Posamezne Številke* Navadne Din l*—v ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* ixh»j« vuk din, nma nedelje in praznik«*, ob IH on I l/e STTls 'P'6Slfifil^rp7r.T^!fSSr' V Uo56vrST*‘ Naroča se p n MARIBOR, * tri opravi Tkh<:x«w, jimjccvn .TABORA*, ulica Itev. 1 mm nnn i' jl AijU.K. Posamezne Številke i Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO ee a »Kaja v Utn* boni, Jurčičeva ul it 4, JL nad-•trop j e. Telefon {nterurb. k. 27tt. UPRAVA m nahaja v Jurčičevi a lici it. 4, pritličje, desno. Telo* fon it. 24* — SHS poštnoiakovni račun Ste v. 1L787. Na naročila brca denarja m na •aira. — Rokopisi sa na vračajo. Leto: IV. Maribor, nedelja 24. junija 1923. Številka: 141 Dogodki v Bolgariji. Obtožba ministrov kabineta Stamboli j ski. — Izmenjava tajnikov pri poslaništvih. — Amnestija obsojenih ministrov. Sofija, 23. junija. Preiskava proti se lahko cel dan sprehajajo po nfestu in bivšim ministrom kabineta Stambolijski samo prenoče v zaporih. J® Pričela. Pravosodni minister je iz j ar vil, da so jih ne bo moglo postaviti pred državno sodišče, ker dokumenti, ki so Padli vladi v roke, dokazujejo, da gre za navadne zločine in ne bodo morali biti izročeni rednim sodiščem. Naknadno pretirani ministri Tomov, Turkalov in Banolov so obtoženi radi hujskanja navada k puntu. Nova vlada je že pripravila ukaz za izmenjavo tajnikov pri Bolgarsko časopisje za sporazum z Jugoslavijo. Sofija, 28. junija. Bolgarsko časopisje komentira izjave dr. Ninčiča o dogodki v Bolgariji ugodno. Oficijelni list »Bulgaria« piše: Izjave dr. Ninčiča bodo storile konec alarmantnim vestem, ki so se razširjale o agresivnih namenih _ _ sosedne kraljevine. Z ozirom na izjavo vseh inozemskih bolgarskih poslaništvih, nove bolgarske vlade, da bo zlasti vse Minister pravde je izdelal poročilo, da pogodbe in dogovore, ki so sklenjeni se v smislu čl. 47 ustave ukine zakon o med obema državama, lojalno izpolnila, obsodbi bivših ministrov v kabinetih se bodo razvijali odnošaji v duhu med-alinov in Gešov. Kakor hitro bo to sebojnega zaupanja. Upamo, da bo ju-8Prejeto, bodo vsi izpuščeni. Do tedaj je goslovansko časopisje imelo pred očmi Pa minister pravde odredil, da se jim izjave dr. Ninčiča irt spremenilo svoje Utrdijo vse ugodnosti. Obsojeni ministri stališče napram Bolgariji. Sporazuma v reškem vprašanju še ni. šVvf r*ak’ 2,k ioni ja. Poročilo zagreli- roča, da se v jugoslovanskih krogih Su-roč 1 fr°V’ 3e 1^in^ca »Tribuna« po- šaka in Reke trdi, da je najdena podlaga a a’ a i® v paritetni komisiji dosežen za sporazumno rešitev reškega vprašane odgovnr^ reSitev reškega vprašanja, hja. , , j7 , r.ra resnicL »Tribuna« le po- 2a preorljentacijo naše politike napram Rusiji. glašad •*Un*ja- »Vreme« 'na- politika nepopolna. Najnujnejša potreba litike a,3iem članfcu potrebo nove po- nam' nalaga dolžnost, da moramo čim haš' na^r^11 Rusiji. Zadnje izkušnje v prej stopiti v zvezo z Moskvo. V enakem 1 Politiki nas uče, da je paša smislu piše tudi »Trgovinski glasnik«. Pred abstinenco klerikalcev in muslimanov. Beograd, 23. junija. Včeraj je Imel Korošec daljši razgovor s Pašičem. Nocoj odpotuje v Zagreb in' čuje se, da se hploh več He vrne v Beograd. Beograd. 23. junija. Dr. Korošec je Sotrudniku »Novosti« izjavil, da so zakonski predlogi, ki jih je vlada predlo utrjuje mišljenje, da je samo z abstinenco mogoče doseči avtonomijo. Klub mu je dal svobodne roke za sklicanje seje, na kateri bi njegovi poslanci sklenili, da zapuste parlament. Beograd, 23. junija. Muslimanski vodja dr. Spaho je izjavil, da je postopa- žila, ogorčili njegove pristaše in da je nje vlade pri aznih prilikah ter bjessova organizacija Sklenila, da morajo napadi na katoličane in muslimana Poslanci zapustiti Beograd, če ne pride Bosni njegove pristaše privedli do prejo sporazuma in če bo skupščina spre- pričanja, da je njihova prisotnost y 3®la nameravano zvišanje davkov. Med skupščini ihizorična, Koroščevimi volilci se od dne do dne V Gradcu aretirana morilca jugosl. vojaka. 1 junija, (Izv.) Včeraj je je izvršil umor skupno z nekim avstrij- i ajsnjia policija aretirala oba morilca, skim narednikom Avgustom Lindom. — 1919 ™n°rlla jnffo-Korisn olfa ^njeauega, stražarja Ivana K orisa ob avstrijeko-jugoslovenski meji Pn umoneaem bo noSiTj T ... m J glaseči Ha imena jKL' iz Lipnice, in Ivan ^ Somimer' kovao Ta imena je imela JShJL?. ^amrticf denoi. Pred par v ^ ko policijo neka Marija Somme^f **** javila, da ji je nek Feliks Strrušek,^loma iz Sv. Lovrenca Ha Pohorju i J rim živi v divjem zakonu, grozil ' p6' nadaljnem zasliševanju se je končno 'r' kazalo, da je Marija Somimer o umoru poučena. Strmšek je bil nato takoj aJ* ki * x .. j . ,. - , ., i«. e* bil še včeraj aretiran tudi narednik • , - • i Ittiu a*Bseva- Lind. Oba sta bila izročena deželnemu koncno vse primaL l3p0vedal 5®, da sodišču v Gradcu. Velik govor predsednika Hardinga. Amerika proti Zvezi Harodov. - Za pravično rešitev reparacijskega problema. Zeit^ 6 T ^ jFnijm (Iw.) »VoSSufche uspehov. V mednarodnem razsodišču bi Zeitung« doanavu »St Louisa: Včeraj morala Am€rtka 7^cmati popolnoma nanr /r ik ^ "CAPrej popravno mesto z drugimi državami, napovedani govor o potrebi vstopa Arne- Na tej 0^ovi naj fc. so prigela p0gaja- ni ® * raed?M‘°dno 9odl8ce- MedJŽ!I v' -JE.Z ^Kimi državami v svrho uresni- ‘•n ugovarjanjem množic je predsednik cenja načrta o mednarodnem' razsodišču, arding razvijal svoje misli o tem so- London, 23. junija. (Izv.) Kakor po-povdarjajoe, da bi moralo biti po- roca dopitenik »Daily Telegrapha«, ne je lojeno in neodvisno od zveze predsednik Harding v svojem govoru v 1 Rarod je 1,0,3 St Lauimi 4#tatoiil tudi poruhrskega hi Jl nasprotnik žveze narodov, ki vprašanja ter izjavil, da je ameriški na- nokazaia dpslej pravzaprav; uojiemti rod Kedaa želel^mago domokrapije aad Lind ga je večkrat vzel seboj, ko jo tihotapil razno blago čez mejo. Tako sta .se tudi dne 7. maja 1919 odpravila na pot. Na povratku ju je zasačila jugosloven-»ka obmejna straža, ki ju je aretirala ter jima odvzela dokumente in njemu še samokres, ki ga je imel pri sebi. V ugodnem trenutku sta oba napadla stražarja, ga razorožila, nakar ga je on na prigovarjanje Linda ustrelil iz svojega samokresa, ki ga jo stražarju med tem zopet odv7yel. Ustreljenega stražnika Sta potem pustila na licu mesta ter pobegnila preko meje. Na podlagi izdane okrožnico je autolčracijo fff uvedbo ljudske vlade ffle-sto monarhističnih idej. Trdno upamo, da bo potom pravičnih ponudb in pogojev rešeno tudi ruhrsko vprašanje, in: sicer tako, da bo zadovoljna demokratska Francija in da bo Nemčija lahko izpolnila svoje reparacijske obveznosti. Umor belgijskih vojakov v Poruhrju. Berlin, 28. junija. (Izv.) O napadu na belgijske vojake pri reviziji potnih listov v bližini Lippe doznava »Lokalan-zeiger« sledeče podi-obnosti: Včeraj zjutraj sta bila pri mostu ob Wickingu pri Bueru dva belgijska vojaka ustreljena, eden pa težko ranjen. Zločin sta izvršila dva Nemca, ki jih je belgijska straža pozvala, naj se legitimirata. Mesto potnih listov sta potegnila iz žepa samokrese ter oddala več strelov, nato pa zbežala v nezasedeno ozemlje. V suknjah, ki sta jih pustila na licu mosta, so našli listine, glaseče na ime Flickmann' iz Bue-ra. Sorodnike tega Fliokmana so oblasti takoj paprle. V Bueru so izdano poostrene naredbe. Gostilne in kavarne so zatri mesece zaprte ter v tem času prepovedane vsake prireditve. ysak promet na ulicah je v času od G. ure zvečer do 5. UT6 zjutraj za dobo enega meseca prepovedan. Cestna železnica mora za dobo enega meseca ustaviti ves obrat in vsak promet. V prihodnjih štirinajstih dneh se ne bodo izdajali nobeni potni listi. — Brzojavni in telefonski promet je ustav Ijen za dobo 8 dni. Kot talca so zaprle :,\blaSti župana in enega občinskega zastopnika.. Belgijske oblasti opozarjajo na to, da bodo strogo nadzirale izvedbp.tck poostrenih izvedb. V času od fi. Ure zvečer do 5. ure zjutraj bodo po ulicah kontrolirali oklepni avtomobili, ki imajo strog Halog, strel j ati na vsakogar, ki bi se v tem čanu pokazal na ulici. *—Q—• Odmevi katastrofo iia Siciliji. Pariz, 22. junija. Poslanska zbornica je danes sprejela predlog, da se Italiji povodom vulkanske katastrofe izreka sožalje Francije. Budimpešta. 22. junija. Začetkom današnjo seje narodne skupščine se je predsednik spomnil težke katastrofe, ki jo zadela Italijo in italijanski narod ob izbruhu Etne. Predlagal je, da se itali-jansi zbornici pošlje brzojavni izraz sožalja. Predlog je bil soglasno sprejet. R i m, 22. jun Delovanje Etne ponehava. ftkodo cenijo na 70 milijonov. Uničeni so kraji Carazza, Catena in Jero. —□— Konsolidacija naših dolgov v Ameriki. Beograd, 23. junija. Glasom poročila, katero je prejel naš minister za zunanje zadeve od našega poslanika v Washingtonu, prid«? v kratkem ameri-kantski državni tajnik v Beograd v zadevi. reguliranja izplačila naših dolgov v Ameriki. Na svojem' potovanju bo obiskal vse. ostale države, ki svojih dolgov še niso uredile fn se bo pogajal radi konsolidacije teh dolgov. Edina država, ki je zadevo dolgov v Ameriki uredila, je Anglija. Volilna reforma v Italiji, Rim. 22. jun. Odbor za volilno reformo je z 10 proti 8 glasovom sprejel princip relativne večine. Proti so glasovali popolari, soc. demokati in republikanci. Nacijonalizem. BORZA. Cur ih, 23. junija. (Izv.) Prodborza. Pariz 35.60, Beograd 6.35, London 25.75, Berlin 0.0042, Praga 16.71, Milan 25.13, Newyork 558.—, Dunaj 0.00785, žig. krone 6.60. V* Maribor, 22. junija. V zadnjem času doživljamo v Evropi burne dogodke, ki stoje v ospredju vesoljnega političnega življenja in ki bodo v zgodovini dajali glavno obiležje sedanji povojni dobi in sploh sredini dvajsetega stoletja. To so nacionalistični pokreti in prevrati. Devetnajsto stoletje je rodilo nove politične pravce, ki so imeli svoj izvor v tedanjem materijali-stičnem pojmovanju znanosti in filozofije in ti politični pravci so si v ugodnem ozračju, katero so našli, priborili velik upliv in skoro odločilno besedo. Iz materijalističnega naziranja so se rodili socijalizem, demokratizem, parlamentarizem itd., ki so bili zgrajeni na bazi volje naroda, volje ljudstva. Prejšnji princip vlade sposobnejših individualnosti jo bil zavržen in na njegovo mesto je stopil nov — princip vlade večine, širokih mas. Novo moderno politično nazi-ranje je izločevalo iz svojega programa vse, kar ni bilo strogo materijalisti-čno, vse, kar je bilo propovednikov tega naziranja, smatramo po pravici ali po krivici za zgolj duševno, teoretično Inf vsled tega samo priučeno in' lažno. Tako je napovedalo boj tudi nacijonalizmu ter pričelo učiti novo domovinsko ljubezen, obsegajočo vesoljstvo. Svet je postal materijalističen, Osebno in strankarsko korislolovstvo je pričelo cveteti vsak dan bujnejše, s tem pa je začela cvesti tudi korupcija in demagogija najgrše sorte. Razni demagogi in koristolovci so izkoristili princip večine in odločilnoet ljudskih mas, s Svojim satanskim delom zastrupili neuko ljudstvo teT si ga tako vzgojili za plodno polje, katero jim je rodilo ogromne osebne, strankarske in' druge egoistične materijalne koristi. Mesto da bi poučevali široke ljudske mase, so jih hujskali, mesto da hi nezrelo irt neuko ljudstvo učili spoštovati trezno irt poštene ter sposobne posameznike, ki so hoteli dobro ne le dTŽavi in narodu, amjpak tudi ljudstvu, so jih odvračali od njih ter jih silili, naj branijo nvojo pravico odlo-čovanja — ljudsko voljo. Tako je prišlo, ker je moralo priti, da se je ljudsko sam oo d loče vanj e spremenilo v nesrečo za državo, za narod in za ljudstvo samo. Nastala je cela ogromna vrsta strank', ki so parlamentarizem več ali manj onemogočile, ali ga pa Sploh spremenile v žalostno karikaturo. Čimdalje bolj je zmagoval ta pravec, tembolj se je bližalo vse to h krizi in propasti. Nastopiti je morala reakcija! Reakcija proti vsemu temu so današnji pokreti in preobrati, ki vznemirjajo stari politični svet. ki se nikakor ne more vživeta v to, da so ti pojavi nekaj naravnega, nekaj, kar je bilo moči že naprej predvidevati. Prvi tak prevrat so izvršili fašisti v Italiji. Italijanska politika je bila do skrajnosti gnila, korumpirana in degenerirana in' jo vodila italijansko državo in italijanski narod v neizogiben polom. Fašizem je z železno roko zdrobil stare gnile politične stavbe, pometal je z vodilnih mest izkoriščevalce ter postavil nove zdrave temelje za boljšo bodočnost Italije in! italijanskega naroda. Isti pojav, samo v malo drugačni obliki, je vzniknil pred štirinajstimi dnevi v Bolgariji. Tam sicer vlada Staniboljskega ni bila gnila in korumpirana tako, kakor so bile prejšnje italijanske, zanikala pa je življen-ako pravico nacijonalizmu in poznala samo interese enega, to je kmetkkoga Bta-Hu. Prevrat na Bolgarskem je le reakcija proti klasni vladi in diktaturi ter proti anaci jonalizmu. NacijouaHzemf je ostal zmagovalec' ter znova pokazal, da . je sila, s katero mora vsakdo računati i ih da jc rnoe, katere ni mogoče uničiti, Zal le, njegovi rodbini pa izrekamo IPold^e80*3^^6' ^°Kre'3 ]e v ne"ieljo do _ t ,^eKulacija Drave. Generalna di-je zahtevala od ministra fi- cijo Drave*^?00- di!’^'jeV Tesula' K<*rt celim vaSem U’ r Se dne^f* tSrce*> Pod temi naslovom se zveza »dobr<^W ustanovila 1— • - - vormij in nravstvenih or- SoMp"' r- DniStl^ ima namen buditi ■tati rfr,K,.r*'Sir'^1’ Pohabljati in organizi-!*Isr+; u 1” omo delo za olajšanje bede, »last; k j v,,lru aeio za olajšanje bede, bod6 dece> vojnlh žrtev ;td Pred. eamkOTni je izvoljen' bivši veliki župan dr. Vilko Baitič. V odboru sta tudi dr. žerjav in1 Ribnikar. f’ — Smrt ruskega učenjaka profesorja ■^načina. »Ruskultai« doznava iz Moskve, jte umrl tam v visoki starosti znani r^ki učenjak, arheolog, historik in pri-^^loalovec, ustanovitelj znamenitega an-~^Pološkega muzeja v Moskvi, profe-y!' tUmitriij Nikolajevič Amičin. ^ " Po smrti zahteva operaeijo. Neji'11® je umrl v Liverpoolu nek boga-" ’ ki je zapustil 7 milijonov frankov einioženja. To bi samo na sebi ne bilo ** ^alno čudnega Bolj čudna pa je o ^rro(^a’ y kateri zahteva od dedičev1, da *rv»V^°iT-a^0 <^°^ro prepričati, predno ga — opljejo, ali je r^s mrtev. Vse 'svoje ^ s^ovn:ica Prava reva in Batanonejel^S!t-UŽi1ikar‘ Ho6em mal° jda bom h +«* f napake; ker upam, Najboij (Bo, Pr^dLbTki v Prošnjo do- JMta časom, »JiJSSSu E tat°j zo- CJ2S* ^^ej: »...odšli so bi- feah «#> -alk-i i6/6 er* vrnil,« 1he: »vča-»h se 3e bil kateri...« Glagol j« lep zanj, ge je na najbolj Skrajnem koncu. Pri pomožniku to ni aroioat udarja v oči, n. pa-#: iv>ne ge ^ »a hip postal. (Niti: Ton« je še postal »mpak: Tone j« postalNše za hip.) in.’ ‘Glas še je vedno odmeval«. Za premili Stvorom' pristavlja vedno: je govorila — ■j® odvrnil, — je rekel, — je odgovorila, kar gotovo ni lepo in spominja na šolske Baloge, »a obnovitve, Malomarnost se kaže ‘v nerodnih' obli-r8*11' kakor n. pr.: »— noga je že Storila _ orak naprej«. — >— le dva kola sta o-i^fnjjena štrlela iz vode kot znamenje ' V1« (ostanek?). »Solza se mn je usili-w?0 ^CU4:■ Namesto oziralnega zaimka samostalni-k. )^®log je, nasprote® p^ejŽnjemu, fekr-oWt£ Krefta Si bilo zelo škoda, -1 Pjrarvooai^uo s,e (Jtrenil pa pravo jpot. življenje ga je namreč preganjala fiksna ideja, da bi se lahko pripetilo, da ga bodo živega pokopal. Radi tega je določil v svoji oporoki, da ga morajo pred pogrebom operirati in se na ta način prepričati o njegovi smrti. Določil je v o-poroki natanko zdravnika, ki naj operacijo izvrši ter miu naklonil za to tudi bogat honorar. — Nad eno milijardo samo za žensko obleko. Po vojrui je opaževati v Ameriki, da se ženske Oblačijo nenavadno raz-košmjo. Kako daleč sega ta ženska manija dokazuje vest, ki jo priobčujejo listi iz Washingtona. Samo v tem mestu se je iedalo v letu 1921 za ženske obleke nad eno milijardo dolarjev dočim je bilo v letu 1914. v ta namen potrošeno samo eno četrtino te vsote V tej vsiti pa niso vpošteti izdatki za drage klobuke, perilo, steznike, itd. Vse to pa je zaračunano po tovarniških cenah, dočim so trgovske cene še mnogo višje. Vso to obleko je izdelalo 7061 tovarn. Zaslužek delavstva jo znašal 226,540.000 dolarjev. To so ogromne vsote, s katerimi bi se dalo napraviti marsikaj koristnejšega in po-trebnejšega. — Osemdesetletni mladenič. Redek človek, ki se s svojimi osemdeseti leti čuti še popolnoma mladeniškega, je novinar Arthur Mever, urednik pariškega »Gaiulodsa«. Nedvomno je najstarejši aktivni novinar na svetu, ki kljub visoki Starosti še z mladeniško čilostjo vrši svojo naporno službo, kakor jo je pred petdesetimi leti. Vsak dart je oh 9. uri že za svojo pisalno mizo in biti mora res že težko bolan, če gre pred polnočjo v posteljo. Novinar je že čez šestdeset let, ter ima izreden dar, da se kljub svoji starosti takoj prilagodi novim Mejam svojih mlajših tovarišev. Nedavno je v družbi tovarišev priznal, da se mu še tu-patam posreči napisati prav goreče Iju-bavno pismo. Naravno je, da niti najemanje ne misli, da bi šel v zaslužen pokoj, ker je življenje zanj kot pristnega novinarja še vedno dovolj interesantno in pri vijači j ivo. — Žena s šestnajstimi ključi v želodcu. O tem nenavadnem dogodku poroča angleški zdravniški strokovni list »Bri-tisch Medicinal Journal«: Pri operaciji neke mlade žene je našel nek londonski zdravnik v njenem želodcu sledeče predmete: Šestnajst ključev, dva kosa kovanega drobiža pet zaponk, izmed katerih je bila ena odprta, eden gumb in kos svinčnika. Razumljivo je, da je žena tožila pred operacijo o bolečinah v želodcu. Zanimivo pa je dejstvo, da so bolečine po operaciji takoj minule in je želodec funkcdjoniral, kakor da se ni nič zgodilo. Ta ženska pač lahko upravičeno trdi, da ima dober želodec. — Pasiva češkoslovaške zemaljske banke. Praška »Tribuna« izve, da je začasna revizija insolventne zemljiške banke dognala, da so izgube za krog 40 milijonov višje nego je bilo svoj čas o-ficijelno javljeno. Izgube znašajo 192 milijonov kron. — Italija odklanja darove za žrtve na Siciliji. »Agencia Stefani« poroča, da Borko. Bolj slab je v drugi številki. Pesem »Ob zatonu« je premalo izpiljena da misel le zaslutimo — redko razpoloženje. Boljši so »Žarki v snegu«: »Da mi je cveteti kot rožni šipek------------ čez me bi rdel oranžasti vonj.« Borku manjka še mnogo, in tega »mnogo« ne bo nilkdar dosegel, če mu gredo tako po sili besede s peresa Avseniak. V 1. številki ima tako prisiljene stvari, in razen tega si piše še »Ob Vodnikovih žalostnih rokah« tako kruto ohsodbo, da bi ga nihče ne imel za umetnika Toži, da je ljubljanskim tovarišem' vse lažje, kakor »nam«. Svetovalcev jim ne manjka, snovi je za vsakim oglom. In zgrabiš jo, da se ji pozna pečat tvoje subjektivnosti in obogatela je tvoja zbirka.. Tako besedičenje izdaja, de Avsenak nima — snovi. Dalje tudi, da piše po sili, ker hoče pisati. Zato se ni čuditi njegovim zamotanostim in1 nasprotnostim. Ker hoče, je testo vsakdanji frazer: »Kalko sladko mora “Jti samostanlskenvu bratu, mlademu bratu, ko se biča i?rt čuti pri tem, da se topi viša Samol jubno«t, posvetnisbi..« _Cesto pa &e posreči in to zelo do-. Tnu®a\ da Hi brez daru: »Mia-etos«, ti sveti 'boj med hrepenečo Snovjo m Cisto podobo božjih oči... ti gorest dveh nedolžnih rok, ki prosijo milosti blaigoslorva; ga gvoje £»MJadpjfe> italijanska vlada sicer s hvaležnostjo priznava vse pomožne akcije in denarno podporo, vendar pa vse to zavrača, ker hoče država sama nositi vsa bremena in posledice nesreče. Razume pa se, da mora sprejeti vse podpore v ta namen, Id prihajajo iz inozemstva. — Francija za zračno flotiljo. Francoski senat je privolil v zvišanje kredita za zračno flotiljo za 15 milijonov. — Strnli med španskimi grandi. V seji španskega senata dne 20. tm. se je pripetil komičen dogodek. Pri posvetovanju glede odgovora na kraljevo poročilo je markiz Villaviciosa sprožil tudi vprašanje revizije ustave. Med govorom je izvlekel iz žepa velikansko pištolo. Kljub temu, da je Villaviciosa znan kot velik šaljivec, se je vseh navzočih polastil precejšen Ktrah, ki se je polegel še le, ko je minister predal svoje orožje slugi. Pištola je bila seveda prazna. — Strašna vročina v Ameriki. Iz Chi-cage javljajo: Vsled strahovite vroči- ne zadnjih dni je umrlo sedemnajst oseb. — Najbogatejši ljudje na sveti. Nev.-vorški »Times« prinaša imena '1 setih najbogatejših ljudi na svetu.v To so tovarnar avtomobilov IIenry Ford, ima 550 milijonov, .Toh.n Rockefeller 500 milijonov, vojvoda westrninsterski 150 milijonov, Bazil Zaharov, Hugo Stinnes, Percy Backefeller, baron rf. Misiji, ba-ror? K. Ivasaki, J. B. Duke, in Georg F. Bake, vsak po 100 milijonov, a to v z dinarjev ali avstrijskih kron, temveč dragih ameriških dolarjev. Bt/tMIO BUHI im /AX0 od zuane pasti lAumnin jtzmo orv a\jlufw DO BIJ £ Jt SVfiSDJE 12(51 3-1 Seja občinskega sveta mariborskega. Vprašanje avtomatične telefonske centrale. — Še debata o aferi dr. Leskovar-Jež. — Maribor za novinarski kongres. — Gostilniški vrt na Trgu Svoboda — ponovno odklonjen. — Zvišanje plač na-stavljencem pogrebnega zavoda. — Konflikt Bahun-dr. Jcrovšck. — Popravila v mestnem električnem podjetjn. — Tajna seja. Maribor, 22. junija. Da,nss se je vršilo nadaljevanje osme redne seje občinskega sveta mariborskega z nadaljevanjem dnevnega reda zadnje soje. Pred prehodom na d nav ni red je uvodoma poročal župan o anketi, ki jo je sklical trgovski gremij v zadevi avtomatične centrale, ki bi jo imel dobiti med drugimi tudi Maribor na račun nemških reparacij. Na tej anketi je bil izvoljen poseben odbor, kateremu načeluje župan. Ta odbor mora pod vzeti » postave so velike in svete in mi smo pod njimi-----------zato pa bom, Bog, tvoje orodje: Z verno in močno roko bom odtrgal z nebesa (neba) kos, kolikor mogoče velik del tvoje lepe skrivnosti in jo dal ljudem' — ne sebi, ne sebi, moj Gospod! — (»Postave«.) »Kmetiška popevka« je lepa, a ni kmetiška. Lepa je tudi »Pri solznih ognjih«, — čeprav bi bila lahko boljša, posebno v prvi in drugi kitici. Pred njo je gotovo hiša v bregu: »Vsako noč mi oči [v demonskih rokah] v daljo žele, vsak dan mi bele prsi v Svetlem vabilu gore — »Kleče« (je to deležnik: kleče, ali so morda kleči [čeri ! ?) • Prva dva odstavka sla poliva fraz, tako neumno vsakdanjih. Potem se reši svojega »bodenja« in nekaj se mu posreči. Na zadnje filozofira, a tako nesrečno, da rabi svoj lepi slog za tako neumnost. To sodi kvečjemu v njegov dnevnik, a ne v »Utrinke«. V zadnji številki je zopet lep: »Mladost — tam «o žrlveniki: Ha njih vse mtoje prelestno sanje, na njih vsa opojnost tvojih lepot, vsa božanska lepota tvojih pohot in vsa hrepenenja — o — vsa hrepenenja moja' (svoja) položil sem nanje.„ Sedaj gore... In1 brez kletev Jiica tvoja im b^ez solz mPŽi oči, moji vse potrebne korake, da dobi to centralo Maribor, ker so za njo poteguje tuli Sarajevo. Kot zastopnik občinskega sveta' je bil delegiran v ta odbor občinski svetnik Roglič. Nato je župan odgovarjal na očitke občinskega svetnika dr. Leskovarji v zadnji seji občinskega sveta,, češ, Ja 30 župan’ kriv vseh nerodnosti, ki se vrše na magistratu ter mu zlasti predbacival nekorektnost v zadevi magistrata 3ga u-radnika' Ježa, kateremu je župan izročil zapisnik tajne seje, na podlagi katerega je g. Jež naperil proti dr. Leskovarju tožbo radi očitkov, ki jih je ta 'znesel v tajni seji. Župan zatrjuje, da je izročil ta zapisnik še le potem, ko dr. Leskovar, katerega je o tem obvestil, proti temu ni ugovarjal. Sklicuje se pri tem na pričevanje magistralnega' ravnatelja Kohlerja, ki jo bil pri tem telefonskem razgovoru navzoč. Dr. Leskovar vztraja pri svoji trditvi, da ga župan ni vprašal za mnenje. Ker so drugi občinski svetniki zahtevali komec debate, je bila stvar 'stavljena z dnevnega reda. Mariborski novinarski klub se je o-brnil na občino v zadevi novinarskega kongresa, ki se ima vršiti dne 7. avgusta v Mariboru. Na predlog občinskega svetnika Rogliča jo občinski svet v principu dovolil 3000 Dinarjev prispevka za dostojen Sprejem zastopnikov časopisja. ostanek pa naj bi prispevale druge korporacije. Ker debata v zadevi gostilniškega vrta, ki bi ga napravil lastnik Grajske kleti na Trgu svobode na zadnji seji ni končala, se je danes nadaljevala. Občinski svetnik dr. Sera e c je stavil predlog, da se prošnji oziroma ugovoru ugodi ter sklene z najemnikom pogodba za dobo pet let. Letna najemnina naj bi znašala 3000 Dinarjev. Pogodba pa se lahko prekine takoj, če bi se je najemnik ne držal. Sočijalistična večina je s podporo klerikalcev predlog zavrnila. Dr. Sernec se je zavaroval proti očitkom, ki jih je iznesel nek zakotni pisač v nekem tukajšnjem listu, da sta se on in dr. Mulej le zato potegovala za ta vrt, ker sta v Grajski kleti na ta račun zastonj pila. Dr. • Mulej je izjavil, da je pripravljen takoj odložiti vse funkcije v odsekih. Občinskemu svetniku Weixlu so očitali soci-jalisti njegovo obnašanje na zadnji seji, ki ga je opravičeval imenovani odbornik s tem, da je izhajalo to podlo očitanje iz vrst občinskih svetnikov. I. odsek je poročal o sprejemu nekaterih prosilcev v občinsko zvezo ter o zadevi zvišanja plač nastavljencem' mestnega pogrebnega zavoda. Občinski svetnik Baliun je naglaša.l, da poročilo ravnateljstva tega zavoda ni točno, in’ objektivno, zlasti kar se tiče plač nastavi jen cev, ter je navajal tozadevne podatke. Med njim in dr. Jerovškom', ki je predlagal, naj se zadeva odloži do prihodnje seje, dokler se uradno ne ugoto-ve dosedanje plače, jo prišlo radi tega do hudega spora. Bahun je očital dr. Je-rovšku, da je sovražnik delavstva, česar si ta seveda ni pustil dopasti in stvar bi postala še zanimiva, če bi ne bil županov dnevi — o, kaki (Kakor tihe, bolne jesenske noči). In po tej lepoti zopet pada: »človek bi znorel ob misli, kateri ljudje da imajo prav v svojem življenju in kateri dobro — —« Boljši je drugi odstavek: »Listje pada — brez vetra, brez viher in1 mrazov, samo pada------------------pada s ti- him veseljem in' nikjer ni žalosti. Tako mora biti onemu, ki se ne zgrozi, ko umirajo ideali.« 1 »O prijateljih je zapet iz dnevnika, ali vsaj v dnevnik sodi; filozofiranje v poeziji. Prav tako je »Spoznanje«. — Resnico govori sicer, a lahko bi drugače povedal, boljše! V primeri z ostalimi je njegov slog lep, gibek in ornamentiran s številnimi vrinki. Žal le, da ga ponekod kvari stava glagola. V pravopis ju je dober, le v filozofiranju zabrede kdaj; (Predokus = Vorgeschmaok.) Rijavec je nov. Premalo misli za tak milje. V »Mladih« rti nič novega. Dasi so mu verzi precej tekoči in so rime lepe, bi mu Svetoval, da jih opusti, ker ovirajo, posebno njega, ko šele začenja. Tudi »Veselje« ni dobro. Prvi del (lijak) je najboljši, zadnji stih najslabši. Rijavcu več vaje, mnogo več — misli! Mora uspeti, ker dar ima! 'A. M. O”*. »i« ■« 11 ■***nat«**««—— zvonec n apravi l konec foj debati. Predlog dr. Jerovška je bil. sprejet z dostavkom, da so plačo povišajo naknadno. II, odsek jo podal, revizijsko poročilo o mestnem električnem1 podjetju, ki navaja razne večje in.manjšo riedostatke, ki ji h«’bo treba deloma (nemudoma, deloma takoj odpraviti. Med dragim je nujno potrebna izmenjava nekaterih drogov, ter druga napeljava preko Drave, da »testo v islučaju kakih popravil ne osta-n-j brez luči i,n’ električnega toka. Ob 22. uri jo zaključil župan javrio 'sejo, nakar se je nadaljevala So tajna soja. 25. in 26. junija 1923 priredijo gojenke Drž. ženskega učiteljišča viDovmo proslavo V Mestnem glodališču. Začetek ob 1/»20. nrl- ooocmnjuanaa □ o □□□□□□□□□□□□ Dopisi. Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 19. tiri. ste so dve aospo' žrtvovali in nabirali prispevke za Šolsko veselico, ki bo v nedeljo 24. tim. Prišli ste tudi k g. Henriku Sollaggu, veleposestniku, ki pa je bil tako galanten, da jo odklonih kratko-malo vsak prispevek, češ da nima več šoloobveznih otrok. Motiv je seveda drug: mož so še vedno noče vživeti. Da pa ne bo mislil, da jo kdo računal na njpgovo milost za našo dcco, naj mu bo na znanje dano, da ste obe gospo nastopili trdo pot »beračenja« rio za otroke, ampak za davkoplačevalec, torej v veliki meri tudi za gospoda Sollagga. Evo kako: občina Sv. Lenart mora preskrbeti meščansko šolo z raznimi potrebščinami. Da Se n« obremeni preveč davčna moč občine, je Sklenil šolski odbor prirediti predvsem šolsko veselico. Ves dohodek .prireditve gre v prid davkoplačevalcev in torej v veliki mori tudi v prid g. Sol-lagga. Toliko v po jasnilo javnosti. Križevci pri Ljutomeru. Tukajšnje gasilno društvo priredi dno 15, julija 1923 svojo SOletnieo združeno z javno tekmo, ter veliko ljudsko veselico ria prostem. Ker imajo gasilna društva že v ; svojem1 geslu — Bogu v čast, bližnjemu v pomoč — zaznamovani zvišen pomen, katerega tudi resnično udejstvujejo, fee ’ upa, da bodo vsi s Svojo udeležbo pripomogli k čim večjemu uspehu. Vsa društva pa so naprošajo, da isti dan o-puste svoje prireditve. V slučaju tslabega vremena, jgo vrši prireditev dne 22. julija 1923. Celjske vesti Naraščajsk! nastop v celjski sokolski včlanjenih sokolskih društev vrši dne 29. tiri. v Celju. Že prejšnji dan pridejo tekmovalci in tekmovalko, ki nastopijo pri jutranjih tekmah ob 7. uri na telovadišču mestne osnovne šole. Ob 11. uri Sprevod sokolske mladino po mestu ter pozdrav iste iz balkona Narodnega doma. Popoldne ob 3. uri je javni nastop naraščaja na dvorišču mestne o-Snovrie šole. Po nastopu neprisiljena zabava isto tam. Ljudsko vseučilišče jo imelo v, Sredo, dne 20. tm. svoj rodni občni zbor. U-deležba je bila sramotna . Društvo je mtotral« val c d splošno stagnacije delovanje zaključiti že januarja. Do tja jo bilo 9 predavanj im 1 poljudni poučni tečaj iz srbohrvaščine. Socijalistični listi iso Se večkrat prav, po nepotrebnem: zaganjali v odbor, ne da hi bili znali) voditelji stranko ljudstvo zainteresirati za zanimiva predavanja, ki so bila namenjena v prvi vrsti delavstvu. Pridno iso jim! sekundi rali tudi klerikalni listi. Kljub' temu ho društvo delovalo 5o v bodočo za povzdigo ljudske izobrazbo ter Si v kratkem! sestavi novi! odbor pod .vodstvom; vlad, Svetnika Lilekn podroben prograirt. Celjski jetniki y dvilu. 2o (nekaj ted-Wov! so jih lahko opaža civilni oblaki, pod katero, kakor iso zatrjuje, nimajo n rti najpotrebnejšega spodnjega perila. !Z nesnago in! S slabo oskrbo na jpoireb-Sejgih človeških! potrebščin se jih' gotovo no vzgaja in' spravlja na prava pota, ■fB- Sfcac kaze®; S l>®i -srsti namenjena. *T 'K B ( Min-r-rf ...V 1.1 Kako more tiprav kaj tačega trpeti, ali jim pa morda ta slučaj ni znani Škrlatice v Celju sploh ni, to je ugotovil mestni fizik po preteku opazovanja nekaterih sumljivih slučajev, iz katerih so se razvilo le ošpice. V okolišu celjskega ckr. glavarstva so se nekatere prev. izolirnico opustile, bolniki pa prepeljali v celjsko javno bolnico, kateri jo dal zdravstveni odsek v to svrho sanitetni avto na razpolago. Iz preventivnih ozirov so zaključilo celjske iri Okoliška o-snovna šola šolsko leto žo 23. tm. Okr. glavarstvo jo razglasilo, da do preklica iz javno-zdravstvenih ozirov no dovoljuje veselic, sejmov, shodov i. dr. Kljub strogimi odredbami in veliki epidemični nevarnosti pa jo bilo na dan sv. Alojzija obrano Ha tisoče mladino po celjskih cerkvah, ulicah iri! lokalih iz Vseh krajev celjske okolice. Cerkov, mora imeti povsod izjemno stališče. Naše šole. Državna trgovska šola v Mariboru. Vpisovanje za šolsko leto 1928-24 sc vrši od 28. do 30, t. m. dnevno od 9.—12. uro na Zrinjskega trgu 1, I. nadstr. Predložiti je treba zadnje Šolsko izpričevalo in rojstni ali krstni list. Prijavljeni bodo o njih definitivnem Sprejemu pravočasno obveščeni. Pripravljalni razred je na tukajšnjem1 zavodu ukinjen. Ženska obrtna šola v Maribora, Namen te šolo jo izobraziti učenke teoretično in praktično tako, da so sposobne izvrševati prosto obrt kot šivilje. Pouk traja 3 lota; ako pa učenka z dobrim u-spehom dovrši 2 letnika, dobi odhodno izpričevalo, ki j o toliko vredno, kakor potrdilo šiviljo, katero izroči vajenki po dovršeni 3 letni učni dobi. Poleg tega Se ji nudi tudi vsestrarisa Strokovna izobrazba, V času, ko Se pri šivilji uči lo temeljnih pojmov šivanja, ima v obrtni šoli priliko, da obiskuje razveri' šivanja perila iri oblek za svojo Stroko potrebne teoretične predmete. Učenka se prav posebno riavaja k natančnemu, ličnemu delu, ki naj bo po svoji okusni izvršitvi najboljšo in' na j lepše v svoji stroki; pripravlja se jih temeljito na bodoči poklic, da bodo res dobre, samostojno šivilje. Sokolstvo. o Za izlet v Pesnico vlada med ta-mošnjimi kmečkimi krogi veliko zanimanje in gotovo se bo zbralo tu na praznik 29. t. m. vse narodno čuteče prebivalstvo pesniške doline in sosednjihkrah jev. Kakor je bila prod dvema letoma sokolska priredba pri Sv. Jakobu lepa manifestacija narodne misli, tako bo tudi na praznik sv. Petra in Pavla v Pesnici. Mariborski sokolsko društvo in odsek na Jarenini se skrbno pripravljata, da bo tudi telovadba na višku in vzbudila zanimanje in priznanje navzočega občinstva. Spored telovadbo priobčimo še posebej. Br. Kerenčič pa bo tudi preskrbel vse potrebno, da bo občinstvo v vsakem oziru zadovoljno glede postrežbe. Upamo, da se bodo mariborski planinci ta dan odrekli običajnemu izletu na Pohorje in1 se raje pridružili sokolskim izletnikom v Pesnico, Ravno na naši severni meji je treba utrjenje narodne zavesti s podrobnim sokolskim' delom. Čisti dohodek to priredbe je namenjen marljivemu sokolskemu odsekui v Jarenini. o Sokol v Studencih priredi v nedeljo dne 15. julija telovadni nastop na vrtu Sokolskega doma v Studencih 3n so prosijo druga društva, da se na to prireditev ozirajo. Kultura in umetnost Koncert »Svobode« so je vršil dne 16. junija t. 1. y veliki dvorani Kazina pri dosti dolbri udeležbi s strani občinstva. Moralen kot tudi gmoten uspeh koncerta, ki ga je spretno vodil g. prof. Hlad-ky, .je za delavstvo povsem zadovoljiv. Spored je bil lep in so so vrstile ljubke narodno pesmi z umetnimi. Veliko odobravanje jo sledilo izvajaiijoml solistk gg. Kačcrovo in Radove, največji uspeh pa jo imel mešani zbor. Slični kulturni nastopi slovenskega delavstva morajo biti vsakemu brez razlike strank simpatični. i x Glavna Skupščina jugoslov. »druženja muzičarjev «e vrši v nedeljo 1. julija ob 10. uri dopoldne v Zagrebu v; mali ŽKPf a-ni Hov za, voda, , ^ !lL, > K* Mariborske vesti. Maribor. 23. juniji 1923, Atentat na pisarno dr. Orosla? V soboto zjutraj (krog pol. 3, uVc jo bilo slišati na Aleksandrovi cesti močno eksplozijo, ki je prihajala iz pisarne odvetnika dr. Orosla na Aleksandrovi eosti št. 14. Stražnik, ki jc prihitel takoj na lice mesta, jo našel dvojo oken deloma razbitih, v notranjosti pisarno pa je bilo precej demolirano. Najhujšo jo poškodovana pisalna miza dr. Orosla, dočim jc drugo pohištvo manj prizadeto. Preiskava doslej še ni dognalu, ali prihaja eksplozija od kako granato ali bombe, ki jo bila ali vržena v pisarno, ali pa je bila ž„> prej v notranjosti nastavljena. Na vratih ni opaziti, da bi bila s silo odprta. Ni pa tudi izključeno, da jo eksplodiral prižigalnik od kake granate, kakor jih je večkje opažati v obliki utožl za pisma in kakoršnega je imel tudi dr. 0-rosel na svoji mizi. Preiskava so Tiada-Ijuje In jo upati, da bo stvar kmalu razjasnjena. Po mestu so razširjene razne ve.rz,\jc. Nekateri trde, da jo to delo r.e-kega vojaka, zoper katerega jo vodil de. Orofcl neko pravdo, in da se je ta vojak, ki jc prišel na dopust, na ta riačiri maščeval. Drugi seveda trde, da ima Or j cina svoje prste vmesf, mnogi pa mhlijo, da jo eksplodiralo strelivo, katero je imel dr. Orosel shranjeno v svoji pisarni, -o— m Smrtna kosa. Včeraj, 23. tm. je u-mrla tukaj gdčna Felicita Heric, hči upokojenega šolskega ravnatelja g. Matije Herica. m K incidentu v pisarili dr. Orosla. Kakor poročamo na drugem! mestu, je bila v soboto zjutraj poškodovana pisarna nemškega voditelja dr. Orosla. Preiskava dozdaj ni ugotovila, kako Se je dogodek izvršil. Nekateri slutijo, da skušajo gotovi neodgovorni elementi kompromitirati s takimi bravurami jugoslovanski nacionalistični pokret. Nikdo, kdor jo za red V državi, zlasti mi, Ete ne moremo Identificirat niti najmanj S takim izgredom. .Nakano sovražnikov drža vo bomo znali nabijali z legalnimi Sredstvi. Če preiskava dožerte, kair se mora slutiti, da jo videti v dejanju akt osebnega maščevanja, bode pa vsako razburjenje iz političnega stališča itak odveč. Veliki cilji jugoslovanskega naroda s takimi eventuelnO umetno aranžiranimi incidenti ne bodo Smeli trpeti. mi Skrajno neumestno opazko si je dovolil na včerajšnji občinski seji obč. svetnik dr. Leskovar, ko se je razpravljalo o subvenciji za sprejem) jug o slovenskih novinarjev, ki imajo v dneh 4. do 8. avgusta svoj letni kongres v Ljubljani in poselijo pri tej priliki tudi naše mesto. Mestna občina mariborska je doslej prispevala že za m ar« ik uk sprijeni, a ji zategadelj še ni bilo treba prodajati travnikov. Čudimo se tej antipatiji dr. Leskovarja riapram novinarjem tem bolj, ker sedi v klubu občinskih svetnikov Slovenske ljudska stranke novinar, ki je član’ mariborskega kluba in Udruženja Jugoslovenskih Novinarjev, dočim je predsednik slovenske sekcije glavni urednik glavnega organa stranke, kateri pripada tudi dr. Leskovar. PoV-sod, kamor so doslej prišli novinarji, so bile ravno mestne občine prve, ki so jih pozdravljale in vabile in bi bil nezbrisen madež, če bi ravno Maribor, ki doslej slovi po svoji gostoljubnosti, tvoril pri novinarjih izjemO. m! Dijaki-Sokoli v Mariboru priredijo v korist mariborskemu Sokolskemu domu v Sredo dno 27. junija ob 20. uri v Narodnem domu dramatično - glasbeni večer. Spored: 1. Funtek: Za hčer, drama v 1 dejanju, 2. Solospev: Vilhar: Mornar, Kami 3. Pantomima blaznika, s sprcmljevanjem glasovirja, 4. Kovačev študent, komična spevoigra v 3 slikah. Med odmori »vira Sokolov salonski orkester. Vstopnina: Sedeži 10 D, stojišča 3 Din. (m! Drnštvo »Jadran« javlja Svojim članom1, da še vrši v, soboto ob 20. url pevska vaja y Glasbeni Mattel V nedeljo od 10.—-12. ura uraduje tajnik društva v prostorih Jugoslov. Matice. Vsak Primorec naj postane član' »Jadrana«. m! Višji tečajni izpit (matura) na drž, realki v Mariboru je bil končan 23. junija. Ustnega izpita so bili oproščeni trije: Vatoveg Bogdan; (Slovenec!. Ja-. Mafiber, 24. junija 1923,y^ wurek Fridrih in Soukup Marjeta. Na podlagi ustnega ifcpita so bili spoznani za zrelo in spremne za tehniško visoko šolo: Slovenci: Kuharič Boris, MaglieS Miroslav, Martelanc Aleksander, Zamori Julij, Pošlnger Jakob, Schneidsr Franc; in drugih narodnosti: Brunstei« nor Rudolf, Kokot Alojzij, Kokot Karl, Krainz Alojzij, Lang Karl, Scherag Fr<* Worsche Karl. Dva kandidata ponavlja ta v jeseni izpit iz dveh predmetov, en kandidat jo bil zavrnjen na podlagi P1®' meniih nalog za cclo leto. - m Zadruga aprovizacijskih ob rt o* * Mariboru naznanja vsem svojim čiaao®» da so vršijo pomočniške preizkušnje B* mesto 24. junija 1923, v nedeljo dne julija 1923. Tozadevne prošnje se inorajd vložiti najkasneje do 10. julija 1923 pisarni zadruge. m Prevoz judenburških žrtev v mu. V Mestnem kinu se predvaja že do •vključno pondeljka film, ki kaže prevoj in! pogreb judenburških žrtev. ZlaSw lepo se vidi sprejem' v Mariboru, ColjP in pogreb v Ljubljani. Vredno, da 0* občinstvo ogleda. m Zanimiv večer. V Mariboru 'se rii1'1-' di znani francoski učenjak dr. Evgen Gyn, ki priredi v torek, dne 26. in Vi sredo dne 27. trn1, ob pol 21. uri zvečer ^ Gotzovi dvorani znastveno-eksperimet^ talni večer o psihopatologiji. Predavatelj — ki jo imel tudi v Ljubljani dvoje vrlo dobro uspelih predavanj — obravnava * znanstvenega Stališča vso pojave sage* sti jo iri hipnoze ter svoje predavanje P<>' jasriuje z eksperimenti 'na živalih. Nje-* gov nameri je razjasniti iri pojasniti ® znanstvenega Stališča vso »čudeže«, 'M jih vprizarjajo razni telepatje. Bavil bo tudi s spiritizmom. Predavanje, v zve" zi z eksperimenti, bo vseskozi zanimivo iri poučrio tor zato že danes opozarjanih Občinstvo ria ta večera. — Predprodaj vstopnio pri Zlati Brišnikovi v Slovenk ski ulici M’ pri Hoferju v Šolski ulici. in »Ko bi še vsaj Spanhakl živel...* vzdihujejo prebivalci meljskega pred< mest j a, ki morajo hoditi pod železni* škim mostom! ria Meljski cesti. Cestai tairi rii v najboljšem stanju, poleg tega* pa stalno kaplja z mostu. Vsled tega j® tam do gležnja blata. Ker trotoarja ž® skoraj rii več, ali pa mole iz blata le š® zadnji ostanki nekdanjega hodišča, nMH rajo vsi prebivalci meljskega predme«t« ja gaziti po tem blatu. Svoj čas je ČK stila ta del ceste železniška uprava. T* pravi, da se je pobotala z mestno obČi^ no, iri da mora sedaj ta skrbeti za red iri Snago. Mestni pometači pa se toga deJ la oeste skrbno" i zogibajo, češ, to je stva^ železnice. In tako ni nikogar, ki bi n»J pravil red. Naši mestni očetje so tako Srečni, da jim rii treba hoditi po teni blatu, za to Se zanj tudi ne zmenijo. m Restavracija »Maribor« na Graj-' skem trgu v Mariboru je po dolgem1 su zopet enkrat, nanovo preurejena terj^ prišla v roke znane iri splošno pri!juh^ ljene bivše restavraterke v »Narodne«* domu«, gospe Franje Jež. Upeljala je ja-* ko dobro srbsko, primorsko ter meščai% sko kuhinjo. Jako okusno je tudi P& urejen’ vrt, na katerem1 prireja tedenski, po dvakrat do trikrat koncert. ‘ ' i|j Iri Kavarna v mestnem parka. Pri pem vremenu dnevno koncert od pol lf* do pol 19. jn od 19. do 24. ure. Sladoled $ domače pecivo. m V Studencih je bila minuto Soboto prireditev deške osn. šole zelo dobro ob" iskana. Uprizorila se je dvodejan^** »Škratje« prav povoljno. Malčki so tim kljub tef»iemu prostora na odru jak^ živahni in1 so ugajali mladini in odra-'’ sli m. Za igro jo sledil tsiovadui nastal’ dečke v. Prav dobro izvajane proste vaj^ ji zaključila primerna skupina. Na kori"1 cu st zapeli dečki več pasmic in sicer^ takim umevanjem, kakoršnega,se alfcS» od dečkov ni pričakovalo. Zlasti sta gli v srce »Kje dom jc ni )j« in pa l-ošks«. Videlo se jc, da su iz naše »Br* d;ne cio ustanoviti marsikaj in ž njoc1®-' fiDči -uspehe, le vešče roke je treba, ki J Vi-di. rif Ravliateljštvo drž. trgovske ^ Mariboru prosi vse trgovce, denarne za^ vod?, industrijska iri druga podjol3a» pot; ob u joj o riovih moči v Svojih nh*atih> da k.1u sporeče tozadevne željo čini pr«* in’ Termin! za 'subskripcijo uovib del* fiic Ljubljanske kreditne banke pot®ce že dne 25. jnnija tL Opozarjanio vsc JS-ti-resente na tozademo objavo v. zim delu lista* 'i!, " * * * ” m Jadran«, društvo Primorcev. ,V Slučaju lepega vremena priredi društvo Primorcev »Jadran« dno 29. junija popoldne v proslavo Vidovega dne izlet k »Istrijancu«, vinotoč pod vejo nad Kamnico. Zbirališče ob 14. (2.) uri popoldne na Vodnikovem, trgu. Vsak Primorec, član ali nečlan se mora udeležiti *68a izleta. m Zahvala. Povodom! »mita mojega Nepozabnega soproga, višjega davčnega Upravitelja Mihaela Schwarza, izrekam tem potom iskreno zahvalo predvsem zdravniku dr. Francu Mariniču, ki je pravil umrlega s toliko ljubeznivo po-■irtvovalnostjo in' nesebičnostjo, 'kot jo ^tore deliti le pravi človekoljub. Nada ,Je iskrena hvala vsem, ki so mi izrekli . bridki izgubi sožalje, zlasti pa hvala vemii predstojniku, ravnatelju dr, ^aloju za tolažilni govor pri pogrebu, |'evc«m Glasbene Matice za žalostinke °r vsem, ki so spremili pokojnega na Zadnji poti, posebno stanovskim tovari ssm ter prijateljem iz Slovenske Bistri-®0, Po Želji pokojnega se zahvaljujem finačneniu svetniku Avg. Sedlarju, v!«. clavČ. upraviteljema Knoppu in Ste-®iču ter ministra n. r. dr. Kukovcu, ki 80 umrlemu opetovano pomagali v dolgotrajni bolezni. — Kristina Schwarz. m Restavracija Narodni dom je sedaj P°Polnoma renovirana; urejena sta dva lokala za klube, na razpolago je keg-oj, lepem! vremenu vrt in vrtna *6r*nda, ob grdem pa veetibul iin restav-^acij,Ori prostori ter se vrši vsak torek, ~®frtek soboto in nedeljo večerni koncert j162 Pobiranja ali povišanja cen. Točijo *e Prvovrstna vina, za jedila pa skrbi zborna kuhinja, Cene nizke, postrežba točna. ., 011 II. izkaz darov za avtomobilski P k vProstov°Une Požarne hrambo na •%-ežju pri Mariboru: Mariborska ga- Jmm gr6^a^ka Ua Pobrežju, 100 D; g. Ant. župa 100 D, g. Marija Simonič, go-Jllttičarka na Po . -ek, pocestnik na Pobrežju, 100 D; ^°jzij Princ, posestnik na Pobrežju, dal- ; Najtoplejša hvala! Zbirka se Ra e. 100 D, razglasi. — Odbor, g ^speri mentalni večer dr. Evgena ^otztfna’ ^i se dne 26. in, 27. tiri. v ^ v' dvorani, bo vsekakor zelo zani- <5osV • rn^eM)r dr. Evigerf de Gyri, fran »n j*1 Psihist, hoče na podlagi modeme . 0 osvetliti »delovanje« raznih profe- jonaluib »telepatov«. Obrazložil bo »T avne momente, ki prihajajo pri bistre-51,111 11 ta dragih eksperimentov avto- sugestije^ sugestije, hipnoze in' špiritiz-v poštev. Njegovi dosedanji nastopi v drugih mestih dokazujejo, da imamo frred seboj v njegovi osebi resnega znanstvenika, ne pa enega izmed mnogih poklicnih »čarovnikov«. Na svojem’ predajanju bo obrazložil in pojasnil vse tako-^enovane telepatične in druge eksperi-j®nte, ki so jih izvajali tudi pri nas ^anusson, Ben Aroly Bey, Svengali in . r',Ri kot znanstvene fenomene, ki pa 'so . resnici isamo prevare in triki. Opozar . am°. ta zanimiv večer vse, ki se za-imajo za telepatijo, spiritizem; in drugo t- t? ^ Predprodaja vstopnic priZla-»riSJSSl? irt Haferrju. Predavanje S ”b' i»' 2'- Keki rnH U .yzco;la' Aretiran je bil ker je kradel^eke Za£°slen* golar’ zagrizen klerikalk T”1;03®- šolar 3® znan namaščen v Cirilovi rT''’ bmt 3e cel° feadovi »Stražinega, to Bo jralizacije svojih pristašev*1138 ** d6m°" m Razprava proti * ... Obtoženi radi navijanja ceT^!°™’ F S° pričela pred mariborskim r»v f f. nes diščem. Na zatoženi klopi j« riborskih trgovcev in me^j^ ™ ma' inpolumemi zasliševanju obtojea[L l' prič je bila razprava v svrho zasliša iiadaljnih prič in doprinešenja doka* preložena. v m Nezgoda. V petcK dopoldfre 'je jjji I61etni učenec Hinko Šalamon pri tvrdki K. Ježek zaposlen' pri nekem! istroju Bil pa je tako nepreviden’, da jo Prišsl z roko v transmisijo in se je la čuditi, da ije ostal pri življenju. Desna roka je na dveh mestih zlomljena. Rešilni oddelek £a je obvezal ifi prepeljal v bolnico. *ri Mlad zlikovec. Včeraj je policija zasačila v mestnem parku 9-Ietricga šo Cirila Pirnata, ki je Stikal za 1(yimi gnezdi. Mi smo že ponovno opo Sar j ali na ta vandalizem’. Zasačeni brez dv. ygo pozornost, Sicer Se fiam lahko zgodi, kakor ljubljanski »Zvezdi«, da ima mesto pevcev same 'kavke. 1 m) Pozor na pse! Kljub skrajni nevarnosti, da se zanese steklina, ki jo razširjena v neposredni Okolici (Krčevina, Lajteršberg, Sv. Peter itd.) tudi v mesto, jo še vedno opažati pse, ki tekajo prosto okoli. Včeraj je prijela policija dva taka psa, in' bodo lastniki strogo kaznovani. Opozarjamo na to, da razsaja steklina tako hudo, da jo Pasteurjev zavod v. Zagrebu že prenapolnjen in sprejem o-griženih skoraj onemogočen. Več oseb je radi tega že podleglo bolezni. Tudi v Avstriji, zlasti ob naši meji je mnogo steklih psov, ki nedvomno prenašajo to bolezen' na našo stran. Zato naj zlasti posestniki psov v obmejnih krajih pazijo na svoje pse. če bo še nadalje opažati po mestu proste pse, bo izdala policija nalog, da se vsakega takega psa na mestu ustreli, kakor se to zgodi v Zagrebu in po drugih mestih. Posledice takih ra* dikalnih odredb naj si pripisujejo potem lastniki psov samim sebi. m Preiskava zoper vlomilce se z vso paro nadaljuje. Včeraj sta bila aretirana zopet dva nova »kompanjona« in tri ženske, ki so socJMovale z žo zaprtimi vlomilci. Opozarja pa se zlasti prebivalstvo v okolici, da sta dva nevarna tička še vedno na prostem', in sta izvršila v zadnjem času več vlomov. Tako pri Sv. Rolfenku na Pohorju in včeraj v Šmarju pri Jelšah, kjer sta odnesla ta-mošnji učiteljici razne predmete v skupni vrednosti 30.700 K. Med ukradenimi predmeti je ženska tula-ura z arabskimi številkami in zlatim vložkom na pokrovu. Šipa je nekoliko ubita. Nadalje so med ukradenimi predmeti starinski porcelanasti uhani in broša ter pa zlatih uhanov. Pred nakupom se svari! — Del vlomilske družbe, ki jo je izsledila mariborska policija, je tudi v graških zaporih. m Beračenje po mestu. Zadnja »Enakost« ec obreguje nad nami, ker smo ob javili odredbe policijskega komisarijata zoper beračenje po mestu. »Enakost« nam bo nedvomno morala pritrditi, da se Mariborčani pač povsem upravičeno branijo beračev iz okolice, ker imajo skrbeti za dovolj domačih revežev. Vsaka občina maj skrbi za svoje, pa bodo prišli vsi berači do svojih pravic. Da pa ima policija prav, če jih malo kontrolira, kažejo slučaji, da beračijo često tudi ljudje, ki jimi ne bi bilo potrebno. Tako berači vsako soboto nek hišnik iz Gregorčičeve ulice, ki ima ves teden svoj reden zaslužek. Da pa ne moremo imeti usmiljenja z berači, ki prihajajo iz okolice in tu priberačeni denar zapijejo in v pijanosti razsajajo, nam' pa gg. pri »Enakosti« menda tudi ne bodo prehudo zamerili. om-no Spada k' cel! družbici mladih zli-^r^cev.ki jfh je Večkrat opažati v parku vsonS obiskovalcem mest' •J, . JIH * riPoro5amo rooljivo, da Si vsakdo pravočasno nabavi legitimacijo. Tehnična dela na razstavišču, pričnejo t alf oj po sklepu šole, ker bo letos glavni del razstave v šolskem poslopju v Razlagovi ulici. Do tega časa poteče tudi prijavni rok, tako da bo mogoče vsa dela pravočasno in v naj lepše m redu dovršiti, ter se na ta način izogniti v.«c:m neredupstim, ki bi bile sicer neizogibne; zato pa ponovno polagamo vsem razstav Ijalcem in interesentom na srce, -la se točno drže napovedanih rokov, tako glede prijav, kakor zlasti tudi glede dovoza razstavnega blaga. Vsako zavlačevanje otežuje delo tehničnega odseka. Zato pa prosimo povsod točnosti. Preselitev pisarne. Kadi hitrejšega >.n boljšega poslovanja se preseli pisarna razstavnega odbora s 1. julijem na raz-šiavišče; vhod v pisarno bo iz Cankar jeve ulice v poslopju dekliške meščan sko šole. Prijavni rok traja še samo 8 dni ter preteče nepreklicno dne 1. julija. V sl, ki se iz tega ali omega vzroka So -niso prijavili, naj to nemudoma store. Marsikomu je bilo lansko leto žal, da je zamudil prijavni rok in se ni vdeležll razstave, ki je imela velikanski uspeh, kar dokazuje dejstvo, da »o prejeli razstavljal-ci za četrt miljardc dinarjev novih naročil in nekateri »o s temi še sedaj zaposleni. Zato pa pozivamo zlasti one, ki so lani niso prijavili, da vsaj letos ne zamude ugodile prilike. Vajeniški oddelek, ki je zbudil na lanski Pokrajinski obrfcui razstavi splošno pozornost in' odobravanje, bo jmel tudi na letošnji »Industrijsko-obrtni vzorčni izložbi« svoj poseben prostor. Pozivamo mojstre, da dajo svojim vajencem priliko, da se vdeleže razstave. Pripomnimo, da je ta oddelek za vajence popolnoma brezplačno na razpolago. Vsa pojasnila glede razstave daje iz ključno le pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, tel. int, št. 325. okrog 117 m domačega platna iOr 500 D gotovine v, skupni vrednosti 6150 K iz hiše, n alkar je pok lical svojega tovariša, naj gre. Abraham in Bodač tajita irt trdita, da sta bila doma. Krčmar pa trdi z vso gotovostjo, da je storilca spoznala. Oba sta znan« delomržneža, ki bi rada dobro živela in’ nič delala. Okrožno Sodišče je obsodilo Bodača na 18, Abr.v h tim a pa na 10 mesecev težke ječe. Poboj po cerkvenem žegnauju. Dne 29. aprila jo bila v gostilni Ciri-. la Kavčiča v Laporju, okraj Slovenska Bistrica, godba in ples, bi je privabil/-ker je bila ravno cerkvena slavnost, mnogo gostov. Med plesom sta so 191etni posetstniški sin Pavel Rak iz Laporja in! Franc Sagadin sprla radi nekega dekleta ter so začela pretepavati. Da bi preprečili nadaljni prepir in pretep, so priskočili Vincenc in Pavel Sagadin ter Franc Potisk In poskusili spraviti Franca Sagadina iz gostilne. Pri gostilniških vratih pn se je uprl. V tem trenutku je priskočil Pavel Rak in zabodel najprej Potiska v hrbet, ga udaril po deani roki tor ga nazadnje vrezal preko levo strani prs. Nato je zamahnil a nožem proti Vincencu Sagadiinu, a mu poškodoval pri tem samo telovnik nakar se jo lotil Fr. Sagadina in ga zabodel z nožem v hrbet. Tudi Pavlino Sagadin, ki sc je vrnila v! gostilniško sobo po svoj jopič je prete-. pač napadel in ji zabodel nož v hrbet. Poškodba Franca Sagadina je bila sama na sebi težka, nož je prodrl v prsno duplino, dočim so zadobili ostali napadeni le lahke telesne poškodbe. Rak prizna z rezbur-8 mesecev Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru združena z vinarsko, vrtnarsko, umetniško In gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Industrijsko-obrtna vzorčna izložba v Mariboru ki se vrši y času od 15. do 26. avgusta bo po svojem obsegu presegala vse dosedanje prireditve te vrste. Ze doslej se je prijavilo nepričakovano mnogo razstavljalcev in je pričakovati, da bo ta razstava resnično podala pravo sliko obrti in industrije zlasti v severnem. delu naše države. Vse interesente, ki so dosedaj še niso prijavili, opozarjamo, da poteče prijavni rok nepreklicno dne 1. julija. Po tem raku došle prijave bo mogoče upoštevati samo, če bo na razpolago še dovolj prostora, če kdo ni sprejel prijavnice, naj nemudoma spo-rooi svoj naslov, razstavnemu odboru v Mariboru, Aleksandrova cesta 22. Ugodnosti razstavljalcev. in obisko valcev »Induetrijsko-obrtne vzorčne iz-°žbe« v Mariboru. Na vseh železniških Progah1 vj naši državi jo dovoljeno za prevoz blaga, 'ki jo namenjen za to raz-avo, 50% popusta. Obiskovalci razsia- P^^jo n« vseh progah samo polovi-eno vožnjo, če »e izkažejo z legitimacijo, _l ceno 20 Din. pri vseh de- narnih domačih zavodih. Ta legitimacija 36 ob etfemi pearoanerftna vstopnica za razstavo m1 ni treba za vstop k razstavi aastspofoe. jgate je prjp0 Turistika in šport. : Mariborska koča. Sezona je pričela Kdor hoče prebiti poletne počitnice \ zdravem gorskem zraku, naj si nabavi nakaznico za sobe pri tvrdki Pinter & Le-nard. Sobe solnčne, zračne t vso opremo Hrana prvovrstna, postrežba točna. Natančneje pri omenjeni tvrdki. — Odbor SPD. : Koča na Klopnem vrhu je oskrbo vana. Virto, hrana in ležišče na razpolago vsak dan. Planincem obisk te koče toplo priporoča odbor SPD, Maribor. Objave. § Hotel HalbvvidL Danes jut aaji in veČo: ni koncert, v slučaju slabega vre-rr/Hia v vseh gostil.iišcih prostvflh Vsiupnina prosta, cene ss ni zvišajo. ^ Mestni kino. V soboto, nedeljo in pondJjek se poleg običajnega programa predvajajo tudi »Judenburške žrtve«., Obtinsfvo se opozarja, da se pri tej pri lik5, vidi mesto Judenburg, sprej -:n ž t',Vrr v Št. liju, Mariboru, Celj l, Trbovljah mesto Ljubljana in krasen' apr,jem iri Sprevod v Ljubljani. Izpred sodišča. Maribor, 20. junija Vlom iri rop v Prekmurju. ZVečer 7. aprila okivtr 11. rr«? je sli šala posestnica Roza Kromar v Ša-lofcih, okraj Mureka Sobota, kako je na dvorišču zacvilil nje.n pes. Nato je nekdo s silo odprl hišna vrata in stopil v hišo. Vsa preplašena je začela klicat Svojega nečaka Kalm-ma Hercega, ki pa ravno to noč ni £pal Pti njej. M?d tem! ste stopili žc tudi dve osebi v sobo, od katerih' jo ena po-Tvetila z električno svetilko. Ptri tem je Kromar spoznala obal vlomilca v. osebi 401otnega Florjana Bodača inj 521etnega Janoša Abrahama, oba delavca iz Šalofc. Bodač, ki se jo čutil spoanamega, je ves razburjen! skočil k ženski ter jo začel z nekim! trdim1 pred jnOtam! obdelovati po glavi ip' Jo je ko pečno vrgel na tla, vsled cesar je zado bila razun lahkih »poškodb’ tudi težko poškodbo, namreč zmečkani co čelttfcs. Abraham pa je medtem plenil po stanovanju ter odnesel 3 ženske srajce, 7 gornjih kri!, .3 velike robcc-ogrirtjače, 3 prta umni - ’;- ruto. 2 2.pralpfuuiikft’ svoje dejanje in se zagovarja jonostjo. Obsojen je bil na težko ječe. Priporočljiva dekla. 221etna Marija Skralovnik, ki je že Škrat predkaznovana, je služila oil 26. februarja pri posestniku Antonu Osrajniku v J.anževom vrhu, okraj Maccri-berg, kot dekla. Ponoči 6. marca je izginila brez sledu. S seboj pa je odnesla par novih čevljev vrednosti 1000 K, predpasnik vreden 200 K, svilnat šal vreden 800 K in 100 dinarski bankovec. Ukradene stvari so bile last »»služkinje Marij* Oranšek. Skralovnik, ki svoje dejanje prizna, je bila obsojena radi hudodelstva tatvine na 5 mesecev težke ječe. . Ukradeno kolo. Slletnl delavec Jožef Nemec iz Žfltlf« ka, ki je že 2kra/t radi tatvine predkazno-van, je zvečer 2l. maja ukradel izpred gostilne Matjaža Domajnko v Jemni, okraj Gornja Radgona, Feliksu Domajnko dvokolo. Tatvino prizna. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. Razgrajača je preveč fiakleStil. Anton Jerebič iz Vuzinetinc, okraj Ormož, ki je radi zapravljivosti omejeno preklicani, je bil zvečer 24. aprila pijan. V svoji pijanosti je preklinjal pred hišo Ivana Leveniča v Vuametincih. Ker nikakor ni hotel mirovati, ga ja Slletrif hlapec Franc Kozak s polenom tako naklestil, da je razgrajač zadobil razu Bi več lahkih poškodb, tudi eno težko, namreč prelom leve podlehtnice. Kozak, ki prizna, da je v svoji razburjenosti vsled Jerebičevega razgrajanja tega natepel, je bil obsojen radi hudodelstva težkb telesne poškodbe na 1 mesec ječe. Kakor se je naučil Iz klerikalnih listov! Gusti Možgan, učenka ljudske šole 1 Tolstem vrhu, okraj Prevalje, ki je Rejenka posestnika Gregorca LipoVnlka, je prišla večkrat zamazana v šolo. Radi tega jo je učiteljica Lizika Krt v Tolstemu! vrhu večkrat pokarala. Ker pa tudi to ni nič zaleglo, jo je učiteljica pridržala v šoli preko ure. To pa je Lipovnika tako razjezilo, da je poslal po rejenki u8l-< teljiel dopis « sledečo vsebino: »Učitelji m sami potrebni, da bi jih pretepel bolj kot otroci, kakor Močnik, ki srbsko politiko trobi otrokom, namesto bi jih Vi cerkev navajal, kako pa bo navajal, kije pub M kri stjan. Enkrat prideiri jtaz sad)1, da bom! učitelja spovedal pošteno, saj k spovedi taJko ni Sel o Veliki noči, ker je proti veri.« Lipovndk, ki je K tem' razžali 1 učiteljstvo odnosno nadučitelja le^ le v Tolstem vrhu v pogledu na službeni’ posel, je bil pred obrežnim sodiščem oK« sojen’ radi pregre&ka po $ 104 srb. £ B. na 300 Din!, denarne kazni, v slučaju izterljivosti n« 14 dni ®apwa. O- mas, UVIATHiUi Osnovana 1889 59.956 br. reg. ton. 691 Najmodernejši, največji in najrazkošnejši oceanski parnik Vse, kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešeno v tem čudovitem parniku. Brezprimerna udobnost v vseh razredih. Prvo potovanje v S^SiWV©SliC 17. julija 1923 potem 7. in -8. avgusta, 18. septem., 8. in 29. oktobra itd, vsake tri tedne ob torkih iz Southampton-Cherbourg. Podrobnosti na nižje naved. naslovih. BREMEN-NEW-YORK Direktna zveza s sijajnimi amerikanskimi vladnimi parniki. Neprekosljlvl na udobnosti, snagi in prvovrstni oskrbi. Hitre in varne ladje »George Washlngton“, »Presldent Flllmore", „Presldent Hardlng" »President Roosevelt", »America", »President Arthur" Zahtevajte podrobnejša pojasnila in plovbno listo št. 221, Najugodnejša prilika za prevoz tovorov, UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata beegradske zadruge. — Podružnica Ljubljani: Zadružna zveza v Ljubljani. iBB^SBaiesa Egas^eaBgaggi Ant Rud. Legat-ovo zasebno učilišče s^A.\a, iV jvza' ' Prva in za strojepisje in stenografijo Maribor edina strokovna šola za strojepisje in ste-nog rafijo v Mariboru. VpiSOVG Začetek tečajev dne 2. julija« tanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. .Legat,, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in 1140 '[ . od 14. do 18. ure. . j » "i yv 1 < - '•••. : ; iczzzrziAaHTCigsaa ss=j i Prva jugoslovenska tovarna žaluzij, rolet, lesenih in jeklenih oboknic G. Skrblča naslednika Bratje Vidakovič — Zagreb Tel. 4-92, 23-19 1090 6-4 ILIČA br. 40 Izdeluje vse vrste rolet, na pr. Jeklene, lesene, platnene, pletene, rešetke, šolnine plahte In vse sem spadajoče dele. Zahtevajte cenike In prorjčune. Iščemo zastopnike. J. B. ULRICH D. D. tovarna svinčenih izdelkov Zagreb, Jelačičev trg 25. Tel. 13-46. Brzojavni naslov: OLOVO. tovarn« t Sorodna podjetja: Wlnlwart«r, Wien J. B. Ulrlch A. Q. Berlin . » J:.B* u,r, Bizjak, juvelir, Maribor, Gosposka ulica 16, 1223 6-6 Nogavice kupile najsenejže pri tvrdki Anica Traun, Maribor Grajski trg 1. lH* Na prodal 1800 delnic industrijske družbe „Drava'1 * Mariboru. Vprašati pri odvetniku dr. Hojniku “ “ 1271 reda Mariijor. J • ■'i •t 'h i "T J v Mariboru. Glavna carinarnica I. Objava, ‘ v: V pondeljek, dne 25. junija se vrši favna pro* daja zlatih in srebrnih stvari, igralnih kart in druge robe v carinskem skladišču št. 2. Dražba prične ob 9. uri, nadaljuje se po potrebi v torek in sredo. ■fr***' >» MAJCENE36A MANUFAKTURA VA\ARtBORMGLAVrfl™0f} n| Novo! Novo! Oežni plašči od 450 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar došlt. To* lika izbira perila, klobukov, čevljev, dežnikov, palic, na* hrbtnikov In sandal po konkurenčni ceni pri 2596 JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2. Trgovci! Gostilničarji I Poskusiti enkrat naročiti zajamčeno sladke plemenite rože paprike v juta-vrečicah po 5, 10, 15, 20 kg za ceno 60 dinarjev za 1 kg. Razpošilja po pošti s povzetjem takoj G.F.PROMOnC.paprika-skspDrt.Ntnisaš.VojTodiiia gg«aige«rogijai)^^ NUVUSN TAKOJ po dnevnih cenah s skladišča v ZAGREBU vsa kov rsto ©stroje in orodje za mizarje, tovarne pohištva, kolarje in žage, ključavničarje, mehanike in delavnice, za kleparje, za tovarne kleparskih ih kovinskih izdelkov itd. Bogata zaloga transmisij, motorjev za olje in bencin, kakor tudi popolne opreme za varilnice. ALAT I STROJEVI D. D. KARL JETZBACHER, ZAGREB VlaSka ulice 25. 695 18-5 Žage Id mn moje za oUdelsvanje la vsakovrstne kombinirane Univerzalne stroje s tračno in krožno žago, s ske- belnikom (Abfict-und Dichtenhobelma-schine), vrtalom, frezo in krožno žago« nadalje motorje in transmisije prvovrstne kakovosti, razpošilja po nizkih cenah '™ z ugpdnimi plačilnimi pogoji- Welker-Werke Wien X. Laxanburserstrafte 13‘ FOTO-ATELDE MAKART *«mo Gosposka ulica 27, nasproti hoteta pri „Zamorcu“ neprenehoma od 8. ure ziutra] 20. ure zveCer odprt — Ob nedeliah In praznikih od 8, ure do 12. ure. — Slikanje skupin za Sole. maturante itd. — Slika se tudi Izven at«lje]a. 1222 VABILO m IV. redni občni zbor ki (• bo im »la Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru v pondeljek, dne 25. (unija 1923 ob 11. uri predp. v lastnih prostorih v Mariboru, Jurčičeva ulica štev. 4, z nastopnim DNEVNIM REDO M« !„ Poročilo ravnateljstva in eksekutive. 2. Odobritev letnega računa za 19*2, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu. 3. Volitev upravnih svetnikov in nadzorstva. 4. Sklep o modaliteti izdanja delnic nove emisije od 1,000.000 do 1,250.000 dinarjev. 1 5. Sprememba pravil. 6. Sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih. Polružiica Maribor, Aleksandrova cesta štev. 11 Delniška glavnica Din 50,000.000'— in rezerve preko Din 12,500.000'-*-Vloge tez Din 125,000.000’— Podružnice: .// Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona. Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Velikovec, Vršac. EKSPOZITURE: Rogaška Slatina (sezonska), Škofja loka, 3esenice. ^ Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. AFILIACIJE: g 27. Glastralno pravico na občnem zh.rn imajo oni delničarji, ki naj-8 dni prod objaha »borom založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne ali P*! Slarenski banki d. d. podružnica Maribor. Maribor, dne 9. junija 1923. • Upravni svet Ljubljana: Slovenska banica. Split; Sugoslavenska Industrijska banka d. d. Buda pest: Balkan Bank r. t.. Vaczl utca 35. Wlen I.: Bankhaus Milan Robert Alexander, Austlstiner-strasse 8. «S Izvršuje vse bančne posle najkulantnele rm Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani '"^==35"""" ,, , —J ss=5s„ sr- i . ,, , — POZIV k subskripdii novih delnic XIII. emisiie. Od tfbčnega zbora delničarjev dne 6. maja t.l. k temu pooblaščeni upravni svet Ljubljanske, kreditne banke provaja na podlagi odo- brenja Ministrstva za trgovino in industrijo z dne 7. novembra 1920, VI št. 3199, zvišanje delniške glavnice od 20,000.000 na 25,000.000 dinariev i Izdajo 50.000 novih delnic po Din. lOO*— nem. pod sledečimi pogoji: oet stark Dosedanjim delničarjem se ponudi 40.000 delnic v nominalnem iznosu 4,000.000-— dinarjev tako, da smejo optlratl na vsakih blapainl! eno aovo PO tečaju Din. 175*— tel. quel. V izvrševanju opcije morajo predložiti delničarji stare delnice brez kuponskih pol na delnic tMiS navedenih mest k prekolekovanju. Inozemskim delničarjem, ki ne stanujejo v enem subskripcijskih mest, ni treba vpošiljati nllo. Odlomk .morajo le točno naznaniti njihove številke in jih na morebitno zahtevo predložiti v prekolekovanje mestu, ki se jim bo nazna-2 ® delnic se ne upoštevajo. . delnice no kur/ {?f,ektaBtom se ponudi 10.000 delnic v nominalnem iznosu Din. 1,000.000*— iti vse od dosedanjih delničarjev nevpisane o pfntj:” P1n- 215*— tel quel za delnico. 4* Potrdit* st vse^ subskribiranih delnic je plačljiva naenkrat takoj ob subskripciji. e" ° ,vPlačilu se morajo skrbno shraniti. ,iL !I!-ddniM so deležne dobička za celo tekoče leto in imajo kupon z* leto 1923. 7 Kot *SS§m3Z od 10‘ iun«a d0 25- iun«a 1923- . K r,pcijska mesta so določena: ol/i tiitIIi n mib banka v Ljubljani In njene podružnice v Brežicah, Celju, Gorici, Kranju, nai IDOl Uy JVietkoviču» N^em Sadu ptuju^ SarajevU) Splitu in Trstu; SSS!£ka zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu; Beogradska ujedlnjena banka v Beogradu; . Zivnostenska banka, filialka Wien, Wiener Benk Vereln, Wien in Zlvnostertska banka v Pragi. 8. Dodelitev aeoptiranih delnic Je pridržana upravnemu svetu in se izvrši kar najhitreje; za nedodeljene delnice se vplačani denar najpozneje do 31. julija t. I. F ^ 9. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi subskripcijskih potrdil do konca tekočega leta. 10. Uspeh gornje subskripaje je zajamčen po posebnem garančnem sindikatu, V LHJBUANj*. dne 1. Junga 1923. vrne 1474 Upravni svet. mtmt 24. Junija 1523. Gostilna „Prl 3 ribnikih*' Vsako nedeljo ia praznik salonski koncept ob vsakem vremenu. U68 Začetek ob 15. uri. Dobra nova in stara vina ter sveže pivo. K obilnemu obisku vabi K. Prinčič. TOVARNA KOZ IN CEVL3EV D. D. ANDJAKIL KARLOVAC (Hrvaško) Bogato skladišče moških, ženskih in otroških čevljev iz telečega boksa; v vseh barvah, govejega boksa in rjave kravine. Solidno delo! drobnlna, trikotaža Samo na debelo! Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. RERSON 'e ,u 08tM® »»jboljSa krnlitetna znam* ka. Tarnje čeri je, cenejši ln trpežnijl je od nsnja. Od Taše&a čevljarja zahtevajte, da vam pritrdi Berson g trni podpetnike in gumi podplate. Podpirajte slovenske tvrdke! V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša premila hčerka Vabim vse prijatelje na dobro kapljico domačega pridalka ki jo točim pod vejo. Vinotoč pri Rupeni Meljski vrh 42 (Petemelovo) 185* 2-2 Rudnik Trbovljei šče dobro izvežbano in izobraženo strojno-tehnično mOČ s prakso pri delavnicah in tvor-nicah, veščo organizacije delavnic, kakor tudi delo v tehnični pisarni in tovarniškem računovodstvu za službo tehničnega poduradnika pri obratnem vodstvu delavnic. Reflektanti z dobrimi spričevali naj se oglasijo pismeno pri .rudniškem ravnateljstvu TRBOVLJE. FELICITA HERIC po dolgih neizmernih mukah, previdena s tolažili sv. vere, dne 22. junija 1923 ob pol 15. uri mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v nedeljo 24. junija ob 16. uri iz Pobrežke mrtvašnice. Zadušnica 2a pokojno se bo bralatv pondeljek 25. junija ob pol 9. uri v frančiškanski cerkvi. Maribor, dne 22. junija 1923. V 1S5S Žalujoči starši: Termalno kopališče v Laškem Šentjanikl premogokop And. Jakil Krmelj pri Šentjanžu. Dolenisko se otvori dne 1. julija 1923. Najmočnejši in najtoplejši termalni vrelec v SlOVGniji. KOPEL JI v kabinah in basinu, dolgem 18 m, šir. 5 m. SOBE ZA GOSTE v novourejenem zdraviliškem domu. RESTAVRACIJO in KAVARNO bo vodil znan strokovnjak. PARK ob SAVINJI, lepi izprehodi. KOPALIŠČE je oddaljeno 5 minut od kolodvora. Cene zmerne! 1264 Zahtevajte prospekti Priporuča iz svojega premogokopa kosovec, kockovec, orehovec, prah (Gries) I. in II. po zmernih dnevnih cenah v vagonskih pošiljatvah, Konc. zastavljalnica v Mariboru* ——————n—«———tmmmmmmmxmwm^mmw*rmn i , n t. i — Dne 11. julija 1923, predpoldne ob 9. uri, prične zastavnostna licitacija |i vrednostni! zastavnih listin.... it. m da 7ti® dramiMi zastat, listin it. 79B0 do 1$ ki niso do najkasneje 7. julija 3do prepisane ali dvignjene. One 9. in 10. julija le zavod za vsak strankin promet za pr*- COGNAC MEDICINA! Zsmmi mm -ir