering ipasial svojo d rutino v Pra-i te vesti sklepajo, da Hit-, ivlja masno bombardi-aagleških in fraKfPMkm^ifert I ix zraka in pričafcuje na- ^ ~ m Berlin. tVA, 6. nov.—Molotov ob 22-letnlci botjftevi-i revolucije ponovno napadel Francije in Ameriko. 1 jc, da se ameriški buržva-kofc milijonskih dobičkov, »je bil embargo odpravljen, t je rekel, da angleški, fran-i in ameriški delavci lahko i ustavijo vojno z revo- glija, s tovorom traktorjev, žita, sadja, usnja in voska. Norveška vlada ga je vrnila ameriški posadki, ko je dospel v Hau-gesend. Člani posadke ko povedali, da so bili Nemci oboroženi in da so jih strogo nadzorovali. Ko je parnik dospel v Murmunsk, so prišli ni krov ruski oblastniki ihga preiskali. Preiskava je trajala več ur in ameriški mornarji so morali pokazati Rusom svoje papirje. MM». i, 6. nov.—Norveška vlada m nemško zahtevo glede ■ranja ameriškega parni- Hy of Flint, katerega je ¡1» ameriški mornarski po-po aretaciji nemških morji V formalni deklaraciji . da so Nemci ignorirali ¡je, ko so pripeljali par-Murmanska, ruske luke Arktiku, v norveško prista-Haugesund. Poveljnik k mornarske posadke je da ne bo držal instrukcij, i« dobil direktno iz Ber Hotel je konferirati z N konzulom v Haugesun-odhodom na Severno B katerega so blokirale anil in francoske bojne ladje. Ri ie izjavil, da se je par-»tavil v Hausesend»», ker neki član ameriške po-H »n je potreboval zdravni-«¡uto. Norveška vladk je Nemce kršenja medica zakone in zaradi te-W internirala mornarje in l*rnik ameriški posad-■«Uerjeva vlada je takoj ■protest Norveški, toda ^minister ga je ignori-Norveška vlada js pojas-J* zade\<> glede izročitve parnika lastnikom P*», katero je naslovile predniku nemške vlad«," je re-1 »muter. K*'*'" Norveška. 6. nov.— " ki je prepovedo-«bjavo informacij o vožnji City of Flint, so člani C"kf '""«D« Obveščali po-E*k- o vsem. kar se je go-urniku, ko je bil v ro-J'*rnik je zasegla ¡¿T* f"'JMH ladja DeuUch I "k,"bra in ga qdvedla v ■"»•"«k. k« je bil na poti It ",rk* v Manchester, An- Berlin, 6. nov.—Poostritev pomorske vojne je bila napovedana kot posledica akcije ameriškega kongresa, ki je revidiral nevtralnostni zakon in odpravil embargo. "Naši sovražniki bodo dobivali ameriško orožje, toda na parnike, ki ga bodo vozili, bomo strogo pazili," so izjavili uradni krogi. Glasilo zunanjega urada Deutsche - Diplomatisch - Politische Korrespondenz piše, da je kongres naprtil veliko odgovornost predsedniku Rooseveltu z odpravo embarga. Amerika je s tem demonstrirala svojo pri-stranost v prilog zaveznikom in v škodo Nemčiji. Zavrgla je načelo nevtralnosti in se posta-stran Velike Britanije in Francije v vojni i Nemčijo. Pariz, 6, nov.—Nemški težki topovi so včeraj bombardirali Forbach, zapuščeno obmejno mesto, in francoske pozicije v gozdovju Warndtu. Opazovalci trdijo, da je bilo obstreljevanje odrejeno, ker hočejo Nemci u-staviti prodiranje francoskih čet proti Forbachu in razbiti komu-nikacije. V včerajšnjih operacijah so nemški topovi izbruhnili več sto izstrelkov na Forbach in francosko bojno črto med mestoma Sarreguemines in Bitche. Francoski topovi so odgovorili na streljanje z nemške strani. London, 6. nov.—Trije nadaljnji pamiki so bili potopljeni v zadnjih dneh, se glasi poročilo mornaričnega ministra. Nemška podmornica je torpedirala in pptopila francoski parnik Baoule na Atlantiku. Dva mornarja sta bila ubita, enajst jih še pogrešajo, 88 pa je bilo rešenih. Norveški parnik Sig se je potopil po eksploziji in prav tako danski parnik Kanada. Slednji je zadel ob mino v bližini angleškega obrežja. Posadka 6'J mož je bila rešena. Komunist Browder i napadel Rooseveltu Očital mu je, da te je pobotal z ekonomskimi rojaluti Boston, Mass., 6. nov.—Kari Browder, tajnik in vodja ameriške komunistične stranke, je v svojem govoru na shodu v tem mestu, ki je bil sklican v sveti s proslavo obletnice boljševiške revolucije in ustanovitve Sovjetske uniiije, udrihal po predsedniku Rooseveltu. Dejal je, da je postal predstavnik Wall streeta in se pobotal z ekonomskimi ro-jalisti, "new deal" pa je ie pozabljen. Svoje pristaše je pozval, naj posnemajo ruske bolj-ševike in pospešijo prehod iz kapitalizma v socializem. Browder je v svojem govoru orisal "novo linijo" svoje stranke, ki naj nadomesti staro o formiranju enotnih front. Slednja je bila zavržena, odkar sta Stalin in Hitler podpisala nenapa-dalni in prijateljski pakt. Trdil je, da Rooseveltova administracija sistematično ustvarja atmosfero, da poslabša od noša je med Ameriko in sovjetsko Rusijo. "Rooeeveltovo politiko lahko tolmačimo le, da je nevtralna na vide*, dejansko pa pristranska," je dejal Earl Browder. "Jasno je, Anglija se zanaša na pomoč kolonij Poročilo o zasegi kontrabanta • ' . v'' f ' . U l4mdon, 6. nov,—Vlada je pohvalila uprave britakih kolonij, ki so demonstrirate svojo »oli-darnot in zaupanje v Anglijo v vojni z Nemčijo. Premier je v svojem poročilu o poteku vojne izjavil: "V zadnjih dneh so vsi dominium in kolonije izpričale trdnost britskega im^rija." Poslanci so sprejeli «poročilo z navdušenjem na znanje,,' » Reprezentantje Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južnoafriške unije in Indije so sedeli na galeriji, ko je Chamberlain Sital svoje poročila .Ko je neki poslanec omenil aktivnosti indijskih nacionalistov, ki so obno-v Ni napore, da Indij« dobi status dominion*, ga je prekinil drugi poslanec in poksral. ker je potisnil to vprašanje v ospredje v tem kritičnem času Londonski list Daily Telegraph je objavil članek, v katerem pravi, "da so totalitarne države napovedovale, da bo brit-ski imperij razpadel v vojni. Napoved se ni in se ne bo uresničila. Vsi dominion! in kolonije podpirajo AngKjo v vojni. VAŽNA MUHAM« STIČNA POSVETOVANJA V RIMU M uMšolini a« testa! m generali BOLGARIJA PODPISALA POGODBO Rim, 6. nov.—Sinoči objavljano uradno naznanilo pravi, da je imel Muaaollni več vašnih sestankov a člani novega armad-nega štaba. General Ubaldo Soddu, novi vojni podminlater, je dobil instrukcije glede konsolidacije in ojačanja vojaških enot. Drugi komunike pravi, da je Rodolfo Graziani, ki je bil zadnji teden imenovan za vrhovnega načelnika italijanske oborožene sile, imel dolg razgovor z Mussolinijem. Pozneje je diktator konferiral a prestolonaslednikom Umbertom o vprašanjih militarističnega značaja. Prestolonaslednik in maršal Graziani al delita poveljstvo dveh vojaških grup, ki sta bili formirani pred nekaj tedlli. Slednji je postal šef armadnsfs ix>rd Halifax, zunanji minis- itaba po reorganlzlranju po- da Roosevelt potiska Ameriko v tTrtpeiiaHtttčno preiskale 713 paniilov. med te- začeli Velika Britanija in Francija. Ta vojna je razkrinkala kapitalistično hinavščin», brezobzirno diktaturo. Francoski režim se v brutalnosti ne razlikuje od fašističnih diktatur. Demokratične delavske mase se morajo »pet boriti proti burfuaziji, ki se je zediiiila proti njim. Roosevelt se je postavil na stran onih, ki hočejo grmad iti profile na rar čun vojne. On zdaj sili ljudrfke mase, naj sprejmejo program Wall streeta." Browder je v svojem govoru priznal, da je potoval s ponarejenim potnim listom v tujini in pod drugim imenom. To je bilo potrebno, drugače ne bi mogel vršiti svojega dela. Svoj govor ter, je zavrnil poaivt' v zbornici lordov, naj pojasni Mijrie cije. Dejal Je le. da Je glavni cilj-zmaga v vojni in zdaj Še nI jasno, kakšno stanje bo v Ijvropi, ko bo vojna končana. Minister za ekonomsko vojno je poročal, da je Anglija v devetih tednih zasegla 600,000 Um kontrabantnega blaga, Francija pa 176,000 ton. v tam leške bojne ustavile in mi 32 ameriških. Slednji so bili kmalu izpuščeni. Maršal Gocring obišče Rim Rim, 6. nov,—Italijanski listi, med temi II Popolo d'Italia, Mus-solinijev organ, so objavili vest, da pride maršal Hermann Wilhelm Goering, nemški letalski minister In Hitlerjeva desna roka, v Rim. Namen njegovega obiska ni bH pojasnjen. je zaključil z izjavo, "da komunistična stranka propsglra socializem v Ameriki kot edino rešitev naših prtfblemov." Domače Truplo samomorilca najdeno Lk>ydell, Pa—Pred meseci 'je bilo poročano v Prosvetl, da je rojak Joše Petelin izginil neznano kam As meseca maja 1.1. Člani in njegovi prijatelji so ga tekali tedne in tedne, toda brez uspeha, dele 80. oktdbra so lovci našli okostje moškega v gosdu tri mUje od tukaj. Komisija, ki je okostje preiskala, je našla zraven nekaj obleke, jamsko svetilko, šepni noitt in 11 palcev dolg kos uiigaln* niti; vse to je pokojnik vasi a «aboj. ko je od-Ael.fkm si Je vael življenje. Odkar je tukajšnja kompaitfja bankrotirala, se ja Petelin obnašal, (kakor da ss mu je bledlo. Zadnja dva dneva, ko so ga še videli, je bil «e «sto zmeden. Pokojnik je bil dober član 8NPJ. Star Je bil W let in dama iz Borovnice na Notranjskem. Vesela vest is Peant » Burgettstown, Pa.—»Dne 28. oktobra sU bila v Datroitu poročena Laurenoe Vernik In Mil-drad Truanovič, oba člana 8N-PJ. Nevesta je pred nekaj leti bivala tu. Obilo sreče! veljstva oborožene sile, kabineta in vodstva fašlatične stranke. Iltallja bo kmalu proslavljala drugo obletnico iveze i Nsmčl jo In Japonsko v protikomunl-stičnem paktu. Ta zveza js bi la zrahljena, ko sta Hitler In Stalin sklenila nenspadadlnl In prijateljski pskt. Nemčija «s js dve Isti po ite-lijanski pridružitvi protlkomu- i t tUin—n n«kLl ----u uaL n j mirnemu »»f ni z Veliko Britanijo In frsn cijo, v kateri dobiva pomot od ruskega diktatorja Stalina, vrhovnega načelnika komunistične Internacionale. Mussolinljeva vlada in Vatikan ste vznsmirjens zaradi koncentracije nemških čet ob maji Italije in Švice. V zbiranju vo-Jsštva vidita sovrašno gesto proti Italiji. HoflJa, Bolgari js* «• nov—Bd-garijs Je podpisala novo trgovinsko pogodbo s Italijo, ki js nadomestila prsjšnjo, katere veljavnost je pravkar potfkla. Na podlagi nove pogodbe bo Bolgarija povečala isvos poljskih pridelkov v Italijo. Vesti Ii Mlnnesole Ely, Mhm.—Frank Starbem, «lan društva 268 SNPJ, ss Je oženil s miss Aili Papsivnen. Nevesta, ki js finske narodnosti, ja obljubila, da bo Uidi ona članica naše jednote ObHo sreče! —Družina Steve Plut je dobila zdravo In krepko hčerko, katero ja še vpisala v mlsdinskl od-dslek 8NPJ pri omenjenem društvu. Čestitke! Clevelandsks novice ^ piakoi tfilW «liso. mr) je na potu v bolnlšnlso.— Brna Oiovanetti is Krmsls pri fit. Janšu na Dolenjskem ss js 2. t. m. priselila v Cleveland k svojemu strto« Fr. A. Klsovcu,— Frank Zevnik, ki Js naglo umrl za srčno kapjo, je bil star 66 1st in doma is Čemeče vasi. V Ameriki je živel 82 1st in tu zapušča drugo šano in šest otrok.—«Pokojni John Kovač js bil rojen v Cleveland« in sapušča očita, tri brate in sestro. FINSKA ODLOŽILA' ODGOVOR NA RUSKE ZAHTEVE DeUgacija čaka na nova navodila SVEDSKA PODPRLA FINSKO VLADO HeMngfora, Finska, 8. nov.— Finska delegacija v Moskvi, kateri načelu je dr. Juho Kustl Paaatkivi, je odgodlla odgovor na ruske zahteve In vprašsla vlado sa nove inatrukcljs v pogajanjih s Stalinom In drugimi sovjetskimi voditelji. Finski premlsr Almo Cajander je nato sklical izredno sejo članov svojega kabineta. Finaka Je še demonstrirala, da se ne bo podala Stalinu in sprejela njegovih zahtev. Izjavila ja aiosr, da js prlprsvljsns dati nekaj koncesij sovjetski Rualjl. ns bo ps JI odatoplis stratagičnih otokov v Finskem zslivu, ns kstsrih bi Rualjs rada zgradila Istalaks in pomorske bazs. Csjsnder ss čudi deklaraciji, da se Rusija boji napsds s strani male finake republike. Moskva, 6. nov .-^Finska da-leiraclja ss js te dvakrat sestala s sovjetskimi vodltsUl ns konferenci v Kremlu. Nevarnost, ds se bodo pogajanje razbila, kar so naglalsll zunanji dlplomatlčnl krogi, Js bils ds- i loma odvrnjsns. Poročilu la zanesljivega vi rs prsvl, ds as bodo pogajanja nadaljsvsls. Kaos v distribuciji živil v Angliji London, 6. nov. — Chamber-lainov vojni kabinet bo pozvan v parlamentu, ko se sestane v svojem zasedanju v sredo, naj pojasni kaotično situacijo v razpečevanju živeta. Mašinerija. ki je bila postavljena ob izbruhu vojne za delitev ttvll in zalaganje trgovcev, je demonstrirala nesposobnost. Opozicije bo zahtevala podatke glede posloven-Ja ministrstva živil, ki je bik» ustanovljeno, ko je Anglije napovedala vojno Nemčiji Načelnik jetmihih čuvajev ustreljen Jackson, Mich . 6. nos — Fred Boucher, nsčelnik MnišMh čuvajev, je bil ustreljen, ko je šest jetnlkov nkušslo pobegniti iz tukajšnje državne jetnišnfc* J* nfcki so prepletali zidov*, tods e-no uro poaneje so bili vsi ujeti In pripeljani nazaj v «kovih. Lakota med Židi v poljskih krajih Naciji pravseli židovska trgovina Pariz, «. nov,—Usoda Židov v I »oljskih pokrajinah, katare so okupirale Hitlerjeve četa, Je slališa nego onih, ki se nahajajo v Nemčiji, ss glas« poročila, ki jih dobivajo tukajšnje židovske dobrodelne organizacije In poljska vlada. Csz 1,600,000 Židov, ki so ostali v teh pokrajinah, so naciji obsodili v stradanje. Poročila Iz Uidza, Varšava In «Irygih mest zapadiw Poljske pravijo, da so nacijsk« oblasti odredile konfiskacijo židovskih trgovin, podjetij in lm«tja. Pod pretvezo iskanja orožja naciji uprizarjajo naval« na židovska stanovanja in ro|fsnja. Naciji so zas«gll sklad« Židov-rtkih «organizacij In prevzeli šole, liolnišnif« in drug« usUnov«. Ss mo Skupna židovska rsz|»eč«val na komisija šs lahko deli živila Židom, ki ne morejo dobiti živil aklh kart. V Kaluszynu J« bilo 60 Židov ubitih v pogromu, M pa js biki ustrsljsnih v Luko-wu. Neks vest prsvl, ds J« Ml <>den Žid aeir»IJ«n iz v»sk« hiš« v Pultusku ns obtožim žsljenjs nemških vojskov. New York. « nov.-SovJ«Uke MvUirltete so dels post Hiti vse ¿lane ene lirsnže plemiške ntdo-vlne Rsdziwlll v vzhodnem delu Poljske. O «ksekucljl Je blU In-formlrsns kneginja Cstherlne Kadri will, njihove sorodnlcs v Ameriki in pissteljics. Osem členov u rodov in« Js bi- se v vojno »spletle tudi druge Akandinsvsks dršsve. Ako bi •tslln dobil vas, kar sshtsvs od Finske, bi potsm pričel pritiskati na Švedsko In druge škandl-nsvske države In zahteval koncesije. Prsvds, glasilo komunistične strsnks, js objsvlls čla-nsk, v katerem napada švedako zunanjo politiko. Dsnes se bodo prlšsls v Moskvi in drugih ruskih mastlh proslav« '¿2-letnice boljSevttks revolucije, ki je strmoglsvlls carja in usUnovlla sovjetski režim V Moskvi se bo vršila velika vojaška parada pred Stalinom in drugimi sovjetskimi voditelji. Komunistični tisk nič -več ris kritizira fašistov In ns-cljsv, napada pa "Imperialistično" Anglijo in Franoljo. Htockheiai, Švedska, 6. nov.— List Dagans Nyh«Ur Je odgovoril na sovjetsko kritiko švedske zunanje politike. Odgovor Je, da Je vodilno načelo Škandl-itavskih držav nevtralnost In ' obramba neodvisnosti. Te ns bodo sprejemale ukazov, pa naj ti prid«Jo s katerekoli strani. List Je tudi podprl finsko vlsdo v pogajanjih z Rusijo, ksr Js že večkrat demonstrirala, da hoče živeti v prijateljstvu s svojimi sosedi. Draginja v Nemčiji stalno narašča . Berlin, 6. nov—Nsmšk« go-spodi nje se pritaAuJSiJo. da drag^ njs narsščs kljub strogim poli eljskim rsgulscijam In odrsd bsm, ki prepovsdujsjo navijanjs cen. 1* oni, ki lahko plačajo vi-šoke ten«, dobijo zelenjavo in sadje Isiljše vrste. Kar je vlada naloži Is nov« vojne davke in aar rsdi pomsnjksnjs potrsbščln, so »«kstere trgovin« odprt« Is ns-ksj ur na dan. lastniki tsh pra vijo, da »»odo v bodočnosti, šs ss položaj n« izpr«msni, <»dprt« le par dni v tednu lo masakrlranlh kmahi i*>t«m. ko so rusk« č«t* zasedi« poljak« kraj« Ta rodov I na Je posedova la 70,000 akrov zemlje v poljski provinci, ki Je prišla pod rusko kontrok». MB 2 PR08VETÄ 3PROSVETA TU BNLIGHTRNMBVT « MHO IM UmiMA rODrOBNK JIDMOfl «Ltt m lat». UN m p«W tal«. Ii 10 M Mrt Mai m to Mmp» r .M m ml* tau. II » a* M tate < m Im rateii lor Um U»lte4 Matal (raw* Ota—r) Ml C*Mte M.M »«v rw, Cktaa«* mI Ctate» U M Mr mm, farrtO waaUtas M M Mr fmt. Infcy»tal iiwnM «MMaa (Irttaa. M-m4.) m rraaja mlhjateüa ta v alalaja, K J* MltaAll M*««la*. ASwvttoi*« rata« oa MW»««». ÜMMtalU» a« ■■■■Ml' tettaaa and —»Hrtt»< arttata. will aat ha rateraai. Olkar ateawwipu. aaak aa atertaa, ptar*. M*aM, ate. vlU to te iwtaf aal» artaaa Miiw>iata4 to PROMVETA MIT-M Sa. LawaMla Iti, or m fsdbbA1 /zbira med demokracijo ali diktaturo Dunen mora biti jasno slehernemu treznemu in razsodnemu delavcu — in tudi slehernemu treznemu In razsodnemu človeku, ki je objektiven — da demokracija in diktatura ne gre«ta skupaj. Druga drugo absolutno izključuje. Kjer je demokracija v dejanju, ne samo na papirju, Um ni mesta za diktaturo; kjer je kakršnakoli diktatura, Um ni mesU za de-mokracijo. ; Razlika je torej Uko velika, da je kompromis med obema nemogoč. Glavna razlika je prvič v sredstvih za dosego cilja in drugič v cilju samem. Demokracija hoče objektivno masno izobrazbo v znamenju resnice in vedno apelira na izobražene, razumne ljudi, dočim diktatura trpi le svojo "izobrazbo" (propagando) in vedno apelira na emocionalne (čustvene) ljudi; demokracija vedno apelira na razum, dikUtura pa apelira na srce in trdo peet. Demokracija se poaluži sile le v svojo obrambo, bodisi proti posameznim zločincem med sabo ali proti masnim zločinom notranje vsUje ali zunanjega napada, dočim dikUtura dosledno prakticira silo od civilnega nasilja, dokler je še v razvoju, do mlllUrizacije vsega preblval-ntva Čim pride na krmilo. Demokracija trpi in celo privablja samokritiko, dikUtura pa ne trpi nobene samokritike l>od svojo kontrolo. Demokracija pravi: Cim liolj bomo kazali na svoje napake, tam prej se jih bomo iznebili in ne Izboljšali. Izobrazba! DikUtura pa pravi: Veruj, ulsjgaJ in molči! Zakaj «o celi sloji revnih delavcev in celi narodi sprejeli dikUturo In zavrgli demokracijo? Najbrž iz nevednosti. Propaganda za dikUturo jih je zaslepila in prevarila, da niso vedeli, kaj jih Čaka. DikUtorična propaganda je govorila revežem le o delu in kruhu. Reveži, ki so imeli civilno svobodo, niso pa imeli kruha, niiio vedeli, da je sužnost hujša od vsakega pomanjkanj* — pa «o dali dragoceno svobodo za košček hlapčevskega kruha. Nevednost delavcev je kriva, da se dajo zalepiti od propagande, ki jim govori o "delav-Hki diktaturi" ali "začasni dikUturi proleU-riaU." Siromaki ne pomislijo, da "proletar-ska" dikUtura v Rusiji Upe delavca In kmeU prav Uko hudo, kakor nacijska dikUtura Upe delavca in kmeU v Nemčiji. V Rusiji ni več davno nobenega kapiUlisU ali privatnega izkoriščevalca, kljub Umu "delavska" dikUtura prav nič ne popušča. pač pa ne bolj In bolj utrjuje in poostruje. DikUtura je v bistvu povsod enaka, čeprav ima na zunaj različne barve. Vsaka dlkutu-ra značl, da ne mora večina pokoriti manjšini. Večina, ki je dala Nvojo civilno svobodo za kruh, morda začasno uživa ekonomiiko zaščito, ampak Nemčija in lUlija dokazujeta, da je zaslužek ondotnega delavca zel» mlseren In nje» irov kruhek zelo grenak. Nemški in iUltjan» *ki delavec, kakor ruski, lahko zdaj «pozna-vaU, da je slab kruh v svobodi veliko sladkaš! kot pa najboljši kruh v ječi . . . Sedanji tajnik ameriške socialistične stranke je sam priznal, da ima raje ameriško "ka-plUlistično" demokracijo kot vsako toUliUft no dikUturo. Vsak pameUn človek se bo strinjal z njim. Velikanska razlika je. "KapiUll-stlčna" demokracija je nepopolna ali politična demokracija, ki vsebuje civilno svobodo za posameznika. Ta svoboda se v mnogih primerih zlorablja, vendar je tudi zlorabljana svoboda v Ameriki tisočkrat UilJŠa kot ekonomska za-ŠČIU povprečnega delavca pod dikUturo. Kapitalizem je privatna ekonomska diktatura. ki nima z demokracijo nič opraviti, torej ae ne ame šteti njej v zlo. A tudi U privatna ekonomska dikUtura je tisočkrat boljša kot politična in imllcljska dikatura v toU-lltarnih državah. K a plul lat -diktator ti lahko odreče delo. nima. pa moči, da bi ti odrekel kruh po vaej Ameriki ali da bi u izgnal Is Amerike. ToUliUren dlkUtor ima to moč. Trezni In pametni delavci bodo torej zavrgli vsako misel na dikUturo In oprijeli ae bodo demokracije, pa naj bo še Uko nepopolna. Kljub Umu. da je demokracija še n«*t>opolna, nam lafcho aluži. da Jo naredimo popolno. če HOČEMO. Popolna demokracija pomeni civilno svobodo in ekonomsko zaščito obenem Ali je oboje mogoče? Da — mogoče je. samo če ljudje HOČEJO. To vidimo na Švedskem, kjer ni (Deliš v aadajl kolesi > Glasovi iz Dataai r aktaMi« »a prlmtr (N.^amkrr H, ISM). ptAm k »aaiara pom—l, 4a raai ta • taai totiiM— patekta U> Faaarlte h M"*««». 4a »a raai Itai aa Mlari naselbin _ O lasalUkam konetiu La Salle, Hl.-Jeaenskl koncert pevskega in dramskega društva Soče v nedeljo 29. oktobra je izpadel z zadovoljivim u-spehom. Ker ima SoU dober ugled med našim narodom v mestu in dkolJei, ljudje radi pridejo na prireditev, ker vedo, da so vselej dobre in mikavne, da Je na njih vedno dovolj duševnega razvedrila in zabave. Tudi to pot so se pevci potrudili, da so dali na oder zelo pester program. Priznanje gre seveda tudi pevovodinji mrs. Mary Banke. Glavna atrakcija tega koncerta je pa bila sopranietka mrs. Louise Kelemlrric Iz Gary ja, Ind. Z otvoritvijo koncerta jo zbor Soča zapel VenČek narodnih pesmi. Nadaljnje pesmi ao bile: Se ena, Delavski pozdrav, Naše gore in Skrjanček poje» žvrgoli. Pevci so proizvajali lepe melodije, ki bo segale v srca poslušalcev in navioči so imeli lep uži-tek. Občinstvo jim je dalo priznanje z velikim aplavzom. Na klavir je spremljala mra. Alice Konieozki. Zelo burno je bila sprejeta, ko je stopila na oder v prekrasni narexfni noši, mr«. ILouise Ke-leminfc. Pela je soprano solo v treh jezikih. 81ovenake je zapela sledeče lepe narodne pesmi: Juhej, Tiček in tlčica in En aUr-ček. Lepe hrvaUke pa: Adio Mare, Kad mi pišeš, Mia mati in Nimm rumeni, Cvjete moj. Angleftke: Toka, Merry Widow Waltz in I Carry You In My Pocket. Na klavir jo je spremljala miss NaUlia Ix>matz, tudi iz Garyja. Mrs. Keleminic si je pridobila poslušalce takoj, ko je zadonel njen lepi glas po dvorani. Vsak zlog pesmi se je č>ul razločno po vsej dvorani in je zvenel Uko milo En mehko, da je poslušalcem zasUjalo srce in so se predali lepemu čaru njenega petja. Najbolj so se veem dopadle hrvatske in slovenske pesmi,, ki so najbolj mehkobno tolažile in iz-' ražale ter pripeljale spomine na srečne dneve naših mladih let, katere amo preživeli v preljubi domovini Bled odmorom je igral orkester Fata DudJeyja od gostilne Joeva Gregorlcha, IMateroga je on dal brezplačno. Za zaključek programa smo morali peti tudi poeluftulci z zborom domaČo peeem z raibito «lavo. Ko »je ie-■¿evskega kmeta zelo sla- ^ R0Zalija izvedela za moževo CLj smo ie o vzrokih nesrečo, Je dobila živčni napad 0 pridefrfo, ki so ¡n i€Ži «jaj doma. , ij priiadeti, o pustošenjih Sin ^ je p^^ p^^j vrnil v in poleg v.sega še o vzne-1 Zagorje> da je doma^ obvestil ,deželi. Kar se Tiče i o6etovem težavnem stanju. Ko prihajajo vedno znova i ^ j. y nedeljo apet y ^ tožbe kmetov, ¿'»«j Ljubljano pogledat, kako je z , merjasci M I očetom, je bil priča njegove smr- * cela koruzna w ti. Povedali so mu, da se je oče rideikov je še najtx>ij <#>- Anton Vfmeiir^li s kolesom. Is- „dje, kar pa ^ dihnil je v nedeljo ob 14. uri in tudi s^J« danes v ponedeljek so ga poko- , pali. Juhtman je bil dodeljen — kmetje niso mogli proda- oražniAki aUnici n& Vačfth in je Igli ne spraviti vsega sad- morai 8 Plesom po nekem o- * lotili žiganjekune. Zga- pravku v deževju je bila cesta kuhali po Kočevskem že gl|lba p^^ ^ ^ vozača, ki I leta, a še nikdar v to- ni poboma vešč vožnje s ko-ri kakor letos, ko je J¥K1 fesom IVleg tega pa je vožnja kuhanje žganja prava ma- po r,evarn€m klancu vedno tve-Kmetje se kar kosajo med \g&n& JllhtmanUf ki ^ je Jfpuatil kdo «a bo imel več. V po- n,zdol ^ Mancu> je najbrže od-hišah ga že merijo na poyedala wvora in ko j€ p^l t , ne več na litre. Ku- veli,kem k)ku a je obležal vec in slivovko. Zelo i nezave4Pti> iz katere se ni pre-•idelajo tudi izvrsten I budi} , saj je po nekaterih Juhtman je bn Ž€ 20 ^ y brinja na preteK. I bi pri TPD. Zapustil je ženo in ije ponujajo kmetje ^ dva sina. Svojci so tem huje pri-*' po nizkih cenah.'Kmalu bo ker si j€ Juhtman šele * poceni kakor vino. Zara- nfidayno pofttavil flVojo hišico, pdike ponudbe so letošnje i katero je dobi, brezobrestno pidle nasproti lanskim že p^jfl* ^ TPD, svojci bodo pa kih 50% in več, tako da do- njegovi smrti ie težko odpla-lelenko slivovke za kak|J1 ¿evali obroke. Njegova žrtev bo SO din. Brinjevec je red- Qgtakl med prebivalstvom v traj-iB precej dražji. Mnogi si ^ apomimh talijo, da bo bolje, Če ga I : ^ doma. In res ga «pije sta- Preiskava o dvojnem umoru mlado, moški in ženske, kar Skofja Loka, 9. oktobra.-^Ne-sv. Nestalni časi še pri- mak) pozornost v vsej naši javil razpoloženju in pija- nositi je povzročila vest, da so ici) je vedno več. Na zna- oblasti iznova posegle v draigo-I lelenke naletite že po- Ška umora, ki sta ostala dose-tudi na vlakih in po posta- daj nepojasnjena, fosetmo hudo je, da se z iDraigoše spadajo pod občino i seznanjajo tudi otroci, Selca. Leže v prisojnih policah „ie skoraj dojenčki. Zna- pod Jelovico, ki se tod konča a primeri, ko matere nama- strmim robom, padajočim v Sel-«trokom kruh v žganje, da I ško dolino. BUo je tretjega apri-I pomirile. Doslej smo mi- la 1932 v rano jutro. Ko so se da «e to dogaja samo po vračali Dražgošani od jutranje ih goricah—ali ibo žganje maše—bila je nedelja—proti doto tudi drugod slične pogub- mu, se je zdelo ljudem čudno, Bvade? ' da ae nista udeležili službe božje ini izhod iz .pijančevanja, tudi 68 letna trgovka Marija Lo-u posebno škodljivo zara-1 tričeva in njena hčerka 32 tet-prehrane, bi bila proda, na Genovefa, ki sta sicer redno ja v druge kraje. Stro- prihajali vsako nedeljo in prazni in poznavalci razmer nik v cerkev. Slutnjo, da bržčas ki premislili, aii je to mogo- nekaj ne bo v redu, je pri ljudeh h nato kaj ukrenili. S tem še povečalo dejstvo, da se je iz «tonili ljudi od pijančevanja Lotričeve hiše hudo kadilo, kali obenem gmotno pomagali. I kor bi šlo za ogenj. lL, X1 Ker Lotričeve in njene hčerke Prometni ne8rečl %r k ni bilo na spregled, je sosed «ofja Loka, 9. oktobra.—V ^^ potrkal na vrata. Nič! Ni ■ zjutraj je na nekem ovin- vdrli so s silo vrata polici Škofje Loke priHo in ¿im ^ At#pili v dom Lotri-prometne nesreče, ki bi M j,jm n^dil grozen pri- •koraj zahtevala dve čtove-1 ^ ygi notranji prostori ao bi-^ II gosto zadimljeni. Ko se je dim m'ada i)rofesorja, France M našli pri vratih v •J^jec iz Ljubljane, ki je mlaki ^j in na tJeh ležečo tr-na realni gimnaziji v I g0vko Genoveio Lotričevo in ne-[J°ni. in Ix)jze Potočnik, vLi „^trov proč še njeno mater ™ na realni gimnaziji v Kra- Marijo. Ljudem je dalo dosti tni-^jvansa z univerze, sta «aL», da so pogasili ogenj, potem » ti proti Kranju. Na nekem pa 0 ialostnem dogodku takoj «a opazila, da jhna na-LbV€#tm orožnike v Železnikih »Prihaja avtobus, pa sta*«e M M Uvedli natančno preiskavo «krajni rob ce- podrobnosti bo ugotovili de-ViKtem času pa je za nji-1 j^rmki staiu I«inila je bila iz J^rvH tovorni avto, ki Je hlše veiikm denarnica trgovke ™' vnail i» desni »trani, a I Marije. Kljub vsem poizvedova J7ier ni (»pazil, da vo«i av-kl k TTihajal nasproti, po V i h,slednjem tre-* dognal, da stojita na oba mlada profesor-J i«' zavrl voz, a zaradi ^mpa jn zaradi rssmo-P*. na kateri zavora ni Primati, je avto zavozH R*Jni ri>b ceste in s svojim ^ (»drl prof. Do- JK. in l'(,U)čnlka. Udarec P ^^ strahovit, da sta obs ti» odštela daleč na kup »a oh cedti. ranjena so Ju prepe-««niAnfao. ProC. Dobrovo-T^1 dobil hude notra-«"¡Jkodhe in ni zlomil nogo, troW«'nik pt j« ¡mel hudo »jem in prizadevanjem je ostal umor nerazčiščen. DraigoAki umor je stopil v ospredje zanimanja po štirih le-tih- Tedaj so domnevali, da so le prišli morilcem na sled. Na podlagi zbranih indicov so bile aretirane štiri osebe, dva moška in dve ženski, in vsi skupaj odveden« v sspore škofjeloškega sodišča, odkoder so jih potem odvedli v LJubljano. Važno vlogo je tedaj imela neka sekira, toda kljub opreznemu in do skrajno- Bombniki in strmoglavniki Razne vrste bombnikov in načini bombardiranja O vlogi, ki jo igrajo letala vseh vrst v sedanji vojni, imamo doslej sicer le poraivrlna poročila, toda ie iz teh se jasno vidi velikanska sila tega orotja Vojaški ^ strokovnjaki sodijo, da je zdaj st previdnemu postopanju obla-|na V8€h frontah v akciJ1 5 do 7 sti, zločincev le niso utegniM raze tisoč letal. Preteini del uspe-kriti. Najpreje »ta biti izpuščeni k^ kl jih je doslej dosegla zrač-na svobodo obe ženski, potem še na ailft) na raeun bombnikov, oba moška. DraijfoAki umor'je ^^ ,€tal|| doRlej 4| ni. spet zaspal do teh dni, ko ga bo- ^ p**^ v j^j v večji meri, so do blastva iznova vzela v pre- bombniki (vsaj na vzhodnem bo- v v. • ^ doce,ll> M kaP P^melji- V Diaigosah m okoiiških va. L0 opravijaIi „voje ratdiralno seh se širijo trdovratne irovori-|de|0 ce, da je umrl v Ljubljani bolH . . .... . . * nik. ki je na smrtni postelji iz- L Bombna Jetalasoto pot ie povedal, da je ,>n pobfllLotriče. l vsest^nak ipreiz- vi. Po neki domneviTaj bi bU U u4;jl' !\ Vltof,liSfc bolnik neki Primože, po drugi^"0^ pr*^P ^^ pa neki potnik. In v tej smer! ^ » Y bo4f.noi,tlm"V^) poteka sedaj preiskava. Na pod- ^ v ^Hkšni merliEpreminjal. lagi vsestranskih poizvedb^ je ^ ^ 6 v dognano. da misli ljudska ^vo- ^^nji izvedbi, kakor tudi po rica nekega zavarovalnega agen-|na^inu' ^f/ ta. ki se je zdravil na kirurškem ^0"1 ^¿o delikatno orožje, oddelku ljubljanske bolnišnice »» bl bombnik opravil svojoj na-zaradi zlomljene noge. Ta moi je ^ temeljito ini « MjmanJft m bil mesec dni v bolnišnici in JlH*»»' j* ^rebno, da leti čim bil močno bolan. Stvar preiskave višs in s čim ve$jo brzino. Samo bo, da ugotovi, v koliko je ta !* UkVf a,hk° i«0^* iM rell^om java resnična. Proti osumljencu P^iletaUkega opništva ter kro-je naperjena prijava pri «res-U^ ^klh lttal. Ako pa hoče kem sodišču v ftkofji Loki in pri bombno letalo čim bolj zanealji-državnem tožilstvu v Ljubljani. ™ pogoditi cilj, pa mora nitko Škofjeloško sodišče je dobijo I ¡n počasi leteti, i čimer pa aeve-anonimno pismo s predlogom, da tvega, da ga bo obrambno naj oblasti ponovno zaslišijo o- orožje sestrelilo. Tenasprotujo-sumljence, ki so bili že pred tre ^ »i zahteve «o dovedle do tega. mi leti v zaporu. Tudi v tej sme- da so ae razvile razne vrata ri so se pričela ponovna poizve- bombnih letal in razni načini dovanja, o katerih pa je težavno bombardiranja. reči, ali bodo prinesla kaj več Kako M Hputtajo bombe jasnosti v dražg^kaumoi^ali Ngjboij p0goitO obsipava ne. Četudi M bombno letalo svoj cilj v vodo- s vsa javnost zelo želi, da bi bila rftynem ^ ^ ^ M ,eUlo strašna umora vendarle pojas- y ^ določeni Višini in ko Zveza med Belgra- h (obruševaina I j » <1 j i • bombardiranju j dOm M AnglOSORSI Opozicija proti ustanovitvi Slovenske banovine Dotok tujcev v Francijo zadnjih 80 let je bil »ledečl: Bombnik'atr mogla v nik Največ ae danes govori o letalih strmoglavnikih (obruševaina letala), ki ao v najbolj zanesljiva, toda tudi najbolj nevarna ter zahtevajo posebno isvešbano in utrjeno posadko. Način bombardiranja v strmoglavnem letu je šele nekaj desetletij v rabi. Kakor ie imel Melgrad, 0. nov.— (JK)— An-pove, ae letalo pri tem strmofls-glosašk i a vet ima \ Jugoslaviji vi na cilj, ki ga hoče zadeti s veliko prijateljev, kar dokazuje- bombo. Potek bombardiranja je jo številna društva, ki vzdržuje- . , približno tale: letalo prileti v jo tesne atike z Anglijo in Zdru- francoska naselja '»umirajo, višini 2000 do 6000 m nad cilj. lenimi driavami. Zdaj je bila u- »r*tnZ h ^ r"iU°JI nakar se mahoma postavi na nos sUimvljena .ma organizacija irskih zapuščenih naseUih. NI u« M i« VMlil» u4 «vtaku» »u- IJ** «II» rNMWMW 1851 379.289 1.05% 1866 Ml ON 1.7 % 1876 801.7&4 2.1 % 1881 1,001.090 2.6 % 1891 1.180.211 2.8 % 11)01 1,037.778 2.6 'A UMI 1,159.885 2.8 'Á 1926 2,505.385 6.5 % 1930 3,000.000 7.0 % naroda! Francoz je obilno In pije redno. Konsumlra razmeroma največ alkoholnih pijač. Sličen pojav opazujemo pri nas. Bogata in fudovltna Bačka je pred 1A0 leti doaeljeni ftvabskl element sicer materialno osrečila, zato ga je im telesno raznežila ter mu z rastočim bogantvom omogočila uživati vae "kulturne* dobrine. Ker nima dotoka za svoje idra-krvl goršfakov, temveč se V«' radi kopičenja kapitala in zemlje leni In moži švabska mladina medsebojno, se bo švabski ele- njena. Tedenski pogovor zagleda cilj pod adboj, «P«** bombe z obešal, da Sdrknejo proti zemlji. Ta reč i sproiltvijo pa ni tako preprosta kakor ae vidi na prvj mah. Letalo mora (Nadftljtvanj« « 2. »trant.) tarist, najboljši prijatelj In m^Upuztiti bombo pred cllIjsm liii ticen vojne mornarice in tudi ar- cer tem deU pred ni m čl^m v še made, ki je še kdaj sedrt v Mi In čim hitrfje l^ti. IIs višine hiši, bi nevarnost za ameriško 6000metrov in prib«nl MOImi vpleten je v vojno ne bila tako na uro mora n. pr; spustiti bom-velika. In odkar se je admins- bo 2800 m pred ciljem, top«Jjs-tracija oč i v i d n o odWMJa. radi tega, kar im« udi bomba da privede deželo v "proape- ¡.to brzino kot etalo. Bomba riteto" s "krvavim denarjem", z pada, kakor da bi jo b vrgel in velikanskim oboroževanjem in ne samo spustil proti cilju, zalaganjem v vojno zapletenih DrugI način bombardiranja, ki drŽav z vsem vojnim provijan- se uporablja bolj na vsjsh kakor tom, je nevarnost še toliko več- pa v praksi. Je spuščanje bomb Roosevelt lahko kritike nje- med vzpenjanjem. V tem prime gove zunanje politike še bolj ru se letalo trenutek predno vr zmerja s "fakirji", ker menijo, le bombo, «trmo vzpne, tako da • data politika vodi v vojno: v Uvojim trupom bombo požene povsem brezplodno, kriminalno, malce kvišku, nakar še le začne jedasto in drago vojno, se člo- gftma padati proti zemlji. Ce bi vek nikakor ne more otresti bo- |tto letalo kot poprej «pustilo po azni, da je njegova administra-1 opisanem načinu bombo pod kočija pripravljena zaplesti deše- L^ 45 itoplnj, bi Jo morslo od-o v zunanjo vojno na sličen na- vre¿| celih 8800 m pred ciljem, čin kot jo j« zapletel Wilson le- dg bj pr4V sadela. ta 1916-17. (Se nadaljuje.) Bombardiranje v nlskem letu a/ j . —tu ae krmari letalo v višini 80 Napad na VOdlMia do 60 m nad zemljo proti cilju— anglebkih fašistov prileti bomba skoraj vodoravno London, 6. nov. - Razkačena v cilj, «Ufo» kakor granata. Za-grupa je včeraj napadla « käme- radi velike nevarnosti, ki JI j« njem Oswalda Mosleyja, ko se je letalo ispostsvljeno v tako maj-vozil v avtomobilu . shoda svo- hni višini, ae bombardiranje < «h pristašev proti domu. Mosley nizkem letu «eveda salo', redko «i je nakotial jezó množice, ker je uporablja. t*tsls, Id Imajo na-v svojem govoru na shodu dejal, mestu bomb torpedo in ki se spu -da mi hočemo mir, W Je pott^ ^ v prvi vrsti v borbo prot ben za gradnje brktskega Imps- posameznim ladjam, «o edina, k rija." Več oseb Je bilo ranjenih se tega načina po-luftujejo. Iz-v napadu. Ikuinje pa doslej niso kaj prida. mi: a celim letalom cilj« na dinaki oddelek, predmet, ki ga mora pogoditi. V zadnjih letih je bilo mnogo Ko je le še nekaj ato metrov nad storjenega, da «• Jugoslovani njim sproži bombo. Bomba je seznanijo s anglosaškim svetom, zaradi strmoglavega leta ne sa- Tečaji angleškega jezika in premo zelo natančno namerjena na vaj a nje angleških dol potrjujejo cilj, ampak ima zaradi silne br- to dejstvo. Ameriški filmi so ve-zine letala tudi mnogo večjo pro- liko pripomogli, da «e jugoslo-bojno silo, kakor Če bi prosto vanska mladina zanima za an-padla iz višine. V strmoglavem gleškl jertk In stvari, ki se tiče-letu doseže letalo predno »pusti jo anglosaškega duha in življe-bombo, brzino 500, 600, 700 km nja. na uro ali še več. Strmoglavi Jugoslovanski liati poročajo o let je zaradi tega zelo kratek, v pretrganju poštne In tdefonske praksi traja kakih 10 do 30 as- zveze t Nemčijo. Ljudje ne mo- kund, tako da ima obrambno rejo dobiti niti pisem. Llatl na- __ lopnlltvo prav malo t«,. »tra. Uu.Jo. d. je ,.r.dl «.g. m.nt utopil v-voJll«nl «vode- Hiti nani N.villc temu i» «o imtol v traov.kem prometu In nell krvi In l>l»iro.l«nju. 8rh»kl Vi te kr»tke «eVunde »i 'prtaJTEkl. J» .lino nev.rne, ker .. bllt. cilju Zagreb, 6. »«'-(«»-Tu- v navplinl aH v prav malo na- kaj*.,JI Hrti » «^mlran.J^J^Jo ve, ds Je tu projektil, ki gs vzletelo proti cilju, komblnscijs bombe in rskete. Rskfta Ima U namen, da požene bombo v cilj, dasf Jo letalo vrže nsksj ki k»metrov pred nJim. Nadaljnje dopolnitev raketnih bomb W bila krilca na obeh straneh bombn< yit okrova. Taka bomb« bi v velik razdalji vržena z letala prelet« l» pod vplivom raketnih plinov »* ma na cilj elitno kakor majhn«. raketno letalce. Bombardiranje iz zraka bi bilo me«oče ns te način na rasdaljo nekaj deeet kilometrov, teko da včasih bombnim l#telom voliče ne bi bilo trsta» Poleteti nad sovražno ozemlje. »opr< h na politika ^a kmetskl stan In « , AVio vedno na raspolatfo. Zahva-tem v zvezi ne oelokupno moč ||t| M moram tudi dvema Ircema n procvit naroda ln njegove «Iv- ^ 4nrovano ml kri. Ne boste po-jenjake moči, očltujsjo «tstls- U^bijansl Prsv teko «e zahvalim tičnl podstki o narodnem prlr tudj ^»jemu bratu Majku ln rastku, Število rojstev v Angll-, družini, kl «o m« tolikokrat obla-i pada: Od 10 ns Si (računamo, ^j, v ^nlšnlci. na J000 |»reblv«lcev). v zadnjem času ste bila dva Psdanjs rojstev v tem ali onem dopisa Iz Cheswick« In oba «ta narodu ns more biti neobhodne M sukala okrog lova ln lovoev. is>sledlce takšiat agrarne pollU-1 Danes, I, novembra, ko to pišem \A*TNk'A l!KKI>NltTVA Detroit, A. J i Vaše naznsnllo Je dospelo prepozno. čleai O4 leve preti des^: Jmü O. HefhmM. Herbert KS^IÄI. Mrr«. C Tayler. a-rÄl reproM.te.1 . e^ NeJzaaeslJIteJše Isvafc* fmü es f daeralka Tr+ sveiL" Ali Jih lítete vsak das ke, kot «e Je vodila v Angliji. Pedanje rojptev v Kraneijl, kjer sicer prevladuje srednja kmetijska posest in nI nobene ovire glede lirstiode zemljiške lastnine, to dokasujs. Izumiranje "čl-ste r*»" franoosk«ga naroda Je biološki pojav, ki leži v rastočem padanju rojatev. Zato Je za Kranrljo dotok tujcev ogromne važnosti. Zdrsv francoski kmet-skl atan Js tekom srednjega in novega veka doseljence "pofran-cozll" In asimiliral. V nsSem •toletju pe i »ostaja dotok tujcev V Francijo vedno vsčjl, aelmlla-tljsks sposolmost frsneoskega kmetstve pe vedno slabša. Tujci se zaposlujejo večlnome v Indus-trljl, trgovini ln obrti. tor*J v msatih, medtem ko živi «0% vseh Francozov ne dsšell. Prlra-•tek francoskega prebivalstva znaša manj kot 1 na 10001 |lesi živi vetlne Francozov na so beš U «koraj brea o-trok. Izumiranje čiate frsneo-•ke rase Je oči vidno ln ima svoj koren v rasi kot takšni. IKitok tujcev v FrsnrIJo Je teko velik, ds število rojstev last nege na-rods te duUik tujcev n« more več ursvnoveeltlt Je začetek k>vske sezone, a Jaz moram biti v postelji ln letos ne bo zajčje |n ^nks. Psi, mogoče bo, ker sta mi dva lovca obljubila, ds ml boste prinesla dolgou*< s Ko bo tovake sesone koncc, »ioni iKnročal. kdo Je tukaj najboljši lovec. Martin Pavlek. OTTO WKIM UMRL Predsednik nemške socialne demokracije preminul v Parlsu V Parizu Je umrl dne 20. «ep-tembra (Ho Wsl«, prsdsednlk nemške soclelne demokracije, ki ae je po zlomu demokracije r Nemčiji ihsIsI s številnimi so-drugi v Pariz In tamkaj organi* tiral ilegalno socialnih demokratov v domovini, Htranka Izdaja v Parizu tudi svoj list "I)«r neue Vorwirts.w Umri Je tekorekoč v vrtincu uaodmh svetovnih A^odkov, «ter «7 let. Njegova smrt pomeni za stranko, kl JI Je |»osvetli vse svojs življenjske sils, težak udsmr. Umrlemu borcu Isidl «»hranjen Časten *p«»mlnf i - O i m bolj se j« poglabljal, tem težje je bilo razkopavati preperele iivaUke okostnjake. Konti ho ležale v spodnjih plasteh tako na gosto, da jih je moral napoMled razbijati s puAkinim kopitom in šele potem je lahko odmetaval zdrobljene koiéke. Cez dobre tri ure, ko je postala vročina te neznosna, je naletel na odkopani steni na prve črke nekega napisa, ko ga je moral nekdo napraviti z nožem. In takoj Me je znova oglasilo upanje na rešitev. S podvojeno silo je začel kopati in odmetavati gramoz na vse strani, kakor jazbec ali lisica, ki ni koplje brlog. Del prsti in zdrobljenih kosti je padal nazaj, večji del je pa znova zasul jamo okrog njegovih nog. Toda Torres je bil tako zaverovan v svoje delo, da ni opazil te nevarnosti. Tako je kopal /V potu svojega obraza že štiri ure, pa se ni poglobil niti do pasu. Naposled je bil napis odkopan tako, da ga je lahko preči tal. Glasil se je: "PETEK MC GILL, IZ GLASGOVA, 12. MARCA 1820. REfilL SEM SE IZ PEKLENSKE JAME SKOZI TA ROV, KI SEM GA KOPAL Z ROKAMI DOTLEJ, DOKLER NISEM NAŠEL IZHODA." Rov! Izhod! Pod napisom mora biti rov! In Torres se je znova lotil dela. Ves blaten in prašen je bil podoben ogromni kroti. Prah mu je silil v oči, nosnice in sapnik tako, da je komaj dihal. Opetovano je moral zlesti iz jame, da si oddahne in odkaAlja. Dvakrat je celo omedlel. Toda solnce, ki se je bližalo zenitu, ga je priganjalo k delu. Naposled je zagledal tik pred seboj ipranjo. Odprtina je bila za silo dovolj iiroka, da je vtaknil skozi glavo in zagledal pred seboj drugo jamo, kjer ni bilo solnca. Na svetem, hladnem zraku mu je takój odleglo, toda radost in reakcija je bila tako velika, da je znova omedlel. Ko se je zavedal, je začel hvaliti stvarnika za čudovito rešitev. Plazil se je po rovu dalje in kmalu je spoznal, da je zašel v jamo, kamor je metalo pleme Maya mrhovino In drugo nesnago. Kosti so škripale in pokale pod njegovimi nogami in Torres je Čutil, da ga zapuščajo moči. Končno je zagledal dnevno svetlobo. Cim bolj' se je pa bližal izhodu iz podzemlja, tem bolj so se mu šlbila kolena. Vedel je, da to ni fizična utrujenost, niti posledica lakote, pač pa hude žeje. Voda, par kapljic vode to je bilo vse, kar je potreboval, da si opomore. Toda o vodi ni bilo nikjer duha ne sluha. Pač pa se je dnevna svetloba vedno bolj bližala. Naposled je Torres opazil, da postaja dno rova vedno ožje. Pa tudi ves rov se je zoiil in postal podoben mišelovki. Sam Torres Je bil kakor mil, ki leio v nasavljeno paat. Bal se je, da postane rov preozek še predno pride iz njega. In ta strah je bil utemeljen. Konec rova je bil tako ozek, da Torres kljub vsemu prizadevanju nI mogel spraviti glave skozi odprtino. Videl je solnčne žarke, pa ni mogel do njih. Pred njim je šumel potok, ob katerem je rastlo grmovje. Na obeh straneh so bili zeleni travniki. Torres je videl skozi odprtino v skali radovitno dolino, do katere pa ni mogel. Ob vodi.so se pasle črede krav in volov, med njimi tudi nekaj ovac. To je bila živina Izgubljenih duš. Torres bi bil rad videl, kako krave pijo, da bi morda tako vsaj deloma potolažil neznosno žejo, toda krave očividno niso bile žejne. Nespametne krave! Zakaj ne pijo, dasi imajo čisto studenčnlco tik pred nosom? Kako navdušeno bi jo pil on, Če bi le mogel do nje! Naenkrat so poatale krave živahne. Začele so se ozirati in napenjat) Ušesa. In ko se je pojavil Iz grmovja velik bik, so mu hitel* naproti. Bik se pa ni zmenil zanje. Stopil je k I m »toku in začel piti. Torresu je bil ta prizor neznosen. Divje je zakričal in bik je prestrašeno odakočlt. Krave so dvignile glave In se ozrle na vse strani. Ker pa niso nikogar opazile, so se kmalu pomirile in začele znovs odganjati z repi nadležne muhe. Torres je napel vse sile in potegnil glavo nazaj v rov. Pri tem si je odrgnil ušesa. Strašna žeja in zavest, da je rešitev tako blizu, |>a vendar ne more is podzemne pasti, je vplivala nanj tako, da se je zgrudil na kup kosti in znova omedlel. Cez dve uri se je zdramil in opazil, da sloni njegova glava na lobanji, ki se je valjala po- leg okostnjaka. 2arki zahajočega solnca so padali skozi ozko odprtino. Naenkrat je Torres zagledal zarjavel nož. Ostrina je bila zakrivljena in prelomljena, kar je pričalo o davnih dogodkih v tem strašnem rovu. Ta nož je bil tisto orodje, s katerim je nesrečni McGill tik pred smrtjo izrezljal napis na skali. In ta lobanja, ta okostnjak je bil edini spomin na moža, ki je našel tu v podzemlju grozno smrt. Torresa je ta prizor tako pretresel, da se mu je začelo mešati. — Ah, Peter McGill, moj krvnik, moj nevidni sovražnik! — je šepetal in se ves tresel od strahu. — To je_tioti Peter McGill iz Glas-gova, ki me je zapeljal v ta strašni rov. — Evo ti plačila! Na, da boš sit, brezvestni vampir! Pri teh besedah je začel Torres z zarjavelim nožem razbijati po lobanji. Prah kosti, ki so bile nekoč tabernakel McGillovega mozga, mu je šel v nos in ga še bolj dražil. Zgrabil je lobanjo z obema rokama in jo razlomil — na drobne koščke. Nastala je nekaka bitka, v kateri je Torres uničil.ostanke nesrečnega iskalca zakladov. Se enkrat je pomolil glavo Iz rova, da si zadnjič v življenju ogleda košček sveta, ki so ga poljubljali žarki zahajajočega solnca. Kakor miš v pasti je pogledal skozi odprtino in videl, kako se je pogreznil skupaj s solncem svet v neprodirno temo. Obenem je objel mrak tudi njegovo zavest. Smrt je razprostrla svoja krila nad rovom, kjer je izdihnil Torres svojo podlo dušo ... Krave so pa še vedno stale pri potoku in odganjale z repi muhe. XXVIII. » gj, ** . • Rfigana »o družabniki po pravici nazivali volka Wall Streeta. Mož je bil običajno previden in se ni spuščal v nobeno dvomljivo borzno špekulacijo, dasi je stavil na kocko ogromne vsote. Včasih ga je pa premagala straft. V takih slučajih se ni bal nobene špe- . kulacije. Najmanj petkrat je postavil vso borzo na glavo in vsaka špekulacija mu je vrgla teike'mllijone. Vendar pa so bili taki slučaji redki in sploh se Regan ni hotel pečati z umazanimi aferami. Dolga leta je trpel in čakal, kdaj se raznese med finančnimi magnati vest, da je volk naposled pod težo let omagal. In tedaj se je pojavil na borzi liki strela ter neusmiljeno miniral vse, ki so se že veselili njegove smrti. Ti udarci so bili strašni, vendar pa ne bliskoviti. Regan jih je pripravljal več mesecev ali celo več let. Sestavljal je načrte in zbiral sredstva za odločilni spopad. Prav tako je zasnoval in pripravil tudi Waterloo Francisa Morgana. Temelj njegovega načrta je bila os vita in sicer osveta, ki jo je namenil Regan pokojnemu Francisovemu očetu. Ne Francisu, temveč njegovemu očetu je bil namenjen ta udarec, dasi naj bi zadel v grob čez živo srce. Osem let je Regan čakal, osem let ga je grizla zavest, da mu je stari Morgan na borzi nekoč pošteno zagodel. Ca-, kal je in upal, da stari Richard Henry Morgan zatisne oči. Pa ni bilo slučaja, da bi se mu osvetil še pred smrtjo. Regan je bil pravi volk p Wall Streeta. Kljub .temu pa ni imel prilike, 'da bi napadel lev«, zakaj R. G. M. je bil znan 4o svoje smrti kot lev Wall Streeta. In tako je Regan po njegovi smrti neopaže-no naperil svojo jezo proti Morganovemu sinu. Na videz je imel Francisa zelo rad, v resnici bi ga bil pa najraje utopil v žlici vode. Toda svoj maščevalni načrt je zasnoval Regan na napačni podlagi.« Res je skušal osem let pred Morganovo smrtjo uničiti svojega protivnika in je doživel popolen fiasko, toda ni mu prišlo niti na misel, da je R. G. M. uganil, kakšne namene ima. Stari Morgan pa ni samo zavohal nevarnosti, temveč je tudi vse pretehtal in se prepričal, če je res. kar so mu povedali njegovi zaupniki. Na napad je odgovoril s tem da je spretno in nepričakovano prekrižal vse Reganove načrte, če bi bil Regan vedel, da je odgovoril R. G. M. tamo z udarcem na udarec, bi fc bil najbrž sprijaznil s svojim porszom in opustil osveta Ker je pa mislil, da je stari Morgan hudoben In da je ravnal napram njemu podlo, se je hotel Regan ns vsak način osv* titi. Predno se mu je nudils ugodna prilika, je stari Morgan umrl in tako je Regan sklenil unlWti njegovega tins. (Dalj* prihodnjič.) Prvič na svoji sedmini Ivan Albreht Ikitfve, kakšni so dandanen po svetu seznami iziruti Nekda) je bilo to vprašanje sila preprosto Kadar je kje ro|Nitalo ki je potlej zmanjkalo ljudi, so pač skušali ugotoviti, kateri manjkajo in koliko jih je. Kaj je s njimi, smo ugotavljali približno po Mi metodi kakor otroci, kadar ne igrajo "slaU* farface". N. pr.: Martin Polajnar! h ped*" "Saj ni res! Ujeli so ga! Saj *«*m videl, kako je dvignil roke, ko si ni m<*r*l več pomagati." "Me I de gehorsame|, Polajnarja je iiobrala naša saniteta. Obe 'togi je imel prestreljeni, pa je skočil k njemu sanitejec Arzelin in si ga oprtal na rame Mejdu*, Arselfrn zasluti «rebrno, tako Je ftvitiralo okoli njega, ko je nesel Polajnarja na varno!*' Kuhe! Kaj bo zaradi Polajnarja toliko b«*sed, saj pride drevl maršhataljon In lahko dobimo za Polajnarja tri druge." "Alno, kam naj ga vpišem T" tJefnrnren — Halt! No. «(J je vseeno, lahko ga vpišete tudi med jiadle. Seveda, to nam Je bilo vsem jasno, da si zaradi enega samega Uoveks ni treh« beliti glave. Saj nas je bilo toliko, da smo se včasih stiskali v votlinah kakor sardele Drug drugemu smo bHi v nadlego In dostikrat se človek ni mniiH niti popraskati, ko so ga njegove domače živali le preveč pridno obdelavale. Tako «um je včasih skoraj odleglo, kadar se je stanje nekoliko zredčilo. Zlasti pri menaii je to vplivalo blagodejno; kajti tam nas Je bilo vedno preveč Pa je tudi tako, da fronta navdihne človeku posebno modrost in ga ovenča s čednostmi, kakršnih | * »j ur j ni poznal. Tiste dni PUQ8YBTM je bfl najmodreJŠi "rocbtaoC računski narednik, z blagozvcfif-mm vojaškim imenom "krapar". Od njega je bil odvisen blagor in neblagor kompanije, njemu je bilo pokorno od prostaka vse visoko gori do majorja. To je bil steber države na fronti, dasi ga je moštvo preklinjalo, češ da dere in slepari. Kako neki! Računski narednik se je hotel vselej in povsod zavarovati za vsak primer. V takih nestanovitnih časih nikoli ne vek kaj ee lahko pripeti. Na vsem \wni/ne primeri, da jo takle M£mn Polajnar, ki je bil po vseh predpisi^ in čieto v redu zapisan med ujete ali padle,* primaha nazaj h kompaniji. Ko pride, je navadno še lačen ki raztrgan. H komur koli jo primaha, ta pa seveda h kraparju, k računskemu, češ: "Martin Polajnar je že spet tu." m Jam '^Polajnar, zum Teufel! Odkod se je pa vzel, da bi ga vrag! Ali ni bilo rečeno, da je psdel?" Bog pomagaj ! Poldjnar pravi, da je bil "wsprenft" Biti 'veraprengt" je nekdaj za vojaka, ki je ljubU življenje in kolikor toliko mira, bik) na vso moč idealno, za dosego tega ideala pa je bilo treba seveda nekoliko spretnosti in naklonjenosti tovarišev. Posebno težko se je bilo napraviti "versprengt" v pozicijski vojni. Kako naj te kdo razkropi, ko se fronta ne premakne po cele mesece in poznaš vsak kamen, vsako kotanjo in sleherno skalo, za katero si kdaj iskal zavetja pred nenadno granatno ploho! Klj li med padle. Kar je priAlo pozneje pošte sanj, smo jo vrnili pošiljateljem z bodrilnim : "Ge-fallett". Doma so zanj molili in opravili črno mašo. tet štirinajst dni pa jo primaha Martin Pota J -i nar živ in zdrav k nam. pove, da je bil wversprenft,, in hlastno vprašuje na desno ta levo: "Mejdul, maš čik?" • Samo pomislite, kaj bi bili začeli, da ni bik» modregs in pametnega "reeht^uma"? Tako Je bik» seveda hitro vse v redu. Po-j lajnarjn so nakrmili, mu nalili ¡ruma. odšteli nekaj denarja in i navrgli neka! cigaret, pa se Je ,so|irt «ačeln vsakdan te živlienje. Samo, mejduš, stara mu ni nič George Meany, novi tajnik-biagajnlk ADF, in Frank Morrison (desno), prejftiji tajnik-blagajnik ADF. več pisala in nič poslala. To ga je jezik), da je kar besnel, dokler ga nismo opozorili, naj sporoči domov, kako je z njim. "Dokler ni prepozno," se je pomembno zarežal cigan iz tretjega voda. Tako so minevali dnevi in noči v precej enoličnem dolgočasju. Za izpremembo so tu in tam udarjale granate. Ce si imel srečo, so letele mimo tebe, včasih pa je bil kdo tüdi deležen njih jezne moči. Potem smo imeti pogreb—ponoči seveda, in smo bili veseli, ker smo tedaj navadno dobili kaj priboljftka. Nato smo ee za nekaj dni spet pogreznili v vsakdanjo enoličnost, ki v u-šeh, vrečevini m harmonikasto zmečkanih, umazanih cunjah ni bila prav nič podobna pisanju o "naših hrabrih četah", kakor so nas imenovali po listih in knjigah širom "večne Avstrije". Zgodilo se je, da srno cele dneve prekvartali v votlinah, kvan-tali in razdirali take, da bi kamenje zardevalo, ko bi ne bilo v tistih luknjah tako mračno. Končno nam je vsem začelo tako življenje presedati in smo vsi komaj čakali, kdaj ee bo kaj zgodilo. Nazadnje je prišlo. Prav nenadno so nas z laške et rani. začeli obstreljevati s topovi in je vse kazalo, da mislijo resno. Ves dan so rohneli topovi in je bobnelo skalovje, ki se . je lomilo z gora, zvečer pa smo morali v postojanke. "Nocoj bomo 'molzli\ mej-duš," je škripal Polajnar z zobmi, "pa bi bilo kar dobro, da bi se človek napravil 'versprengt'!" Končno ni bilo nič tako hudega. Kakih trideset, štirideset nas je potipalo, a mrtvih je bik) le malo vmes. Jaz, ki nikakor nisem junak, sem se dogodka tako prestrašil, da nisem znal kdo in kaj sem, ko me je nefki furlanski dobričina prinesel na obvezoval išče. Tam so me ogledovali, nekaj zapisovali, a podjeten kadet—medicinec me je hotel celo operirati. Ker vzlic rani in prestanemu strahu nisem občutil še prav nič hrepenenja po grobu, sem se mlademu človeku za prijaznost lepo zahvalil in s trmo dosegel, da so me s planinske postojanke prenesli v dolino in odpravili v zasilno vojno bolnico, kjer so me dobili v roke res pravi in vešči zdravniki. Po raznih ovinkih sem priro-mal v Beljak, odkoder sem sporočil svojcem kako je z menoj. Odtod sem se pomikal vedno dalje v zaledje, na Češko, v Solno-graško m nazadnje domov na bolniški dopust. Nekako okrog binkoiti se nekega lepega dopoldne pripeljem v Ljubljano. Sam sebi sem se zdel nemogoč, ko sem v uniformi nekdanjih planincev čotasto stopal po ljubljanski Kolodvorski ulici. Ljudje so biK sami tuj d, le hiše so vzbujale spomine. Po teh pritličnih goatilnih so se nekdaj notranjski kmetje ustavljali s svojimi študenti, tu smo mladi zelenci tuhtali, kako bi pod krinko knjig, zvezkov in drugih šolskih potrfbNHn iztisnili kar največ kronic iz žulja-vlh rok opreznih staršev. In tu smo potem skrivaj in pod strahom tiste svetle kronice pretap-Ijali v božjo kapljico, uživali naklonjenost natakaric in simpatije vagabundov in zanešenja-kov, ki jih v nobeni dobi ne manjka. V takih spominih počasi krev-Ijdm po ulici, ko nensdno nekdo zaniha rft krik ne pred menoj. Nehote pogledam in (»strmim. V obleki semeniščnika (takrat so še nosili cilindre) stoji pred menoj sošolec Ivan. bulji vame in se križa "Salam*nt, Janez," mu pra- vim, "kaj pa uganjaš teater sredi ceste!" Sošolec nato še ves omotičen: "Ali si res ti — ali je tvoj duh?" Ko se ponovno oglasim in mu hočem seči v roko, fant še vedno okleva, češ: "Ali je mogoče?" To mi je pa že presedalo. "Hudiča," zarobantim, "ali res misliš, da jaz ne smem na dopust kakor jih prihaja toliko drugih? Bodi lemenatar sem ali tja, tri tedne mini mi boš pa le privoščil!" Zdaj se je hitro pojasnilo. Zavila sva k "TiAlerju", sedla seveda v posebno sobo in jela kramljati. Sošolec mi je povedal, da je bral v "Seznamu izgub" moje ime med padlimi. Tudi gospodična N. N. mu 'je povedala pred Časom, da je dobila karto, ki mi jo je pisala, vrnjeno m o-premljeno z žigom "gefallen". Ob kooarcu dobre kapljice je bilo vse jasno. Semeniščniku, ki ni imel pojma o fronti in ne o modrosti 'rechtsuma', sejp razložil to skrivnost tako nazorno, da sva se ga oba temeljito na-srkala. "Krščenduš, Janez"— (človek s fronte ni pratfi, če se v važnih trenutkih malo ne prikvinta!) kakor vidim, obhajava zdajle mojo sedmino!" ; TOREK, 7. NOvpup, In je prikimal, mi ^ v roko, naroči) * T J V* mi končno lal je vsak dan molil win*. S bra tisti "Seznam ¡¿I hvaležnosti. k<;r SVa ^ vzajemno in vztrajno PJ Pn^prevajanju Demo^ Tiste dni Hem potem ob še polno sedmin. Ko nem domov, me je celo oče tfedi kam nezaupljivo: "Ali si res ti?" Pa sem mu povedal ig0 Ljubljane, nakar mi j« m karto, ki jo je pisal moj nekje k Tirol:—Iva« je pri BovAi. Molite zanj! "Nak," sem dejal, "oče, te ie lahko, padel pa ne 1> In sva nato tudi z očett hajala sedmino in sva se nL lotila tako resno, da je ob| veeu poželel: "Bog daj, da bi še večkral kole obhajala sedmino!" Ce nobenega drugega očet ga nauka, sem si tega vzel \ cu ! Oče je ie prekoračil di križ, jaz sem se precej odi nü četrtemu, svoje končr resnične sedmine pa Se privoščila nikomur. Take trajne zasluge rodi vi in pristni računski 'recht ki je nekdaj vedel, kaj je nji va dolžnost. Bogve, kakšni nes 'rečhtsumi' po svetu in ¿ni so novi 'Seznami izgub' da bo za nas vse najbolj če jih nikoli ne spoznamo ne posreči se človeku vselejl bi obhajal svojo sedmino i( potem živ in zdrav vrnil s| fteba. Naročite Mladinski list, bol JU mesečnik za slovensko i dlnol Listen to and Advertise m PALANOECH'S YUGOSLAV RI FM Songé and Mm Tambaritza Orchett Station WW Al, Ewmj Sudar 1 Ml Obik 8L, Chime* - Bar. TISKARNA S.N.P.. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča delil fcska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI U ' '■ ■ Vs» pojasnila daj« vodstvo tiskarne,—Cene smerne, unijeko delo prve vi Pilite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE T.L BednreU «904 CHICAGO, ILLINOIS — NAROČITE S/ DNEVNIK PROSYEIO Pe sklepa 11. redne konvencije se lakke nareéi ne llet Preaf«U (■ prilteje eden, dri, trt. itiri aU pet tlener te ene drniine k eni eer* nini. List Presreta etane ss vse enaks, m llene ell aeileee * I eaa leta« naročnina. Ear »a «sal la »lalaJe pri aaeeaente II M » tednik, ss Jim ta prištele k naraénini TareJ eedaj ni rrtoU. r*«. « Je lint predrag m ¿tena BN P J. Ust Preereta Je rala ImIbIm »• gatera Ja r reaU drašM nekdo, hl W rad êltal Uat reak lea coa lleta PreareU Ist > Za Zdrai. drinre In lennOi ff tt Za Cicere la CWeaie * 1 tednik la•......*••.... 4dl 1 loíoik là.• til I .... .... i». ..».....•.« MV 2 tednika ia............MO t tednike In..., S tednike la............MO I tednike la... I tednike te....^r......ÎJO I tednike In... f tednikov la........... a» • tedalkar te.. fs.••••««•••••' lapateite epednji kupen, prileftHe potrebno mala daaarj. •« Order r planin te al naroČite Proorete. Itet, U Je ra«a lartelae. Pejeenile:—VaeleJ kakor hitro kateri teh llanor preneke b-U • SNPJ, ali le ee preeeli prol od dreH-« te bo «ahte*al tednik, bode, moral tleti Ona te dotUne dretine, ki h takj «nr naročena na dnevnik Proereto, to takoj naannniU «pramm»» ' ta obenem doplačati dotMtao reoto Hita Proereta. Ako teie m tedaj mera apramittro m i le ti de tam ee to reoto naročali*. PB08VBTA. SNPJ, 2M7 Se. Lavadele Are. Chkafe. * Priletene peMJam nareAdae aa Mat Preereto enote S......... 1) Neelar .......................... ««•«•••• ,CL draltre It ........................... U «teri te mole drellaot •deled.** in oa prtpMHe k meji •i ft draft" M........ a) ,CL draltre .......... CL draft ra ft........ B) CL draft™ *........ Meet«............................ .................. Nor nni .........i