82. številka.
e za četvteh julija* 1896
(v Trstu, v četrtek zjutraj dne 7 julija 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOBT"
izham po trikrat na teden v Šestih iz-danjih ob torkih, ćatvtklh
in aobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob 6. uri zjntruj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno izdanje atan« i* Jeden mesec . f. 1.—, izven Avstrije t. 1.5f m tri mesec , . „ 3 — . , , 4 „so xa pol lati . . „ 6.— ... s».-Kii vse loto . . . li.— , „ .18.—
Naročnino Je plačevati naprej na naročbe
brez priložene naročnine te uprava nt ozira.
Posamično Storilko se dobivajo t pi a« dajalnicah tobaku v Jrntu po 3 nvč, izven Trsta po S nvč.
EDINOST
Oglasi ae računo po tarifa t petita; tu naslov« z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor obiega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« maci oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAitjajo uredništvu nlica Caserma At. 13. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovana se ne sprejamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre* jema upmvniitvo ulioa Melino pit-eolo h Rt. 8, It. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije io proste poAtnine.
Glasilo slovenskega političnega društva n Primorsko.
„P eMnotti Je moe".
ObCni zlor pol OrnStrau MkbT — razpeta.
(DaUe).
Živita zadoščenjem se moramo spominjati letošnjih dopolnilnih volitev v Istri v političkih okrajih Volosko in Mali Lošinj. Zgodovina oziroma povod tem volitvam je znan čestitim zborovalcem. Te dopolnilne volitve so bile posledica najgršega politiškega nasilstva. Res, pristneje ni možno označiti naših nasprotnikov istrskih nego so označeni v dejstvu, da so se morale vršiti te volitve. Mi ne obžalujemo tega, kajti tako je dobil naš mukotrpni narod priliko, da si je na najsijajneji način osvetlil lice pred vsem svetom. Soglasno izvolitvijo prejšnjih poslancev odgovoril je v lapidarnem številu na dogodivšo se mu krivico. Klobuk laz glavo pred takim narodom!
Neprestano smo se brigali za razne občinske volitve po Istri ter ili na roko somišljenikom našim, dobro vedć, da je občina temeljni kamen vsemu politiškemu življenju naroda. Tudi v bližnji bodočnosti se bode mršilo več takih volitev in dolžnost je našemu društvu, da pomaga ljudstvu v tej težki borbi za izvedenje načela: v s a k b o d i sam gospodar na svoji zemlji.
Pod konec tega društvenega leta izvršil se je dogodek, ki je dalekosežno važnosti tudi za naš politiški razvoj : imenovanje novega pastirja škofiji tržaško-koperski. Isti uplivi, ki toliko silno kolikor neopravičeno tišče v našo cerkev, isti uplivi bo delovali vsemi silami, da bi prišel na škofovsko stolico tržaško mož, ki bi jim odprl na stežaj vrata naše cerkve, da bi mogli tudi hram božji, hram jednakega prava za vse, zlorabljati za svoje raznarodovalne, torej krivične namene. Zaman jim je bil ves trud. Previdnost božja in modrost Nj. Veličanstva poklicala sta na stolico tržaško moža, o kojem se nadejamo neporušno vero, da bode ljubeč, skrben in pravičen oče iu voditelj nara vsem. V imenu Hrvatov in Slovencev kličemo novemu vladiki tudi na tem mestu: Dobro nam došel, vrhni naš dušni pastir!
PODLISTEK. T
iS ovela. — Spisal Srečko.
Miidchen mit dem rothen MUndchen, Mit dem Aiiglein stiss und klar,
Du ineiu liebes kleinee Miidchen, Deiuer deack icli immerdar.
H e I n e.
Mlada, vesela, živahna, neizkušena, sama plemenita, sodila je o svetu plemenito, ne pozna-joča istega prevare in hudobije. Sodila je vsako stvar po sebi, a naposled je prišla vendar-le do spoznanja.
Doma iz dobre hiše, — oče jej je bil okrajni sodnik v našem trgu — je bila tudi zadostno vzgojena Vedla se je fino, v družbi ljubko. Znala je biti prijazna, otročje-poredna, včasih pa tudi možko-resna; k vsem pa jej je|tako dobro pristojal nje uzorni, nežni obraz. Saj sem i jaz včasih rad zrl te modre, velike oči, ta krasni, rožnati obrazek, sredi katerega je tako prešerno čepel mali, topi nosek, da bi ga bil človek kar —, te bujne prsi, ta vitki, prožni stas. In če se mi je nasmejala le malo, divil sem se ljubkim ličnim jamicam in demantno svetlim zobfiekom.
Bila je oboževateljica Heimburg- in Marlit-tovke, Čitala je rada njijine romane ; in njena domišljija se je še pozneje bavila z onimi junaki,
Slednjič nam je zadovoljstvom omeniti tudi razvoja našega društvenega glasila. Svojim nezavisnim, stvarno neizprosnim, v formi kolikor le možno blagim postopanjem pridobil si je naš list že precej prijateljev tudi izven Primorske. Še bode trebalo mnogo naporov in Žrtev, da privedemo list do vsaj relativne popolnosti. Ali to lahko rečemo, da se je tudi v minolem letu izdatno delovalo za ta cilj. Grešili bi pa, ako ne bi se na tem mestu hvaležno spominjali moža, ki razmerno se svojimi močmi ogromno žrtvuje za razvoj našega lista. Spominjati se moramo tega moža, kajti njegovo delo v tem pogledu je nehvaležno: zahteva žrtev in nikdo je ne vidi in pošteva. Ta mož je gospod odvetnik in naš odbornik dr. Gustav Grego-r i n. Hvala mu!
Tako smo povedali, kar smo smeli povedati o življenju v minolem letu ; reči bi bilo še marsikaj, toda razni oziri, bodisi stvarni, bodisi osebni, nas silijo da zamolčimo marsikaj. Poreče nam morda kdo: kje pa so vspehi vašemu delu ?! Gospoda slavna! Vidnih politiških vspehov nimamo pričakovati ob sedanjih odnošajih in vsa naša borba mora biti le bolj defenzivne nravi proti nasprotnikom, in vzgojevalne gledč na laatni narod. Krivo bi bilo misliti, da govori iz nas le črni pesimizem. Tu vidimo pred seboj več gg. poslancev. Njih vprašajte, ako hočete vedeti, kako težaven je boj proti temu zistemu, kako težko je kaj iztisniti iz istega za našo stvar. Tudi njim je gotovo volja najbolja, tudi oni store, ker je v njih moči, a tudi njih delu so na poti — odnošaji. Tem našim oduošajem veljaj naša borba. Toda za tako borbo treba, da vcepimo narodu prepotrebno odporno silo, da ga vsposobimo za tako težko borbo. To pa dosežemo le na ta način, ako dovedemo narod do gospodarskega osamosvojenja in poli-tiške zrelosti in narodne samozavesti. V tej smeri se mora gibati naše delo, ako hočemo, da kakor narodna skupina dosežemo jasnejih dni. Ta naloga in dolžnost pa veže poleg političnega društva tudi
vse zavedne rodoljube brez izjeme in v prvi vrst slovensko razumništvo. Le tako mora vsakdo razumevati nalogo politiškega društva i n svojo lastno dolžnost!
Bog in narod!	(Pride še.)
ki so bili vsi veliki, krepki, poleg tega seveda lepi, katerim je tako lepo pristojala krasna, mnogo-bojna uniforma in ki so bili vsi tako dobrosrčni, da se nikdar niso lagali svojim izvoljenkam.
Včasih, kadar je Emioa sedela sama na vrlu v kostanjevi senci, naslanjala je glavico na bele lakti in mislila kaj prijetnega. Visok bo moral biti, uniforma je neizogibna, lep, zabaven, sploh vse lastnosti bo moral posedati, potem bo ona srečna. Tako si je Ema ustvarila svoj idejal.
I.
Oblečena v svetlobojno bluzo sedela je v mali, senčnati lopi pri vhodu vrta in vezla v surovo svilo umetne cvetke in diu<?e okraske. Urno je vbadala z drobno iglo v mehko tkanino in jednako-merno počivala. Bližal se je od mama god. Ker pa je bila njena vsakoletna navada, da je poklonila materi ob tisti priliki kaj v hvaležen spomin, trudila se je, da bi dovršila kmalu delo. Izraz zadovoljnosti opažal se jej je na mehkem obrazcu, čim bolj se je delo bližalo k zvršetku.
Ob vhodu obstal je dobrorejen, krepak gospod, otirajoči si znoj z modrim robcem raz vroče čelo. Sopihal je kakor meh in dokaj časa je trajalo, predno je spravil iz sebe pozdrav : ,Moj naklon, gospica !* Ema ga je pogledala iznenađeno, priklonivša se mu komaj vidno.
0
(Dalje)
Govornik je zatem jako ostrim sarkazmom kritikoval našo konstitucijo. Rekel je, da se vse one lepe stvari, ki so zajamčene na papirju v državnih temeljnih zakonih, more primerjati krasni ouverturi koje slabe opere. Glasba v ouverturi obeča jako mnogo in krasnih stvarij, toda glavna stvar, opera sama ne velja ničesar. Tolmačil je zatem, kak6 so v Avstriji nastojali in še nastojajo popravljati našo konstitucijo. Omenil je nesrečnega „koalicijskega ministerstva" in poskusov za pre-osnovo volilnega prava. Vsi ti poskusi pa Se z daleka ne kažejo na to, da državljani pridobi svobodo, kakoršna jim gre. S tem je govornik prešel na opisovanje takozvane „svobode1*, kakoršna je v Avstriji in primerjal to svobodo z ono na Angleškem. Na Angleškem, rekel je, sme sleherni, kadar iu kjer mu je drago, sklicevati ljudske shode, namreč: ne treba mu druzega, nego da stopi na ulici ali na trgu na koje vzvišeno mesto in prične govoriti. Mimoidoči ljudje se ustavijo in ga poslušajo. Ako jim je dotični govor povšeči, postoji nekoliko časa, ako jim ne ugaja, gredo dalje. Pri nas pa je treba vsak tak shod prijaviti oblasti pismeno in seveda mora biti dotična prijava kolekovana. Kolek namreč igra pri nas zel6 važno ulego — Ako na Angleškem, nadaljeval je Pernerstorfer, koji govornik v javnosti napada ministre in jih takorekoč mesari z besedo in ako te napade čuje koji policist, reče sam pri sebi: „Ta zabavlja na ministre; kaj to meni mari ? To se tiče ministrov!" Vidite, pri nas pa je v tej stvari nekoliko drugače. (Veselost in odobravanje.)
„So oče doma ?", je vprašal debeluhar dalje in se naglo, brez kakega dovoljenja, posadil na široko klop, ki je komaj ustrezala njegovi želji. Videti je bilo, da je star znanec
„Da, doma so, v uradu imajo še nekaj opravila, potem pa pridejo sem !"
Ema je vezla dalje ne meneča se veliko za prišleca, ki se je, ako ni bilo drugače, tudi sam zabaval.
.Prav, prav ! Hu — kaka vročina je, mislil sem, da zgorim. Danes sem se pa pošteno iz-potil".
Onemu se je poznalo, kako se je utrudil. Dihal je naglo, zasopljeno, z robcem pa si je neprenehoma brisal potno čelo, 11a katero so vedno lezle potne kapljice.
„Čemu pa ste prišli peš, g. Trdin P" „Hlapec je šel v mesto po Stojana, drugi par konj pa ima dovolj dela doma. Mislil sem si tudi, pot ni dolga, grem lahko peš. Hu, kako mi je vroče. Ti vražja reč !u
„Toraj pride Stojan vendar domov ?", začudila se je Ema, da je Trdin lahko spoznal, kako jo zanimlje.
„Dvamesečui dopust je dobil, sedaj že poročnik !* Malomarno ie govoril Trdin, a si toliko marljiveje brisal mokri, s krvjo zaliti obraz.
(Pride še).
Potem imamo v Avstriji tudi takozvano „tiskovno svobodo", ali „svobodo besede". Kako pa je s to svobodo ? Znano vam je, da inoi a pri nas vsaka tiskovina, vsak časnik k državnemu pravdniku na cenzuro. Sedaj pa pomislite, koliko časopisov mora mož prečitati sleherni dan v velikem mestu, kakor it pr. na Dunaju in koliko budalostij mora čitati pri tem! Ni se torej čuditi, da se možu mora kar vrteti v glavi 1 Pride mit sedaj koji list v roke in on niti ne ve več prav, kaj čita. Sedaj si misli: .Ako ta-le stvar zasluži, da bi jo zaplenil, a jaz je n e zaplenim, potem se zamerim svojim visim in to mi utegne škodovati v moji karijeri. Če pa n i vzroka zaplembi, a jaz zaplenim vse jedno, kdo mi more kaj, kaj se mi zgodi hudega ? Torej — zaplenimo!" In tako zaplenjuje veselo po noči, zaplenjuje po dnevu. Vidite, to je .svoboda tiska*. (Veselost.)
Potem bi vam pokazal samo še z jednim vzgledom, kakšna je svoboda govora na Angleškem. Nek mladenič je bil namreč nekje javno govoril, da je vsa angleška država slabo osnovana, da jo je treba prekucniti. Pripeljali so ga pred sodnika. Le-ta je vprašal mladeniča: .Ali je res, da ste vi vse to govorili, kar se vam očita?" Mladenič, ponosen na to, da je sploh v svojem življenju že .nekaj rekel", odgovoril je moško: „Da, res sem jaz to govoril!" Sodnik mu je na-to rekel: „Jaz vas rešim obtožbe. Sedaj pa pojdite, in — prekucnite državo!" (Veselost)
Đaš tako je velik razloček med Angleško in našo državo gledč osebne svobode. V naši državi sti dve osebi, ki imati veliko važnost in ti dve osebi ste: redar in pa orožnik. (Veselost.) Ti dve osebi morate spoštovati, ako ne marate imeti neprilik in sitnostij, cel6 morda hišnih preiskav. — Gosp. poslanec je zatem omenil, kako redke so na Angleškem hišne preiskave in da se mora uradnik, ki ima nalog izvesti jih, izkazati s poveljem, v kojem je naveden tudi vzrok preiskavi. Ako uima tega povelja in se mu stranka vsled tega upre, ter bi bil pri tem uradnik ranjen, ali pa celd ubit, ni ga sodišča na Angleškem, ki bi zaradi tega obsodilo dotično stranko.
(Pride še.)
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 7. juiy» 1896.
Iz Ljubljane nam piše jeden naših dopisnikov 6. t. m.: Meni ne prihaja niti na misel, da bi ljubljanskim .nemško * nacijonalcem" izkazoval čast v predalih .Edinosti" ; le par besed naj zapišem o teh političnih srajčnikih! Odkar je prejšnja .združena nemška levica" jela snubiti po Češkem in drugod nemškonacijonalne neveste, postale so tudi pri nas nekatere „nemške* žabe ošabne in so se jele napihovati. Ne boji se jih seveda nihče, ker jih je komaj dva ducata, ali usajajo se pa vendar! Kranjski nemški liberalci in nacijonalci so politični kukci, ki kvakajo, kakor slišijo druge, največkrat pa slišijo tudi — travo rasti. Sicer so to čiste pohlevne žiralice, ti politični srajčniki, ali za ometavanje slovenskega imena so kakor ustvarjeni. Danes jim ne ugaja deželni predsednik Hein, jutri jim ne bo ugajal župan Hribar, čez 14 duij bodo repenčili se nad Badenijem itd.; kakor hitro pa kdo kihne na glas, se pa poskrijejo kakor polhi po duplih. Duševna njiva in zelje sta tem srajč-nikom zdaj .Ostdeutsche Rundschau" in ,der dumme Kerl von Cilli" — ter politična vlačuga .Deutsche Wacht". — Malokdaj se pečamo ljubljanski Slovenci s temi domačimi političnimi Nemci; če smo se jih danes dotaknili, zgodilo se je to zato, da jim damo Jznamenje, naj se lepo mirno vedejo, inače sprevidita Badeni in Hein, da se jim na Kranjskem res vse predobro godi: Also nur schiin ruhig ineine Herrschaften!
K položaju. Iz Lvova sem je došla vest, ki je skrajno razburila zlasti vse one, ki še ne ved6, koja ladija jih prepelje v novi parlament. Omenjena vest nam napoveduje bližnje razpušče-nje državnega zbora in nove volitve že za jesen. Občinska predstojništva da so že dobila, oziroma da skoro dobć ukaz, da naj takoj prično s pripravami za sestavo liste volilcev za novo V. kurijo. Parlamentarci, ki so v dotiki z vladnimi krogi, pričakujejo novih volitev cel6 že za september.
Tako se je glasila vest, napovedujoča burnih
Časov za bližnjo bodočnost. Mi smo vendar zmajevali z glavo, ko smo čitali vse to, ker nas že zdravi instinkt sili k domnevanju, da letos ne bode še volitev v državni zbor, ker se nam zdi prav verjetno, da bi vlada hotela raz-puščati tak poslušen parlament, predno prav mora. Seveda bi ga morala, ako bi hotela ustreči zakonom — kako naj povemo, kar mislimo ? 1 — recimo: parlamentariške taktnosti in morda tudi morile. Kajti: kakor hitro je bila sklenjena pre-memba volilnega reda, pripoznano je s tem, da isti ni bil umesten in pravičen, a logično moramo zopet trditi, da bi bila dolžnost parlamentu, izvoljenemu na podlagi pripoznano neumestnega volilnega reda, da se umakne s pozorišča novemu parlamentu, to pa tem bolj, kadar so posebno važna vprašanja na duevnem redu. In ravno sedaj je tako: Ali v Avstriji nismo toliko občutni za take pomisleke. Zato smo zmajevali z glavo, ko se je govorilo o skorajšnjem razpuščenju državnega zbora. To pot se menda nismo motili. Mi poznamo sicer vrednost in ceno stereotipnim oporekanjem po oficijozuih listih in vemo, da se mnogokrat oporeka itvarem, ki vise prav nad našo glavo; ali to pot verjamemo „Fremdenblattu". Ta list priznava sicer, da so občine dobile ukaz, naj napravijo sezname volilcev za V. kurijo, koji seznami se porabijo svojedobno za sestavo volilnih listov. Povsem neosnovana pa je vest o razpuščenju državnega zbora že v septembru. Torej utegnemo imeti vendar-le mi prav: da v tem letu ne bode še državnozbor-skih volitev.
Obnovljenje pogodbe z Ogersko. Že v
tem tednu prično se zopet pogajanja. Glede vpra-lanja o kvoti (o prispevku za ukupne stvari) še ni določeno ničesar pozitivnega.
Politika blaznosti. O shodu nemških zaupnih mož, ki se je vršil nedavno temu v Pragi in ki je sklenil resolucijo, kojo se naznanja gospodom ministrom in vsemu ostalemu svetu, da nem-sko-liberahia stranka se odpoveduje bobnečemu naslovu .državo vzdržujoče", in da hoče biti odslej le .nemška*, .ljudska* in .napredna"— o tem shodu smo že povedali svoje menenje: premenili so le našitke na uniformi, polk pa je ostal isti. V toliko se je pač premenil ta polk, da iz nekdaj krepkih mož so postali — politiški maroderji. Druge razlike pa ni. Nemški liberalci ostanejo, kar so bili: posadka v trdnjavi mednarodnega kapitalizma, a vse te resolucije, ki jih sklepajo sedaj na raznih shodih, niso drugega nego vizitnice, namenjene p. n. volilcem za prihodnje — volitve.
Gospoda nemški liberalci slutijo gotovo, koliko je ura bila med volilci, in zato hite sedaj in preplavljajo politiško javnost se svojimi vizitnicami. Naj pomaga, kar more! Iu tako so se zopet zbrali dne 5. t. m. v Brnu in sestavili so jednako vizitnico kakor popred v Pragi: da treba temeljito plemeniti dosedanjo taktiko, nemški poslanci naj even-tuvaluo stopijo v najostreje opozicijo, proglašena bodi vzajemnost vseh Nemcev v Avstriji, nemški poslauci naj skrbe, da se bode zakonodaja razvijala v svobodnostnem duhu, ostanejo naj nepremično zvesti načelu socijalne pravičnosti (To treba tako razumeti: v nemškoliberalnem narečju ne znači .socijalna pravičnost" drugega, nego popolno svobodo izvrstnih krivonosih življev in pa neomejeno vladarstvo krutega mednarodnega kapitalizma. Op. ured.), nikdar naj se ne udajajo slabotnim kompromisom in naj se ne uklanjajo ozirom, ampak združejo naj se v bojevito, trudoljubuo, napredno stranko v obrambo narodnih, naprednih in gospodarskih zahtev naroda nemškega v Avstriji itd. itd. Slednjič izjavljajo gospodje, ki so se zbrali v Brnu, da soglašajo popolnoma z gospodi, ki so se malo popred zbrali v Pragi.
Vsled tega sklepa so zagnala židovskolibe-ralna gla*i!a — v kolikor ista niso v neposrednji službi vladnih krogov — vrišč veselja. Zlasti pa se veseli glasovita „Neue Freie Presse", da je baje napočila nova doba združenim — Židom in njih podajačem.
Kolika komedija! Komedija je bila nedavno v Pragi, komedija sedaj v Brnu. In kakor da ne bi vedeli, da stoje uprizoritelji obeh komedij za jedno in isto kuliso!! Po takem seveda so morali „doseči" soglasje — nikdo ne dela opozicije samemu sebi in nemški liberalci tudi ne. Sicer pa trezni Nemci sami pripoznavjyo, da je vse to o-
durna komedija; znameniti list „Kreuzzeituiig" pravi celć, da je to politika blaznosti! Ta list pravi, da je propad nemške levice neizogiben, ker jej je narod nemški ohrnil hrbet, to pa zato, ker je ta stranka postala služkinja mednarodnega židovstva. Ta stranka ni bila nikdar nemškolibe-ralna, ampak vedno le ž i d o v s k o-liberalna. Mesto pa, da bi se sedaj — pravi omenjeni list — povrnila k nemštvu in avstrijstvn, preleviti se hoče sedaj iz ž i d o v s k o-liberalne v židovsko-demokratično stranko. Kako naj pomore to, tega ne more pojmiti človeški razum. — Volilci so bili nezadovoljni, ker je bila stranka p r e ž i d o v s k a, gospoda pa hočejo zopet pridobiti iste volilce s tem, da so stranko še bolj požidovili. Da bi ozdravili jedno rano, odprii so poleg iste še drugo. To je absurdno, to je politika z b 1 a z n e l o s t i! In jedro vsega novega nemškoliberalnega programa je to, da bodo delali opozicijo vsakemu minister-stvu, ako ne bode hotelo služiti židovstvu.
No, vse to pa so nemški levičarji delali Že do sedaj in zato pravimo še jedenkrat, da je nemško-liberalni polk ostal isti, kakor je bil popred, če tudi si je nabavil nekoliko bolj „demo-kratiških" in opozicijskih našitkov. Prav ima omenjeni nemški list: blazen je oni, ki se hoče reha-bilitovati pred svetom s tem, da je postal — še slabši.
Za zvezo Slovanov na Balkanu. Lista
,N. Fr. Pr." pišejo iz Sredca, da je znani zagovornik prijateljstva med Rusijo in Bolgarijo, Can-kov, izdal proglas do svojih somišljenikov, v katerem jih poživlja, da naj se ustanovi slovansko glasilo v obrambo slovanskih interesov in snvrčnstta bolgarske države.
Vladno glasilo „Novine" piše, da je zveza med slovanskimi državami na Balkanu posledica sestanka dotičnih vladarjev v zadnjem času. Glavni smoter tej zvezi da je ta, da se mirno obranijo sedanje meje in branijo ukupne koristi.
Ta zveza da se je sklenila pod pokroviteljstvom Rusije. A tudi Turčija nima razloga, da bi bila nezaupljiva nasproti tej zvezi.
Zadnje dni je bilo veliko hrupa po nemških listih radi vesti, da zahteva Rusija, da naj bi Bolgarska zopet vsprejela v svojo vojsko nekoliko onih bolgarskih častnikov, ki služijo sedaj v ruski vojski. Isti listi so hujskali Bolgare, češ, da Rusga lioče dobiti popolnoma v svoje roke bolgarsko vojsko ter tako porušiti samostojnost bolgarske države. Vse to kričanje je zgolj hinavstvo. Nam vsaj se zdi naravno, da se oni, za prijateljstvo z Rusijo zavzeti Bolgari, ki so morali ostaviti domovino, ko so bili napeti odnošaji med tema dveua državama, sedaj zopet povrnejo, ko so se zboljšali ti odnošaji, oziroma ko je v Bolgarski zmagal sistem, prijazen Rusiji. Današnja Bolgarska ni več ona Bolgarska iz dobe Stambuljeva. Marsikaj je bilo tedaj zločin, kar je danes državljanska čednost za vsakega bolgarskega podanika. Kakor rečeno : nam se vidi naravno, da se dotični častniki sedaj žele povrniti v domovino, in nič čudnega ni, ako ruska vlada podpira to njih željo. Smešno in neslano pa je, ako kdo trdi, da utegne nezavisnost Bolgarske priti v nevarnost, ako se par bolgarskih častnikov povrne na Bolgarsko.
Volitve v Belgiji. Minole nedelje so se vršile v Belgiji dopolnilu« volitve v zbornico poslancev. Oddati je bilo nekaj nad 70 mandatov. Dasi je potrebnih več ožjih volitev, vendar je soditi že danes, da so katoličani obranili svojo posest nasproti združenim liberalcem in socijalnim demokratom. Večina zbornice ostane torej najbrže v katoliških rokah. Mogoče pa je tudi, da prinesejo ožj'i volitve za nasprotnike katoličanom nepričakovano ugodnih vspehov, potem bi se seveda utegnila razbiti dosedanja večina in bi moralo ministerstvo odstopiti.
Iz zbornice italijanske. Nulla dies sine linea — govorniki laške irredente so neprestano na delu. Bolj ko se trudi oficijelna Italija, da bi uverila svet, kako lojalni in iskreui so odnošaji med vsemi tremi udeležniki trozveze, tem odločneje napadajo irredentovci Avstrijo. Tudi včeraj se je ponovil ta prizor. Znana poslanca Imbriani in Bar-zilai sta napadala vlado, kako je mogla dopustiti, da so nekoji italijanski častniki vsprejeli avstrijske dekoracije. Vojni minister se je sicer trudil kakor je vedel in znal, da bi uveril poslanca, da so do-
t'čni častniki — vzlie avstrijskim dekoracijam — vsejedno zvesti služabniki Italije, toda Imbriani je zagotovil, da ga ministrov odgovor ni zadovoljil. Irredentovci sploh niso zadovoljni z ničemer, kar prihaja iz Avstrije.
Položenje na otoku Kreta. Pogajanja med turško vlado in ustaši nočejo z mesta. Poslednjim ne zadoščajo predlogi za reforme, kakor jih je stavila turška vlada. Vlasti seveda podpi-rejo kolikor le možno nastojanja Turčije za po-mirjenje. Zastopniki teh vlasti v Atenah so priobčili grški vladi, da bi ustaši izgubili vse simpatije, ako ne vsprejmo predlogov Turčije in ako ne bi posnemali vzgled turške vojske, ki je dobila nalog, da morajo prestati vsa sovražna podjetja. Zastopniki vlasti so naprosili grško vlado, naj upliva na ustaše v tem zmislu. Zastopnik Rusije je imel dolg pogovor z grškim kraljem. Pogoji Krečanov 00 bistveno nastopni: otok bodi neza-visen v gospodarskem pogledu; dohodki na carini se morajo stekati v blagajno otoka; tribut sultanu se bode nabiral iz posebnega davka; guvernerjem imenuje porta kojega kršćana, ki pa bode imel pravico ulagati svoj „veto* proti sklepom narodne zbornice.
Armenske kroge v Mali Aziji je zelo iznenadilo povelje turške vlade, s katerim se določa, da se morajo pomoriti vsi Armenci, katerim se je dokazalo, da so izvršili v zadnjih nemirih kak umor. Pet Ai 'mencev je v zadnjih dneh 2e doletela taka kazen in sedaj ima pripravljenih turška vlada še jednajst takih žrtev, ki bodo morale nasititi krvoločnost Turfiinnv. Ta korak turške vlade je prebivalstvo razburil tembolj, ker se v turškem glavnem mestu že več let niso izvršile jednake sodbe, posebno pa zato, ker ni obsojen na smrt nobeden moharaedauskih zločincev, akoravno so se ti v zadnjih nemirih najbolj odlikovali po svojih krvoločnih Činih. To je torej zopet nov dokaz o nepravičnosti turške vlade. Nemohamedanci se obsojajo, med tem ko se velikim zločincem izlamskega veroizpovedanja niti las ne zakrivi. V takih okolnostih se torej nikakor ne moremo čuditi, ako od dne do dne bolj raste nezadovoljnost med ondotnimi kristijani, ki se niti braniti ne smejo, ako jih napadajo bojaželjni Turčini. S takimi naredbami turška vlada pač ne uduši splošne razburjenosti, marveč jo bode le še bolj pomnoževala tako dolgo, dokler ne navstane splošna revolucija.	„Slovenec".
Različne vesti.
Za Cirilo-Matodov dar so darovali ženski podružnici: č. g. A. Furlan 4 K., gospodičini Nemka in Marija Sedlar po eno krono.
Notarski izpit je napravil te dni na višem deželnem sodišču v Trstu gospod Artur Lokav iz Ajdovščine. Isti je usposobljen za poslovanje v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Čestitamo najiskreneje.
Kako oddaja podjetja naia mestna delegacija. Dne 5. juuija t. I. imelo se je oddati pri tukajšnjem magistratu na javni dražbi podjetje razširjenja proseškega pokopališča najboljšemu ponudniku. Vsklicna cena je bila 6200 gold. Zglasila sta se dva ponudnika: dobro poznani, spretni in izkušeni podjetnik stavbarskih in sličnih del, tukajšnji občan stare korenine, g. S. M. ter neki Pierantonio Picciu, italijanski podanik, še podvržen vojaški dolžnosti v stoji domovini, brez vsakega vsposob^jenja za taka dela, in ki je bil še pred tremi ali Štirimi leti — težak! I!
Prvi, domačin S. M., ponudil je no znižanje vsklicne ceue, a g. Picciu le 3 26% no znižanje. Vsakdo bi bil pričakoval, da vdobi prednost ceneji pred dražjim, domačin pred tujcem, spret-nejši pred manj spretnim, veščak pred novincem. Toda zgodilo se je narobe. Naša slavna delegacija vsprejela je manj ugodno ponudbo Italijana Piccin-a.
Tako znajo podpirati naši mestni očetje ljudi, ki so jim priljubljeui in ki prihajajo iz priljubljene — da-si ne obljubljene — jim dežele. A za korist občine iinajo prav malo očetovske skrbi. Davkoplačevalci naj pa zalagajo za njihove muhe!
Ne čudili bi se, če bi se zahtevalo od vseli podjetnikov občinskih del — italijansko podaništvo.
Ali ni nobene pomoči proti takemu gospodarstvu 1 ?
Carska dvojica na Dunaju. Dodatno se je | določilo v programu za slavnosti, da bode tudi velika vojaška parada.
Odlikovanje Iz Črne Gore. Z Reke pišejo: Črnogorski knez je podelil Matku Pollichu (P.ilič), ravnatelju ogersko - hrvatske parobrodue družbe Danilov red. S tem odlikovanjem izraža knez Nikola svoje priznanje na posebnih uslugah, ki jih je omenjeni gospod izkazal knežji obitelji povodom potovanj iste.
Izlet v Devin. Na drugem mestu objavljamo danes vspored izleta v Devin. Po istem morejo soditi naši čitatelji, da je poskrbljeno vse potrebno za zabavo in razveseljevanje izletnikov. Že vožnja po morju, zlasti pa zvečer ob ivokih dobre glasbe, je vredna, da se odzove kdor le more, Sokolovemu pozivu. A tudi v Devinu, v jako prikladnih prostorih g. Ples«, razvije se — to rečemo lahko ie danes — lepa zabava. Zanimanje za ta izlet pa mora biti tem veče, ker si v Deviuu posežemo v roke z brati z Goriškega. NaglaŠati pa moramo, da je v onih 80 nvč., koje je plačati za listek, všteta 2e ustopnina no veselico v Devinu. Vožuja bode stala torej pravo za pravo le 60 nč. Ustop-uino za veselico je društvo moralo določiti, ker so mu stroški ogromno narasli vsled najetja godbe; a prištela se je ista koj k vožnjini, da sn tako izletniki osvobode vseh poznejib nadlegovanj. Onim torej, ki se ne pripeljejo v Devin s parnikom, oziroma, ki se ne bodo mogli izkazati z voznim listkom, plačati bode v Devinu ustopnino 20 nvč.
Pevsko druitvo „Hajdrih* na Prošeku priredi dne 2. avgusta veselico na planem. Program tej veselici priobči se pravočasno.
Druitvo tržaških črkostavcev imelo je pred-sinočnem svoj naznanjeni izredni občni zbor v Mallyjevi dvorani. Namen zborovanju bilo je razpravljanje o nedeljskem počitku in s tem počitkom v zvezi stoječimi ponedeljskimi listi. Zbor je sklenil resolucijo, ki izraža željo, da bi lastniki tiskarn dovolili časnikarskim črkostavcem za nedeljo vsAj 36 ur počitka. Ako lastniki tiskarn privolijo v to, potem morajo seveda povsem odpasti ponedeljski listi. —
Iz Sv. Krita na Vipavskem. V našem mesteci vladati med otroci nalezljivi bolezni ddvica in škrlatica, tako, da se je moral šolski pouk pretrgati. Doslej je umrlo že troje otrok.
Radi dolgotrajnega mokrotnega vremena je delo na polji zaostalo in se ob lepem vremenu vsak puli za delavce, ki se plačujejo nenavadno drago. Košnja je že pričela in bode letos kaj bogata ; nasproti pa je moča škodovala trti, da ni več tolikega upanja v bogato trgatev, kakor je bilo ob cvetji. Letos se je zgodaj prikazala peronospora, a pred cvetjem ui nikdo škropil radi deževja in pomanjkanja časa ; zamujeno se pridno nadomešča. Nekaj let s6m ni bilo treba žvepljati trt, ker se je oidium le redko kje prikazal ; letos pa je treba zopet poiskati mehove ter pridno žvepljati, da se prežene škodljiva gljivica.
Z Goriškega. Pišejo nam: Deželni odbor goriški je te dni z okrožnico naznanil vsem županstvom sklep c. k. deželnega šol. sveta od dne 18. maja t. 1., s katerim sklepom je učiteljem z zaključkom tega leta prepovedano sprejemati in opravljati službo občinskega tajnika — in sicer iz razloga, da šola potrebuje celega moža. Res je, da šola potrebuje cele može, kateri morajo vse svoje moči posvetiti šoli, ako hočejo zadošče-vati strogim zahtevam šol. zakonov in š. oblastnij. Res pa je tudi, da cel mož potrebuje tudi cele plače, katera pa ne sestoji v 400 gld., s katerimi je pač nemogoče preživljati stanu primerno sebe in družino. Učiteljske plače na Goriškem so v Avstriji razmeroma najslabše in da so učitelji zamogli izhajati kolikor toliko, morali so sprejemati postranske službe. Poleg orgljavstva je edino tajništvo primerno in zdatno zlajševalo bedo mnogim učiteljem. Zdaj se je prepovedalo tajništvo, kmalu pride 11a vrsto tudi orgljavstvo, katero s poučevanjem petja še bolj porablja učit. moči kakor tajništvo. Tako ostane šoli cel mož — a ta bo lačen. Ali bo to v veči prid šoli, naj premišljuje oni, v katerega področje spada.
Ali zgane to vse učiteljstvo na Goriškem na skupen korak, ne moremo prerokovati.
V BV6to dolžnost pa si štejemo spregovoriti par besedi do mlajših učiteljev na Goriškem, do
učiteljiščuikov ter do roditeljev, ki imajo mladeniče, katere namerujejo poslati na učitelj šče.
Slep je učitelj, ako še ostane v tej deželi, ako le še zamore preseliti se drugam — posebno na Štajarsko, kjer je razpisanih veliko služeb in kjer se za učiteljstvo inuogo bolje skrbi kakor pri nas. Mlajše učiteljstvo in učiteljiščniki — na Štajersko !
Roditelji pa, ne pregrešujte se nad svojimi otroci s tem, da bi jih pošiljali na učiteljišče; preskrbite jim boljše prihodnosti; pošiljajte jih raje v rokodelstvo, katero bolje preživlja pridnega in delavnega moža, kakor pa učiteljska služba na Goriškem. Učitelj je težak — v gosposki suknji.
Iz Hrvatske. (Kongres hrvatskih vseučiliščnikov v Oseku.) Program za shod hrvatskih vseučiliščnikov, ki bode dne 16., 17. in 18. t. m. v Oseku, je že določen. Na dnevnem redu bode med drugim razprava o organizaciji hrvatskega dijaštva in o ustanovitvi dijaškega glasila, o delovanju družbe sv. Cirila in Metoda ter posvetovanje o načinu, kako naj dijaštvo povzdigne to družbo, o naobraževaniu mladeži obojega spola na srednjih in visokih šolah na Hrvatskem, o načinu, kako bi bilo možno povzdigniti splošno ljudsko naobrazbo, in o odnošajih hrvatskega dijaštva nasproti drugim društvom v državi.
Shod hrvatskih katehetov bode letos dne 4. in 5. avgusta v Splitu. Splitski biskup Filip Nakič privolil je v to jako ljubeznivim p!smom.
Strašna nesreča v mlinu „Economo' Tu po-
dajemo nekoliko pobližih vesti o nesreči v tukajšnjim mlinu „Economo*, ki se je pripetila vsled eksplozije, kakor smo to na kratko omenili že v poslednjem izdanjn.
V zgradbi poleg zaloge žita je sobana, kjer se nabira prah, ki prihaja od žita, vsipajočega se po širnih lesenih cevih. Ker ta prah vskipuje, nabirajo se v tej — popolnoma temni, heru-etično zapiti — sobani strupeni plini, in prah sam ob sebi je tudi stiašno eksploziven. Vsake 4 tedne jedenkrat pobirajo delavci ta prah. Ker pa je dvorana, kakor rečeno, povsem temna, imajo delavci ob tem poslu varnostne svetiljke, kajti odprta luč bi neizogibno provzročila eksplozijo. Predvčerajšnjim zjutraj sli so čistit to sobano pod vodstvom načelnika Ivana Hvasije ti-le delavci: 421etni Josip Pahor, 60letni Jakob Depaulis, 26letni Fran Dodič, 31 letni Matej Bizjak in 30letni Avgust Montanari. Pahor in Depaulis šla sta grabit prah v vrečo, drugi pa so ostali zdolej iu vsprejeinali prahom napolnjene žaklje. V tem je hkrati pretresla strašna eksplozija vse poslopje iu hipoma bila je vsa sobana v ognju. (Pravi vzrok eksploziji še ni znan; bržkone je bila koja svetiljka kaj pokvarjena, da je prišel plin v dotiko s plamenom). Srečni oni, ki so stali nekoliko v ozadju, kajti iz-vzemši Hvastjo in Montanarija bili so vsi omenjeni delavci v ognju, liki žive baklje. Prihiteli so tovariši v pomoč, gasilci mlina, iu za njimi mestni gasilci bo po velikem trudu pogasili ogenj. Delov mlinu so takoj ustavili. Škode je okolo 80 000 gld., toda ista je pokrita zavarovanji.
Izmed ponesrečenih bil je najhujše prizadet ubogi Pahor. Ožgano meso se mu je kar lupilo od trupla ! Siromak je umrl še istega dne ob 1 V« uri pop. Ob 48/i pop. rešila je smrt Depaulisa strašnih bolečin, za Dodiča pa je le malo nadeje, da o-zdravi. — V bolnišnici dogajali so se sred pretre-sujoči prizori, ko so prihajale žene in otroci ubogih umirajočih nesrečnežev k posteljam svojih dragih ! Gogp. Economo se je mudil več časa v bolnišnici. Dal je urneti, da bode skrbel za obitelji ponesrečenih. Delavci nabirajo medsobno za pogreb svojih ponesrečenih tovarišev.
Umevno je, da so bili popoludne, ko je delo zopet pričelo, vsi delavci jako pobiti in otožni. Sleherni je obžaloval nesrečne svoje tovariše, mislć si: Kako lahko bi bila tudi tebe zaela strašna smrti In kaj bi bilo poteiu iz ubogih tvojih otrdk?
Nesreča v novem pristanišču. Predvčerajšnjem popoludne je trii 161etni Josip Kravnovič, službujoči pri tvrdki Josip Luzzatto, ulica delle Poste vecchie list. 4, v novem pristanišču, da povzdigne v skladišču št 24 za svojega gospodarja balo praznih vreč. Deček je v drugem nadstropju skladišča nepremišljeno stopil na hidrav-liško napravo za vidigovanje blaga. V istem tre-
notku pa se je pričela plošča vzdigavati kvišku. Deček ni imel časa, da bi bil skočil raz ploščo, ker mu je že pritisnilo glavo ob gornje tramovje. Strojevodja vzdigovalne naprave je na vso srečo takoj opazil, da nekaj ovira vzdiganje, in slutč, da se je morala koja stvar zaplesti nad ploščo, spustil je ploščo nekoliko navzdol. V tem je padlo raz odprtino z druzega nadstropja okrvavljeno truplo dečka na kameniti tlak v pritličju. Prisotni delavci so priskočili iu pozvali zdravnika. Ubogemu dečku bila je koža strgana raz glavo, levo uho odtrgano. Zdravnik je konstatoval, da si je fant vsled padca tudi razbil desno nogo. Ponesrečenega so prepeljali v bolnišnico.
Poekuiena samomora. 301etni Viktor Pacifico, službujoči do nedavno v tovarni papirja za zavitke tukajšnje tvrdke A. Salto & H. Uziel, zblaznil je predvčerajšnjim nenadoma, ko je bil v kopelji v ulici dei Gelsi. Hotel se je ustreliti iz revolverja, grozivši se zajedno osebju kopelji. Toda izvili so mu revolver iz roke in ga teškim trudom povezali. Zdravnik z zdravniške postaje dal je Paciflca prevesti v bolnišnico na opazovanje. — Pravijo, da je Pacifico poneveril bivšema svojima gospodarjema nekaj denarja iu od strahu pred kaznijo da se je hotel usmrtiti, toda zblaznil je, predno še je mogel z vrši ti svoj naklep.
20letno postrežnico Jerico Starš iz Škofje-loke napadel je predvčerajšnjim hud krč. Sirota je izpila okolu pol litra špirita (!), da se reši bolečin. Zdravnik z zdravniške postaje jo je dal prepeljati v bolnišnico.
Strah pred policijo. Ni dolgo temu, nastanile so se v ulici delle Mura tri mlade, izgubljene dekleta, služabnice — brez službe. Vedle so se, da so se sosedne obitelji škandalovale na takem poče-njanju. Ovadili so jih policiji. Včeraj ob 6. uri zjutraj došel je policijski agent Črnevc z dvema stražarjema v stanovanje teh deklet, da jih popelje v zapor. Policijski organi so prijeli 20letno Marijo Stupar iz Pazina in 161etno(!) Jerico Batich iz Trsta. Tretja deva, 191etna Antonija Leskovič iz Postoj i ue pa je iz strahu pred policijskimi organi skočila raz okno, hoteča ubežati. Dasi je okno le 4 metre visoko od tlaka, padlo je dekle vendar tako — nespretno, da se je hudo pobila na bradi
razpravljanja iu diskusije. Da, baš nasprotno bilo bi čudo — sosebno za takih okolnostij. Dasiravno so želeli vsi udeleženci, da bi v javnosti stvar po-tajili vsaj za sedaj, ali vsaj za toliko časa, dokler bi ne imeli večje prilike raziskovati jo, — dasi so se na vso moč trudili, da bi dosegli to, — prišla je vendar nekaka izlagana in pretirana vest med svet ter bila vir mnogim neprijetnim in neresničnim razlagam, da, čisto naravno, večinoma tudi dvomu.
Ćutim se torej obvezanim in prisiljenim, da podam fakta — seveda, v kolikor jih sam morem razumeti. Istina je kratkimi besedami sledeča :
Pozornost moja obračala se je v poslednjih treh letih zopet in zopet k mezmerizmu ; >•) a pred devetimi mesci nekako prišlo mi je čisto nepričakovano na um, da je v vsej dolgi vrsti do sedaj izvedenih eksperimentov zelo pomenljiva in naravnost nerazumljiva opustitev ter da nikdo do sedaj se ni bil mezmerizovan in articulo mortis. Imelo se je pred vsem raziskavati, je-li v takovem stanji obstoji v obče kaka občutljivost bolnikova proti magnetičnemu uplivu; drugič, ako obstoji, je-li tem stanjem povečena ali pomanjšana; tretjič, v koliki meri ali za koji čas mogla bi se smrt preprečiti tem procesom, ozirama ustaviti. Preostajalo je seveda še nekoliko drugih točk, toda največ so navedene tri vzbujale moje zanimanje in mojo zvedavost (radovednost), sosebno poslednja radi ogromne važnosti njenih posledic.
(Pride še.)
'•) Zdravnik dr. Mezmer je osnovatelj teorije o živalskem magnetizmu. Po analogiji upotrebljanja mineralnih magnetov prišel je na misel, da se more drgnenjem roke provzročiti iste pojave kakor drgnenjem mineralnim magnetom. V Parizu izdal je okolo leta 1790. „Memoire sur la dtfcourte du magnetisme", v kateri razpravi razlaga svojo teorijo. Zrno te teorije je sledeče: .Vsa stvarnica je vzajemno zvezana nekako eteriško materijo (maso). V človeku ima ta materija svoj sedež v živcih; pregiblje se največo brzino, deluje v daljino, lomi in odbija se ko svetloba; nekaterimi antimagnetičnimi telesi uničuje se njeno delovanje. S to materijo ozdravljajo se pred vsem živčne bolezni, razun teh pa i vse druge; le pomočjo te materije delujejo vsi ostali leki, odpravi se vsaka kriza, kratko, vsako ldčenje se obnese". Komisija učene akademije pariške zavrgla in obsodila je to teorijo kakor mamljenje in prevaro samega sebe. Mezmer-
, .	„ ... . " ,	jevi učenci so pa zabredli še celo v svetlovidnost ter mesečnost.
in »»	J10^ Spremili so ,o na zdravniško j _ Mezmerizuje se na sledeči način: dotična oseba bodi lahko
opravljena, ldži naj na jednostavnem ležišči na tihem kraji, a mezmerizovalec drgni jo v prisotnosti nekoliko svedokov razprostrtimi rokami 5 do 10 minut. Drgne naj se od glave počenši po ramenih do prstov na roki — som ter tje nnj se dotičnika samo malo dotika —, potem nadalje do srca in Čez ledja do prstov na nogi. Bolnika najprej mrazi pod kožo, potem postane medel, dokler slednjič zaspi; često ae i čezmerno poti. Iz tega mirnega spanja, v katerem bolnik sanja, more se tudi razviti popolna otrpnclost in odrevenelost.. Med drgnenjem zgubita se vidno krč in bolezen, dasi je to drgnenje in so tudi stopinjo nasledujoćega spanja zelo različne.
postajo in od tam z nje družicami vred v zapor, pozneje pa jo je zdravnik poslal iz zapora v bolnišnico.
žalosten zvršetek svatbenega potovanja. Iz
Pariza javljajo; Soproga Dickson šla sta na potovanje. Na potu pred Calaisom zadel je voz ob kup kamenja. Vsled sunka sta padla pod težka kolesa. Oba sta ostala mrtva na lici mesta. Go-spej Dickson bilo je še le 18 let.
Štrajkujoči trgovci. V mestu Medoza (argentinska republika sklenili so vsi trgovci, da zaprč že o mraku svoje prodajalnice. Vzrok temu sklepu je v tem, ker je plin za razsvetljavo predrag ter hočejo s svojim štrajkom prisiliti plinarno, da zniža ceno. Odprte ostanejo samo lekarne in sladščičarne, ki pa tudi ne marajo rabiti plina, ampak si bodo pomagale z razsvetljavo na petrolej.
Slika iz Italije. Iz Parme poročajo dne 7. t. m.: Po noči so hoteli redarji zapreti nekega Cas-sinellija. Množica pa se je potegnila za Cassinel-lija iu je napadla patruljo. Med nastalim pretepom je bil Cassinelli smrtno ranjen po hitcu iz revolverja. Množica je proganjala redarje in je napadla stražnico, metaje kamenje. Redarji so jeli streljati in je bilo ranjenih več oseb.
Sleparska trgovca z italijanskim vinom. Vsled brzojavnega zahtevanja ljubljanske policije zaprli so včeraj v Trstu dva trgovca z italijanskim vinom, ki sta imela svojo gostilno v ulici della Scor-zeria. Ta dva trgovca sta Vito Costa in Francesco Congemi, oba iz Pulije. Dolžijo ju sleparstva.
Koledar. Danes (9.): Anatolija, devica. — Jutri (10.): Amalija, dev.; Felicita. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 26 min., zatoni ob 7. uri 43 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 25 stop., ob 2. pop. 27 5 stop. C.
Resnica o smrti gospoda Valdemarja.
Spisal E. A. Poe; iz češčine prevel I. P.
Nikakor se ne smem čuditi temu, daje čudovita smrt gospoda Valdemarja provzročila raznovrstna
Najnovejše vesti.
Dunaj 8. Brzovlak je na progi Gradec-Gesting povozil kočijo, v kateri jo bilo 8 oseb. Po, jih je ostalo mrtvih, tri so ranjene.
Dancig 7. Policijsko ravnateljstvo konstato« valo je, da je obolela za azijatsko kolero neka vdova, ki je že od minolega petka v mestni bolnišnici. Bolezen pa se je obrnila na bolje.
Amsterdam 7. Kitajski podkralj Li-Hung-Čang dospel je danes semkaj. Popoludne se je odpeljal v Haag, da obišče kraljevski dvor.
London 7. .Office Reuter" javlja iz Buluvaja (južna Afrika), da je polkovnik Blumert minolo nedeljo v krvavi bitki vrgel uporne Črnce Mata-bele. Le-teh je padlo okolu 100 mož, Angleži pa so izgubili 23 m6ž, vštevši ranjene.
Atene 8. Tolpa oboroženih Albancev je prekoračila mejo, prestopivša na grško ozemlje. Grški vojaki so polovili te ljudi ter jih odpeljali v Lariso.
Slovansko pevsko flmšlvovTrsti
Razglasuje se, da ho začele vaje za nove pesmi. Kdor bi želel vpisati se kakor izvršujoči član, naj se priglasi v petek ali v torek (dan vaje) zvečer v prostorih „Del. podp. društva" via Molin piccolo 1. Potrebno je, da se taki člani precej sedaj pri-glase, ker pozneje samo ovirajo pouk.
Predneilni&tvo.
Tv^ovImKf bmojAvke in veatt.
Bnllapaita. Pienie* *a e<en 6.27—B.99 P*fu>» spomlad 1896 6.«1 do 6 63	Ove« za jesen 5.09—5.10
H* in jesen 5.18 5.20 Koruza za juli-avgust 3.99—4 01 maj juni 1897 3.69—8.70 nova f. 3.90—4.95.
PtmiioK nota od 7* kil. ». ti 50 - t$-6f> od 79 ki o 6.60—6.70.. od nO kil. f. 6.35—6.75 od 81. ki!. f. 6*70
-6-90, ud H9 kil. for. —. —.— Ječmen __
proso 610—6-40.
Pšenica : Trg danes zopet slabo razpol. žon, cene pate za 5 nvč. Prodaja 20 000 mt. st. Koruza 4—8 nvč. ceneje. Vreme : lepo.
Praga. Norafiniruni sladkor for. 13. — , oktober-december 13.05. Jako mirno.
Pr<*g». Centrifuga! novi, postariju« v frit ■ carino »red odpo3iljnt«r proonj f. 35 75 —.36 Concasse 37.50—38, Cotvorni .17 75— V	(«n.1iM 40.—46.25
Sa7re. Knvn H Aut«, t j/oml ^*.>ri»i».> za juli 71*— rn november 70.25, mlačno.
3ambnrt{.	g>o.i tverngo «« september 58.25 za
december 56.75. za marc f6.75 Btalno.
UunaJnH« borza M. julija	lHofl.
včeraj	daneii
Driavai dol« t papirju .... 101.45	101.45
„ „ v srobru .... 101-75	10180
Avstrijska rent« v zlatu . . . 193.25	1 23 45
t kronah . . . 101.20	101.20
Kreditne akcija....... 351.60	354 75
London 10 Lat........119.80	118.85
Napoleoni ......... 9,51	9.51
20 mark .......H.74	11.74
't*'' " .... 44 55	4435
ŽELEZNIŠKI VOZNI RED.
a)	Driavna ieleznlon. (Postaja pri sv. Andreja
Od dni 1. junija J896. ODHOD:
6.30 predp. v Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.35 „ ▼ Herpeljo, Rovinj, Puli. 4 40 popol, t Herpelje, Divačo in Pulj. 7.30 „ v Herpelje (in od Herpelj brzovlak v Pu\j, Divačo, na Dunaj, v Beljak.) LokAlni vlaki ob praznikih: 7.35 zjutraj v Herpelje. 2.20 popo!. v Divačo. 4.20 „ ▼ Borit.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. Herpelj. 9.50 „ iz Polja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelj, Ljubljano, Dnnqa. 7.05 popol. iz Pulja, LJubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak is Pulja, Rovinja, Dunaja, Beljaka Ljubljane, Lokalna vlaka ob praznikih: 7.99 popol. iz Borita. 9.35 .popol. is Divače.
b)	Jnina iel*inloa (Postaja južne želesnice.)
Od dni 1. junija 1896. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibuB v Nabrežino, Videm, Benetke in Verono. 9.55 „ poštni vlak na Dunaj, zveza s Pošto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Vidom, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko —Gorico
in Korminom. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Mttrzzuschlaga.
DOHOD:
6.48 predp. mešani vlak iz Miimu9chlaga, Beljaka, itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine.
8.35	„ brzovlak iz Kormiua, 9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko.
10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine.
5.40	popol. poštni vlak z Dunaja.
7.36	„ omnibus iz Verone, Korminu, Nabrožitie.
8.41	„ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; -8.00 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. ODHOD. 2 — popoludne v Kormin. 4'25 „ v Nabrežino.
DOHOD. 12 07 predpoludne iz Kormina. 10*50 popoludne iz Nabrežine.
ZALOGA OGLJA in DRY
Danijel Pillin, v Trstu, ulica Scussa.
Bukovo oglje I. vrste IOO kgr. gld. 3.- ; drobno oglje gld. 2.— H 0 kgr. — Kok iz občinske plinarne Tržnške po gld. 2.— 100 kgr., gld. 1.— 50 kgr. — petrolej po 16 nvč. Postrežba točna, tudi na drobno.
f.
lis—.-i l-
Min dilnica G. A. ANGELI
m	Oorto«	deli« Legna štev. 1.	jfJL
jj^j Zaloga oljnatih barv iz svojega parnega mlina,	f^jj
7iy čopičev, firnežev, rimskega žvepla, angleškega ba-	|L|Tf
Ljj] krenovca, mirodij, kemičnih izdelkov, mrčesnegn	friLi
m	praha in mineralic.	Lflfl
R ichterj ev
LINI ME NT S SIDROM
je dobro domače sredstvo.
Dobiva se po vseh lekarnah.
Lastnik konsorcij lista „Ediuost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.