Poštnina plačana t gotovini.
KRALJEVINA Mm JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
24.
kos.
V LJUBLJANI, dne 10. septembra 1930.
Letnik L
VSEBINA:
146. Zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. doc libra 1929.
146. Pravilnik o posebni izobrazbi strokovnjakov za živila.
147. Popravek v zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic.
148. Popravek v zakonu o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov.
149. Odredba o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju Dravske banovine.
150. Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz računsko-blagajniške službe za banovtijske uradnike pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
145.
/ Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929.*
§ 1-
§ 43. se izpreminja in se glasi:
Verski pouk je obvezen za vse priznane veroizpovedi.
Verski pouk vršijo pri pripadnikih svoje vere, krajevni duhovniki ali njihovi duhovni namestniki. Radi imenovanja ali odpusta jih predlaga banskim upravam pristojna cerkvena oblast. Dotična občina jim sme v ta namen podeliti gotovo nagrado. Potrebno pa je, da so državljani kraljevine Jugoslavije.
V primeru njihovega službenega ali drugega zadržka Jih mora nadomeščati učitelj dotične šole, če je njihove vere. Na predlog pristojne cerkvene oblasti sme biti ta zamena tudi trajna.
Ce pristojna cerkvena oblast ne poskrbi za verski pouk in ne stavi potrebnih predlogov za imenovanje veroučiteljev, bosta izdala na prošnjo prizadetih potrebne odredbe banska uprava in ministrstvo za prosveto.
V šolah, v katerih bi imeli najmanj 20 tedenskih ur z najmanj 20 učenci v vsakem razredu ali oddelku, se
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 11. julija 1930. št. 1551LV1IL
%	’ -	.*	.V*'.	4»
smejo nastaviti tudi posebni veroučitelji. Nastavlja jih minister za prosveto iz vrst kandidatov, ki so dovršili bogoslovne študije in mu jih predlaga pristojna cerkvena oblast.
Učitelji verouka pa najsi bodo nameščeni kot uradniki ali ne, se morajo pri svojem šolskem delu ravnati istotako kot ostali učitelji po šolskih zakonih in končno tudi po šolskem in učnem redu.
Učitelje verouka sme minister za prosveto na predlog banske uprave odpustiti iz službe, če ne ustreza njih delo v šoli pedagoško-metodičnim načelom ali pa, če njih obnašanje v šoli in zunaj nje ni v soglasju s splošnim namenom narodnih šol. O vsaki taki odločitvi mora vedno obvestiti tudi pristojno cerkveno oblast.
Učni načrt in program iz verouka predpisuje minister za prosveto v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične konfesije za kraljevino Jugoslavijo (za katolike: predsedništvo škofovskih konferenc).
Predsednik pristojne cerkvene oblasti sme enkrat na leto nadzirati poučevanje verouka.
§2.
irf
V § 68. pa doda nov odstavek, ki se glasi:
Zunaj šole smejo biti učenci narodnih šol člani verskih udruženj svoje verske zajednice.
8 3.
V § 69. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Ta odredba se ne nanaša na cerkvene slovesnosti in verske obrede učencev.
§ 4.
V § 71. se doda po drugem nov odstavek, ki sa
glasi:
Na predlog odposlancev ministra za prosveto, ki so prisostvovali diplomskemu učiteljskemu izpitu na zasebnih učiteljiščih, bo minister za prosveto nostrificiral diplome tudi učiteljskim kandidatom iz teh šol. Kandidat s tako diplomo sme biti nameščen za učitelja državne narodne šole.
§5.
V § 72. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Za stalnega veroučitelja se imenuje začasni vero-učitelj, ki položi poseben veroučiteljski strokovni državni izpit, za katerega bo predpisal program minister za prosveto v soglasju z vrhovnim predstavništvom dotične konfesije v kraljevini Jugoslaviji (za katolike: predsed-ništvo škofovskih konferenc).
§6.
V podaljšani točki 5. v § 78. se doda novo vrinjeno besedilo, ki se glasi:
to bo odredil minister za prosveto v sporazumu s predstavništvi vseh priznanih veroizpovedi v državi (za katolike predsedništvo škofovskih konferenc) in v so-
§ 7.
glasju s predsednikom ministrskega sveta.
V podaljšanem poslednjem odstavku v § 81. se doda nov stave k, ki se glasi:
Za to odobrenje ni treba zaprositi za posle cerkvenega pevca in organista, toda ti se ne smejo opravljati na škodo redne učiteljske službe.
§8.
Na koncu § 114. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Nadzorstvo, omenjeno v točki 6., je disciplinskega značaja. To nadzorstvo se ne nanaša samo na verski pouk.
§9.
Na koncu § 157. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Odredbe tega in prejšnjega paragrafa se ne nanašajo na verska udruženja.
§ 10.
Na koncu § 168. se doda nov odstavek, ki se glasi:
Te odredbe se bodo izvedle v sporazumu s pristojno cerkveno oblastjo.
§11.
Ta zakon stopi v veljavnost in dobi obvezno moč, ko >e objavi v »Službenih novinah c.
Priporočamo Našemu ministru za prosveto, da ta zakon objavi, vsem Našim ministrom, da skrbijo za njegovo izvedbo, oblastim zapovedujemo, da se po njem ravnajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Topoli, dne 7. julija 1930.
Aleksander s. r.
Minister za prosveto:
Boi. 2. Maksimovič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata minister pravde: dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, Častni adjutant Nj. V. kralja divizijski general:
P. Živkovič s. r,
Uredbe osrednje vlade.
146.
Na podstavi § 6. zakona o nadzorstvu nad živili predpisujem
Pravilnik
o posebni izobrazbi strokovnjakov za živila.* § i.
Za posebne strokovnjake za pregled živil se smatraj« kemiki, ki dokažejo s posebnim izpričevalom, da so usposobljeni za to službo.
To izpričevalo izdaja ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje na podstavi opravljenega teoretskega in praktičnega izpita v centralnem higienskem zavodu v Beogradu ali v šoli za narodno zdravje v Zagrebu.
§ 2.
Kandidati za strokovnjake za pregled živil vložijo kolkovane prošnje za izpit po higienskem zavodu, na čigar področju želijo vršiti svojo službo z označbo, v kateri izmed ustanov iz odstavka 2. § 1. želijo opraviti izpit.
Prošnji se priložijo:
1. diploma o opravljenem sklepnem izpitu na tehniški ali filozofski fakulteti iz kemijske stroke;
2. potrdilo o posečanju predavanj in vaj:
a) iz kemije živil s poznavanjem blaga in tehnologije teh živil;
b) iz uporabljene mikroskopije;
3. potrdilo o dveletnem praktičnem delu v zavodih ali laboratorijih za pregled živil v državi ali v ino-zemstvu.
§ 3.
Higienski zavod pošlje prošnje z vsemi prilogami zavodu, pri katerem želi kandidat delati izpit,
§ 4.
Direktor ustanov iz odstavka 2. § 1. določi dan izpita, o čemer obvesti kandidata in izpraševalno komisijo.
§ 5.
Izpraševalno komisijo tvorijo direktor ali njegov namestnik kot predsednik in dva strokovna člana, od katerih' je eden profesor tehnologije živil ali kake sorodne stroke na univerzi, drugi pa šef odseka za pregled Živil v dotičnem zavodu. Zapisnikarja določi direktor izmed svojega osebja.
Člane izpraševalne komisije in njihove namestnike imenuje za tri leta minister za socialno politiko in narodno zdravje na predlog pristojnega direktorja,
§ 6.
Izpit je praktičen in teoretski. Teoretski izpit se opravlja po praktičnem, najdalje v roku meseca dni.
1930,*kralievine Ju8°*kvije< x dne 27. maj*
Praktični izpit sestoji:	1
1. iz kvalitativnih in kvantitativnih analiz enega ali več živil ali predmetov obče uporabe po zakonu o nad- ' zorstvu nad živili;
2. iz mikroskopskega pregleda vzorcev rastlinskih živil;
3. iz navadnega bakteriološkega pregleda živil.
Praktični izpit lahko traja največ šest dni ter je treba
izbrati take naloge, da se lahko izvedejo v tem roku. Kandidat izroči po izvršenih analizah predsedniku izpra-ševalne komisije izčrpni referat o svojem delu s sklepnim strokovnim mnenjem.	t
Pismeni referat ocenjujejo vsi člani komisije.
i
§7. .
Teoretski izpit je usten in obsega:
1. tehnologijo živil in poznavanje blaga;
2. analizo, oceno in mnenje o živilih in predmetih obče uporabe;
3. osnovne pojme bakteriologije in parazitologije (vode, mleka, moke itd.);
4. osnovne pojme higiene (prehrana, voda, zrak, obleka, obutev itd.);
5. poznavanje zakonodajstva in predpisov o živilih, kakor tudi zakona o'notranji upravi in zdravstveni službi.
Ustni izpit iz vsakega predmeta traja 20 do 45 minut.
§ 8.
Praktični izpit, kakor tudi vsak teoretski predmet se. i ocenjuje posebej takoj po izvršenem izpitu z ocenami ' l do 5.
Kandidat je opravil izpit, ako nima niti ene slabe ocene.
Kandidat, ki je ocenjen s tremi slabimi ocenami ali z eno slabo oceno iz teoretskega in slabo oceno iz praktičnega izpita, mora ponoviti celi izpit, drugače ponavlja samo tiste predmete, iz katerih ni zadostil na izpitu.
Izpit se lahko ponovi najmanj po treh mesecih, ponavlja pa se lahko trikrat. Kdor niti tretjikrat ne opravi izpita, se ne more več pripustiti k izpitu.
O opravljenem izpitu obvesti direktor ustanove po odstavku 2. § 1. ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in mu pošlje izpitni zapisnik in ocene komisije v poverjenem prepisu, izvirnike pa hrani pri sebi. Na podstavi tega zapisnika izda ministrstvo diplomo ter pobere predpisano takso.
§9.
Za izpit se položi obenem s prošnjo po 150 Din za pristojbino za vsakega člana komisije in 60 Din za zapisnikarja. Tudi za ponovne izpite se plača ta pristojbina. Za delne izpite se plača polovica pristojbine.
§ 10.
Kemiki, ki delajo, preden stopi ta pravilnik v veljavo, že dve leti na kemijskih oddelkih higienskih zavodov, v državnih kemijskih zavodih ali v zdravstvenih domovih ali v sličnih občinskih ustanovah pri preizkuševanju živil, imajo brez izpita pravico do naziva strokovnjakov za Živila in do predpisane diplomo
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi s »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 17. maja 1930., S. št. 11435.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: dr. M. Drinkovič s. r.
147.
Popravek
v zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic.*
V zakonu o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic, ki je objavljen v »Službenih novinah« z dne 11. julija 1930., št. 155/LVIII, »Službeni list< z dne 20. avgusta 1930., št. 100/19, sta se urinila naslednja pogreška:
1. § 1., točka 1., v tretji in četrti vrsti od zgoraj stoji po besedah odmeriti doklado »na osnovi davka«, stati pa mora »na osnovni davek«.
2. § 7., točka 4., v drugi vrsti od zgoraj stoji po besedi neposredno »Samo zbornice«, stati pa mora »zbornice same«, kar se s tem popravlja.
Št. 30072/IV. — Iz ministrstva za finance — Oddelek za carino; v Beogradu, dne 9. avgusta 1930.
— .......»i..    
148.
Popravek
v zakonu o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov.**
V zakonu o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov v Št. 95/XXXVII »Službenih novin« i dne 28. aprila 1930. je pogrešno natisnjeno v § 7., odst. 1.» »ki se uporabi«, dočim mora stati: »ki se ne uporabi« kar se s tem popravlja.
V Beogradu, dne 17. maja 1930., št. 15002/0. — Iz ministrstva za trgovino in industrijo.
Banove uredbe.
149.
Odredba
o ustanovitvi zdravstvenih občin v področje Dravske banovine.
Na osnovi §§ 2., 3. in 18. zakona o zdravstvenil občinah z dne 27. II. 1930. (Uradni list Dravske banovim z dne 18. 3. 1930. — kos 41.), in po zaslišanju banskegj
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. as gusta 1930., št. 182/LXVII.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. majf 1930n žt. 115/XU
»anitetnega sveta odrejam ustanovitev, sle*, .ih zdravstvenih občin: —
Člen 1.
Samostalne zdravstvene občine.
V smislu § 2~, prvi odstavek navedenega zakona so tamostalne zdravstvene občine:
1. Ljubljana, mesto;
2. Maribor, mesto;
3. Celje, mesto;
4. Ptuj, mesto;
5. Jesenice, mesto;
6. Krško, upravna občina;
7. Trbovlje, trg;
8. Vrhnika, trg;
9. Šmihel-Stopiče, občina;
10. Celje-okoliea, občina;
11. Moste p. Ljubljani, občina;
12. Vič p. Ljubljani, občina.
Po odobrenem sklepu občinskega odbora in na osnovi § 2., drugi odstavek, je postalo samostojna zdravstvena občina
13. Novo mesto, mesto.
Člen 2.
Združene zdravstvene občine.
Na osnovi določil § 3. in 18. navedenega zakona se ostale občine spoje v sledeče združene zdravstvene občine s spodaj navedenim okolišem in sedežem:
V srezu Brežice.
1. Bizeljsko s sedežem na Bizeljskem, z občinami: Bizeljsko, Bojsno, Kapele, Pišece; IV. kraj. razred.
2. Brežice s sedežem v Brežicah in z občinami: Artiče, Brežice, Cerklje, Čatež (iz sreza Krško), Gaber je, Globoko, Loč, Mihalovec, Mostec, Pleterje, Rigonce, Sela, Zakot; IL kraj. razred.
3. Planina s sedežem na Planini, z občinami: Dobje (srez Šmarje), Golobinjek, Jurklošter (srez Laško), Loke (srez Šmarje), Planina, Planinska vas (srez Šmarje), Presečno (srez Šmarje) in Št. Vid p. Planini (srez Šmarje); IV. kraj. razred.
4. Rajhenburg s sedežem v Rajhenburgu, z občinami: Anže, Arneško, Blanca (brez vasi Brezovo, Ziger-ski vrh, Pečje, Čanje), Gorica, Mrčna sela, Rajhenburg, Raztez, Senovo, Stolovnik, Veliki Kamen, Videm; III. kraj. razred.
5. Sevnica s sedežem vSevnici, z občinami: del občine Blanca (vasi Brezovo, Čanje, Pečje, Zigerski vrh), Boštanj (srez Krško), Sevnica, Zabukovje; II. kraj. razred.
V srezu Celje.
6. Polzela s sedežem na Polzeli, z občinami: Braslovče, Gomilsko, Polzela, Šmartno ob Paki (iz sreza Gornjigrad); II. kraj. razred.
7. St Jurij ob Južni žel. s sedežem Št. Jurij ob južni žel., z občinami: Dramlje, Kalobje, Slivnica, Sv. Jurij ob j. ž. trg, Sv. Jurij ob j. ž. okolica, Sv. Rupert; I. kraj. razred.
8. Sv. Pavel pri Preboldu, s sedežem Sv. Pavel pri Preboldu, z občinami: Grajska vas, Marija Reka, Sv. Pavel jjri Preboldu; II, kraj. razred,
i 9. Teharje, s sedežem na Teharjih, z občinami:
■ Sv. Lovrenc pod Prožinom, Svetina, Teharje; I. kraj. razred.
10.	Vojnik, s sedežem v Vojniku, z.občinami: Dobrna, Frankolovo, Nova cerkev, Škofja vas, Višnja vas, Vojnik in Sv. Martin v Rožni dolini; I. kraj. razred.
1. Vransko, s sedežem na Vranskem, z občinami: Prekopa, Sv. Jeronim, Sv. Jurij ob Taboru, Vransko;
II.	kraj. razred.
12. Žalec, s sedežem v Žalcu, z občinami: Griže, Gotovlje, Petrovče, Sv. Peter v Sav. dolini, Velika Pire-šica, Žalec; I. kraj. razred.
V srezu Čabar.
13. Čabar, s sedežem v Čabru, z občinami: Čabar, Gerovo, Plešce, Prezid in Draga, Osilnica, Trava (iz sreza Kočevje); IV. kraj. razred.
V srezu Dolnja Lendava.
14. Beltinci, s sedežem v Beltincih, z občinami; Beltinci, Bratonci, Brezovica, Črenšovci, Dokležovje, Dolnja Bistrica, Gančani, Gomila, Gornja Bistrica, Ižakovci, Lipa, Lipovci, Melinci, Odranci, Rankovci, Srednja Bistrica, Trnje, Žižki, Turnišče; III. kraj. razred.
15. Dobrovnik, s sedežem v Dobrovniku, z občinami: Bogojina, Bukovica, Dobrovnik, Filovci, Genterovci, Ivanci, Kamovci, Kobilje, Motvarjevci, Nedeljica, Radmo-žanci, Strehovci, Zitkovci; III. kraj. razred.
16. Dolnja Lendava, s sedežem v Dolnji Lendavi, z občinami: Banuta, Čentiba, Dolga vas, Dolina p. Lendavi, Dolnja Lendava, Gaberje, Hotiza, Kapca, Gornji
i Lakoš, Dolnji Lakoš, Mala Polana, Mostje, Petišovci, Velika Polana; II. kraj. razred.
V srezu Gornjigrad.
17. Gornjigrad, s sedežem v Gornjemgradu, z občinami: Bočna, Gornjigrad, Nova Štifta; III. kraj. razred.
18. Ljubno, s sedežem v Ljubnem, z občinami: Ljubno, Luče, Solčava; IV. kraj. razred.
19. Mozirje, s sedežem v Mozirju, z občinami: Kokarje, Mozirje okolica, Mozirje trg, Rečica; III. kraj. razred.
V srezu Kamnik.
20. Domžale, s sedežem v Domžalah, z občinami: Depala vas, Domžale, Dragomelj, Ihan, Jarše, Loka p. Mengšu, Mengeš, Rašica, Trzin, Vir; I. kraj. razred.
21. Kamnik, s sedežem v Kamniku, z občinami: Bistričica, Gozd, Homec, Hruševka, Kamnik, Kaplja vas, Klanec, Križ, Loke v Tuhinju, Mekinje, Mlaka, Moste, Motnik, Nasoviče, Nevlje, Paloviče, Podgorje, Podhruška, Radomlje, Stranje, Suhadole, Šmarca, Šmartno, Špitalič, Tunjice, Vodice, Volčji potok, Zgornji Tuhinj, Županje njive; I. kraj. razred.
2. Brdo, sedež Lukovica, z občinami: Blagovica, Brezovica, Češnjice, Dob, D rti ja, Krašnja, Krtina, Lukovica, Moravče, Peče, Prevoje, Rafolče, Zlato polje; III. kraj. razred.
V srezu Kočevje.
23. Fara pri Kostelu, sedež Fara pri Kostelu, z občinami: Banjaloka, Briga, Fara, Novi Lazi; IV. kraj. razred.
24. Kočevje, sedež Kočevje, z občinami: Borovec, črni potok, Gotenica, Kočevje, Knežja lipa, Koče, Kopriv-
nik, Kočevska reka, Livold, Mala goru, Mozelj, Nemška loka, Polom, Stari log, Stara cerkev, Spodnji log, Zeljne;
I. kraj. razred.
25. Ribnica, s sedežem Ribnica, z občinami: Dane, Dolenja vas, Jurjeviča, Ribnica, Struge, Sušje, Velike Poljane; I. kraj. razred.
26. Sodražica, s sedežem v Sodražici, z občinami: Gora, Loški Potok, Sodražica; IV. kraj. razred.
27. Velike Lašče, s sedežem v Velikih Laščah, z občinami: Kompolje, Lužarje, Podgora, Rob, Sv. Gregor, Turjak, Velike Lašče, Videm; III. kraj. razred.
V srezu Konjice.
28. Konjice, s sedežem v Konjicah, z občinami: Bezina, Bezovica, Konjice trg, Konjice okolica, Grušovje, Stranice, Tepanje, Vrhole, Zreče; II. kraj. razred.
29. Loče, s sedežem v Ločah, z občinami: Laže, Loče, Sv. Jernej, Tolsti vrh, Zbelevo, Žiče; III. kraj. razred.
30. Oplotnica, s sedežem v Oplotnici, z občinami: Kot, Okoško, Oplotnica, Padeški vrh, Sv. Kunigunda; IV. kraj. razred.
31. Vitanje, s sedežem v Vitanjih, z občinami: Brezen, Ljubnica, Paka, Skomarje, Sp. Dolič, Vitanje; IV. kraj. razred.
V srezu Kranj.
32. Cerklje, s sedežem v Cerkljah, z občinami: Cerklje, Lahoviče, Šenčur, Velesovo, Voglje, Zalog;
II. kraj. razred.
33. Kranj, s sedežem v Kranju, z občinami: Hrastje, Kranj, Mavčiče, Naklo, Predoslje, Smlednik, Stražišče, Sv. Jošt; I. kraj. razred.
35. Škofja Loka, s sedežem v Škofji Loki, z občinami: Škofja Loka, Stara Loka, Sora, Zminec; I. kraj. razred.
36. Trata nad Škofjo Loko, s sedežem v Trati, z občinami: Javorje, Oslica, Poljane, Trata, Žiri; III. kraj. razred.
37. Tržič, s sedežem v Tržiču, z občinami: Kovor, Križe, Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič; I. kraj. razred.
38. Železniki, s sedežem v Železnikih, z občinami: Selca, Sorica, Železniki; II. kraj. razred.
V srezu Krško.
39. Kostanjevica, s sedežem v Kostanjevici, z občinami: Kostanjevica, Sv. Križ, Sv. Jernej; II. kraj. razred.
40. Mokronog, s sedežem v Mokronogu, z občinami: Mokronog, Škocijan, Šmarjeta, Št. Rupert, Trebelno, Tržišče; II. kraj. razred.
45. Višnjagora, s sedežem v Višnjigori, z občinami: Bukovica, Češnjice, Dedni dol, Dol. Draga, Gorenja vas, Hudo, Kriška vas, Krka, Leskovec, Luče, Muljava, Podboršt, Polica, Prapreče, Radohova vas, Stehanja vas, Št. Vid, Temenica, Velike Peče, Veliki Gaber, Višnjagora, Zagorica, Zaljna; I. kraj. razred.
46. Zagorje, s sedežem v Zagorju, z občinami: Kandrže, Kolovrat, Konj, Kotredeš, Ržiše, Št. Lampert, Zagorje; I. kraj. razred.
V srezu Logatec.
47. Cerknica, s sedežem v Cerknici, z občinami: Begunje, Cerknica, Rakek, Št. Vid; I. kraj. razred.
48. Logatec, s sedežem v Logatcu, z občinami: Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Hotederšica, Planina Rovte; II. kraj. razred.
49. Lož, s sedežem v Ložu, z občinami: Bloke, Lož, Staritrg; II. kraj. razred.
V srezu Ljubljana-okolica.
50. Dobrova, s sedežem v Dobrovi, z občinami: Brezovica, Črnivrh, Dobrova, Log, Polhovgradec, Sv. Jošt; III. kraj. razred.
51. D ob run je, s sedežem v Vevčah, z občinami: Dev. Marija v Polju, Dobrunje, Dol. Dolsko, Podgorica, Moste; I. kraj. razred.
52. Zdr. barjanske občine, s sedežem Ig (obč. Tomišelj), z občinami: Iška Loka, Iška vas, Pijava gorica,
j Preserje, Rudnik, Studenec-Ig, Tomišelj, Zelimlje, Vrblje-\ nje; II. kraj. razred.
53. Grosuplje, s sedežem v Grosupljah, z občinami: Grosuplje, Lipljenje, Račna, Spodnja Slivnica, Sv. Jurij, Šmarje; III. kraj. razred.
54. Št. Vid nad Ljubljano, s sedežem v Št. Vidu, z občinami: Črnuče, Ježica, Medvode, Šmartno pod Šmarno goro, Št. Vid nad Ljubljano, Zgornja šiška; I. kraj. razred,
V srezu Ljutomer.
55. Apače, s sedežem Apače, z občinami: Apače, Črnci, Drobtinci, Grabe, Konjišče, Lutverci, Nasova, Plitvica, Plitviški vrh, Segovci, Žepovci, Žiberci; II. kraj. razred.
56. Križevci, s sedežem Križevci, z občinami: Bo-' reci, Bučečovci, Bučani, Grlava, Iljašovci, Ključarovci,
Krištanci, Križevci, Logarovci, Lokavci, Staranova vas, Veržej, Vučja vas; IV. kraj. razred, j 57. Ljutomer, s sedežem v Ljutomeru, z občinami: Branoslavci, Cven, Cezanjevci, Godemarci, Kamenščak,
, Ljutomer, Moravci, Noršinci, Presika, Radoslavci, Stročja-vas, Slamnjak, Staracesta; II. kraj. razred.
s58. Radenci, s sedežem v Radencih, z občinami: Bo-račeva, Črešnjevci, Gornja Radgona, Hrastje-Mota, Ivanj-ševci, Kapela, Murski vrh, Zasadi, Orehovci, Police, Radenci, Rihtarovci, Ščavnica, Šratovci, Zbigovci; III. kraj. razred.
59. Sv. Jurij ob Ščavnici, s sedežem v Št. Juriju, z občinami: Bolehnečici, Galušak, Grabonoš, Ivanjci, Kra-ljevci, Mala Nedelja, Negova, Očeslavci, Okoslavci, Slap-
1 tinci, Stanetinci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Trbegovci; III. kraj. razred.
V srezu Maribor-desni breg.
60. Maribor-okolica, de.sni breg, s sedežem v Magdalenskem predmestju, z občinami: Bohova, Dogo-noše, Ciglence, Limbuš, Pekre, Pivola, Pobrežje, Pohorje, Radvanje, Rogoza, Sp. Hoče, Sp. Duplek, Studenci, Sv. Martin p. Vurbergu, Sv. Miklavž, Tezno, Zg. Duplek, Zgornje Hoče, Zrkovci; II. kraj. razred.
61. Poljčane, s sedežem v Poljčanah, z občinami: Brezno, Dežno, Hrastovec, Jelovec-Makole, Hošnica, Lu-šečka vas, Pečke, Modraže, Pekel, Poljčane, stanovsko, Štatenberg, Stopno, Studenice, Sv. Ana, Verhole; II. kraj. razred.
62. Pragersko, s sedežem Pragersko, z občinami: Cirkovci, Gorica, Podova, Pokoše, Sp. Polskava, Sv Marjeta na Dr. polju, Šikole, Zgornja Polskava; II. kraj. razred.	.-j
63. Ruše, s sedežem v Rušah, z občinami: Bistrica p. Limbušu, Bistrica pri Rušah, Boč, Jelovec, Janževa gora, Gradišče, Lobnica, Ruše, Smolniki, Selnica ob Dravi, Slemen, Vrhov dol; III. kraj. razred.
64. Slov. Bistrica, s sedežem v Slov. Bistrici, z občinami: Bojtina, Črešnjevec, Cigonce, Gor. Bistrica, Ko-vačja vas, Laporje, Ošelj, Pretrež, Ritoznoj, Slov. Bistrica, Spod. Ložnica, Smrečno, Sp. Novavas, Šentovec, Tinje, Vrhloga, Žabjek, Zg. Ložnica, Sv. Martin na Pohorju; I. kraj. razred.
65. Sv. Lovrenc na P oh., s sedežem v Sv. Lovrencu, z občinami: Činžat, Lehen p. R., Kumen, Rdečibreg, Recenjak, Sv. Lovrenc na Poh.; III. kraj. razred.
66. Fram, s sedežem Fram, z občinami: Bukovec, Frajhajm, Fram, Gabernik, Ješenca, Kalše, Loka, Morje, Ogljenšak, Orehova vas, Rače, Ranče, Skoke, Slivnica;
III.	kraj. razred.
V srezu Maribor-levi breg.
67. Maribor-okolica, levi breg, s sedežem v Mariboru, z občinami: Bresternica, Dragučova, Grušova, Kamnica, Krčevina, Lajteršperk, Rošpoh, Sv. Marjeta ob Pesnici, Sv. Peter pri Mariboru, Vosek; II. kraj. razred.
68. Sv. Jurij ob Pesnici, s sedežem v Sv. Juriju, z občinami: Gradiška, Plač, Slatinski dol, Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Sv. Križ, Špičnik, Vrtiče, Zg. Sv. Kungota; IV. kraj. razred.
69. Sv. Lenart v Slov. Goricah, s sedežem v Sv. Lenartu, z občinami: Črmljenšak, Gornja Ročica, Gornja Voličina, Jablance, Korena, Maina, Partinje, Rogoznica, Sp. Gašteraj, Sred. Gašteraj, Sp. Zerjavci, Sv. Jurij v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah, Selce, Sp. Voličina, Šetarova-Radehova, Zamarkova, Zimica, Zgornji Zejavci, Žice, Žikarce; III. kraj. razred.
70. Sv. Trojica v Slov. goricah, s sedežem pri Sv. Trojici, z občinami: Andrenci, Biš, Brengova, Gočova, Cogetinci, Čagona, Drvanja, Ihova, Osek, Senarska, Smo-linči, Spodnji Porčič, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Trije Kralji v Slov. gor., Sv. Trojica v Slov. goricah, Trotkova, Verjane, Zg. Porčič, Zupetinci;
III.	kraj. razred.
71. Št. Ilj v Slov. goricah, s sedežem v Št. liju, z občinami: Ceršak, Cerknica, Dobrenje, Jarenina, Kani-ža, Na Ranci, Pesnički dvor, Ploderšica, Polička vas, Selnica ob M., Sp. Št. Jakobski dol, Št. Ilj v Slov. goricah, Vukovski dol, Zg. Št. Jakobski dol; III. kraj. razred.
72. Velka, s sedežem v Mariji Snežni, z občinami Draženvrh, Lokavec, Ledinek, Podgorje, Rožni grud, Sladki vrh, Kremberg, Ščavnica, Trate, Velka, Vratja vaSj Vrat ji vrh, Žitnice; IV. kraj. razred.
V srezu Murska Sobota.
73. Cankova, s sedežem v Cankovi, z občinami: Beznovci novi, Beznovci stari, Bodonci, Cankova, Do-manjci, Gederovci, Gerlinci, Gor. Črnci, Korovci, Krajna, Krašči, Pužavci, Ropoča, Skakovci, Štrukovci, Topolovci, Vadarci, Zenkovci; IV. kraj. razred.
74. Gornja Lendava, s sedežem v Gornji Lendavi, z občinami: Dolič, Dolnji Slaveči, Gornja Lendava, Gornji Slaveči, Fukšinci, Kovačevci, Kramarovci, Kruplivnik, Kuzdoblanje, Matjaševci, Motovilci, Nuskova, Ocinje, Per-toča, Poznanovci, Radovci, Rogačovci, Srdica, Sotina, Bt. Jurij, Trdkova, Večeslavci, Vidovci; III. kraj. razred.
75.	Križevci, s sedežem v Križevcih, z občinami: rAdrijanci, Andrejci, Bokrači, Boreča, Brkovci, Budinci,
Čepinci, čičečka vas, Danjkovci, Dolina, Domanjševci, Fo kovci, Hodoš, Ivanjševci, Ivanovci, Kančovci, Košarovci, Križevci, Krnci, Krplivnik, Kukeč, Kuštanovci, Lonča-rovci, Lucova, Mačkovci, Mali Dolenci, Markovci, Moščan-ci, Neradnovci, Otovci, Panovci, Pečkovci, Gor. Petrovci, Pordašinci, Prosenjakovci, Prosečka vas, Ratkovci, Selo, Središče, Stanjevci, Šalovci, Šulinci, Veliki Dolenci, Ze navije; IV. kraj. razred.
76. Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti, j občinami: Bakovci, Borejci, Brezovica, Črnelovci, Gorica, Gradišče, Krog, Kupšinci, Lemerje, Lukačovci, Martjanci, Markišavci, Mlajtinci, Moravci, Murska Sobota, Murski Črnci, Murski Petrovci, Nemčovci, Noršinci, Bečarovci, Petanjci, Polana, Prodanovci, Pučinci, Rakičan, Rankovci, Satahovci, Sebeborci, Sodišinci, Šalamenci, Tešanovci, Tišina, Tropovci, Vanča vas, Vaneča, Veščica, Volčja gomila; II. kraj. razred.
V sredu Novo mesto.
77. Novo mesto, okolica, s sedežem v Novem mestu, z občinami: Bela cerkev, Brusnice, Mirna peč, Orehovica, Prečna, Sv. Peter; I. kraj. razred.
78. Toplice, s sedežem v Toplicah, z občinami: Čer-mošnjice, Gorenje polje, Poljane, Toplice; I. kraj. razred.
79. Trebnje, s sedežem v Trebnjem, z občinami: Dobrniče, Mirna, Sela-šumperk, Trebnje, Velika loka;
I.	kraj. razred.
80. Žužemberk, s sedežem Žužemberk, z občinami: Ajdovec, Ambrus, Dvor, Smuka, Zagradec, Žužemberk;
III.	kraj. razred.
V srezu Prevalje.
81. Črna, s sedežem v Črni, z občinami: Črna, Koprivna, Mežica; III. kraj. razred.
82. Dravograd, s sedežem v Dravogradu, z občinami: Dravograd, Libeliče, Ojstrica, Otiški vrh, Št. Janž p. Dr., Trbonje; II. kraj. razred.
83. Marenberg, s sedežem v Marenbergu, z občinami: Brezno, Kaplja, Marenberg, Remšnik, Zg. Vižinga, Vuhred; II. kraj. razred.
84. Guštanj, s sedežem v Guštanju, z občinami: Guštanj, Kotlje, Libuče, (Holmec), Prevalje, Sv. Danijel, Tolsti vrh; III. kraj. razred.
85. Ribnica na Pohorju, s sedežem v Ribnici, z občinami: Janževi vrh, Orlica, Ribnica na Pohorju; III. kraj. razred.
86. Vuzenica, s sedežem v Vuzenici, z občinami: Gortina, Muta, Pernice, Sv. Anton, Sv. Primož nad Muto Sv. Primož na Pohorju, Vuzenica; III. kraj. razred.
V srezu Ptuj.
87. Breg pri Ptuju, s sedežem Breg p. Ptuju, z občinami: Breg, Dravci, Gruškovlje, Hajdina, Jurovec, Lancavas, Nova cerkev, Pobrežje, Podlehnik, Sedlašek, Skorišnjak, Slovenjavas, Sv. Andraž v L., Sv. Janž na Dravskem polju, Sv. Trojica v Hal., Vareja, Velika Varnica, Veliki Okič; I. kraj. razred.
88. Muretinci, s sedežem v Muretincih, z občinami: Borovci, Bukovci, Formin, Gajovci, Gorenjski vrh, Gradiš, Gruškovec, Mala vas, Mezgovec, Moškanjci, Muretinci, Polanci, Polenšak, Prvenci, Slatina, Slomi, Stojnci, Sv. Barbara v Hal., Sv. Elizabeta v Hal., Sv. Lenart, Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Marko, Turški vrh, Zamošani, Zavrče; IIL kraj. razred.
89. Ormož, vzhodni del, s sedežem v Ormožu, z občinami: Brebrovnik, Frankovci, Hardek, Hum, Lahonci, Litmerk, Mihalovci, Pušenci, Runeč, Sv. Miklavž, Veličane, Žerovinci; II. kraj. razred.
90. Ormož, zahodni del, s sedežem v Ormožu, z občinami: Bratonečica, Cvetkovci, Ormož, Rucmanci, Savci, Sodinci, Sv. Tomaž, Sardinje, Trgovišče, Velika Nedelja, Vičanci; I. kraj. razred.
91. Ptuj, okolica, s sedežem v Ptuju, z občinami: Brstje, Drstelja, Hlaponci, Jancžovci, Jiršovci, Kicar, Krčevina, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Rogoznica, Špuhlja, Vintarovci, Zabovci, Vurberg; II. kraj. razred.
92. Ptujskagora, s sedežem v Ptujski gori, z občinami: Dolena, Majšperk, Ptujska gora, Sv. Bolfenk v Hal., Sv. Lovrenc na Drav. polju, Zg. Pristava, Stoperce, Trnov-ci-Sela; IV. kraj. razred.
93. Središče, s sedežem v Središču, z občinami: Hermanci, Jastrebci, Kog, Obrežje, Šalovci, Središče, Vitan, Vodranci; II. kraj. razred.
94. Sv. Urban, s sedežem pri Sv.Urbanu, z občinami: Destinci, Dolič, Bišečki vrh, Dragovič, Levanjci, Ločič, Sakušak, Sv. Lovrenc v Slov. goricah, Sv. Andraž v Slov. goricah, Sv. Urban, Trnovska vas, Trnovski vrh, Zagorci] IV. kraj. razred,
V srezu Radovljica.
95. Bed, s sedežem na Bledu, z občinami: Bled, Gorje, Koroška Bela, Ribno; II. kraj. razred.
96. Bohinjska Bistrica, s sedežem v Bohinjski Bistrici, z občinami: Bohinjska Bistrica, Boh. Srednja vas;
II.	kraj. razred.
97. Kranjska gora, s sedežem v Kranjski gori, z ' občinami: Dovje, Kranjska gora, Rateče; III. kraj. razred.
98. Radovljica, s sedežem v Radovljici, z občinami: Begunje, Breznica, Kamnagorica, Kropa, Mošnje, Lancovo, Lesce, Leše, Ljubno, Ovšiše, Predtrg, Radovljica;
I. kraj. razred.
V srezu Slovenjgradec.
99. Mislinje, s sedežem v Mislinjah, z občinami: Golavabuka, Kozjak, Misilnje, Št. II j p. Tur j., Št. Vid nad .Valdekom; IV. kraj. razred.
100. Slovenjgradec, s sedežem v Slovenjgradcu, z občinami: Legen, Pameče, Podgorje, Razbor, Sele, Slovenjgradec, Stari trg, Šmartno, Šmiklavž, Vrhe; II. kraj. razred.
101. Šoštanj, s sedežem v Šoštanju z občinami: Sv. Florjan, Šoštanj mesto, Šoštanj okolica, Topolščica;
I.	kraj. razred.
102. Velenje, s sedežem v Velenju, z občinami: Sv. Andraž, Št. Ilj, Št. Janž, na Vinski gori, Škale, Velenje; II, kraj. razred.
V srezu Šmarje pri Jelšah.
103. Kozje, s sedežem v Kozjem, z občinami: Dren-sko, Rebro, Gorjane, Koprivnica, Kozje, Pilštanj, Pre-vorje, Veternik, Zagorje, Zdole; III. kraj. razred.
104. Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku, z občinami: Imeno, Podčetrtek, Roginska gorca, Sopote, Sv. Ema, Tinsko Verače Virštanj, Zusem; III. kraj. razred.
105. Rogaška Slatin a, s sedežem v Rogaški Slatini, 7 občinami: Brestovec, Kostrivnica, Nimno, Rankovec, Rogaška Slatina, zdravilišče, Plat, Slatina okolica. Spodnje
Sečovo, Sv. Mohor, Sv. Katarina, Sv. Trojica pri Slatini, Tekačevo; I. kraj. razred.
106. Rogatec, s sedežem v Rogatcu, z občinami: Čermožiše, Dobrina, Donačka gora, Kočice, Nadole, Rogatec, Sv. Florjan, Sv. Rok, Žetale; II. kraj. razred.
107. Sv. Peter pod Sv. gorami, s sedežem v Sv. Petru, z občinami: Buče, Križe, Lastnič, Podsreda, Sedlarjevo, Sv. Peter pod Sv. gorami; III. kraj. razred.
108. Šmarje pri Jelšah, s sedežem v Šmarju pri Jelšah, z občinami: Lemberg, Nezbiš, Ponikva, Sladka gora, Sv. Peter na Medvedjem selu, Sv. Štefan, Sv. Vid pri Ponikvi, Šmarje pri Jelšah trg, Šmarje pri Jelšah okolica, Zibika; II. kraj. razred.
Člen 3.
Ze obslcjjče samostalne zdravstvene občine Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj prilagode v smislu I. odstavka § 18. navedenega zakona svoje delovanje odredbam tega zakona z dnem 6. julija 1930., nove samostalne zdravstvene občine in za združene zdravstvene občine pa a
6.	oktobrom 1930.
Člen 4.
Ta odredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve v ^Službenem listu kraljevske banske uprave Dravska banovine«.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
VI. No. 8781/80.
Ban:
Sernec Dušan, s. r.
150.
Na osnovi člena 13. uredbe o ugotovitvi imovine in načinu uprave in budžetiranju banovin ter § 31. zakona o banski upravi predpisujem sledeči
Pravilnik
o opravljanju strokovnega izpita iz računsko-blagajniške službe za banovinske uradnike pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
§ i.
Za vse banovinske uradnike Tačunsko-blagajniške stroke je obvezen strokovni izpit iz računsko-blagajniške službe po tem pravilniku, s katerim mora kandidat dokazati, da si je pridobil toliko znanja, kolikor ga je potreba za uspešno vršenje službe v njegovi sfroki.
Pravica do opravljanja strokovnega izpita se pridobi po dveletni pripravljalni službi, izpit pa se mora nap ra-vti do konca tretjega leta.
Izpiti se opravljajo dvakrat v letu, in sicer aprila in oktobra.
§ 2.
Kandidati, ki hočejo polagati strokovni izpit, morajo svoje prijave po službeni poti predložiti izpraševalni komisiji do konca februarja, odnosno avgusta.
Izpit se sme ponoviti dvakrat.
Dovoljenje za opravljanje izpita da predsednik ko* misije, ki odredi obenem dan izgita,
Kandidati morajo, ko se prijavijo k izpitu, položiti
v gotovini 200 Din.
§ 3.
Izpraševalna komisija, ki jo odreja ban ob začetku vsakega leta za dobo enega leta, sestoji iz predsednika in dveh članov. Vsaj en član komisije mora biti računsko-blagajniški uradnik.
Predsedniku in vsakemu članu se postavi tudi namestnik. Komdsija ima tudi zapisnikarja, ki ga imenuje predsednik komisije.
§ 4
Izpit je pismen in ustmen.
§ 5.
Pri pismenem izpitu morajo kandidati izdelati po dve praktični nalogi iz predmetov, naštetih za ustni izpit-
Nak-gi določi predsednik sporazumno s člani komisije. Pismeni izpit traja neprestano štiri ure. Kandidati smejo uporabljati vse potrebne zakone in uredbe. Izpit nadzira eden izmed članov komisije.
^ §6.
Predmeti ustnega izpita so:
1. Zakon o državnem računovodstvu, o glavni kon troli, o poštni hranilnici z vsemi pravilniki in uredbami.
2. Blagajniški predpisi.
3. Kameralistično knjigovodstvo in temeljni pojmi dvostavnega knjigovodstva.
4. Organizacija finančnih oblastev.
5. Zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja, zakon o banski upravi, uredba o ugotovitvi imovine, način uprave in budžetiranje banovin in o likvidaciji imovinskih razmerij dosedanjih sreskih in oblastnih samouprav.
6. Zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih z uredbo o poslovnem redu pri teh sodiščih.
7. Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih ter drugi predpisi, ki se nanašajo na denarne prejemke državnih in banovinskih uslužbencev.
8. Najvažnejše odredbe zakona o notranji upravi.
9. Najvažnejše uredbe zakona o neposrednih ter posrednih davkih, osobito najvažnejše določbe v zakonu o taksah.
10. Predpisi o banovinskih davščinah.
§ 7.
Pismene naloge in ustni odgovori se ocenjajo' odlično«, »prav dobro«, »dobro« in »slabo«.
§ 8.
Na podstavi pismenih nalog in ustnih odgovorov odloči komisija z večino glasov o uspehu izpita. Odločitev se mora glasiti, da je kandidat izpit napravil z »odličnim«, »prav dobrim« ali »dobrim uspehom« ali da »izpita ni opravil«.
Uspeh izpita se priobči kandidatu takoj. Če je kandidat izpit napravil, se mu izroči izpričevalo, ki ga podpišejo vsi člani komisije in zapisnikar. Opravljeni izpit se vpiše v uslužbenski list.
§ 9.
Pri ustnem izpitu se vodi zapisnik, v katerga se vpišejo kraj in dan izpita, imena in zvanja članov komisije,
zapisnikarja in kandidata, pismene naloge in ustna vprašanja, njih poedine ocene in ooena izpita.
Zapisnik s pismenimi nalogami se shrani v arhivu kraljevske banske uprave.
§ 10.
Banovinski računsko-blagajniški uradniki, ki še niso
opravili strokovnega izpita, in imajo že tri leta službe, ga morajo opraviti tekom 3 mesecev od dneva, ko stopi ta pravilnik v veljavo.
§ 11.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenem listu Dravske banovine«.
Ljubljana, dne 3. septembra 1930.
I. No. 5739/1.
Ban:
Sernee Dušan, s. r.
Soglašam s predi im pravilnikom o opravljanju strokovnega izpila iz računsko-blagajniške službe za banovinske uradnike pri kraljevski banski upravi Dravske banovine.
Beograd, 14. julija 1930.
Minister za finance dr. Frangeš s. r. Kraljevina Jugoslavija, ministrstvo za notranje posle, upravni oddelek III.
III.	br. 40.700.
Beograd, 20. avgusta 1930.
Odobrujem prednji osnutek pravilnika o opravljanju
strokovnega izpita iz računsko-blr.gajniške službe za banovinske uradnike pri kraljevski banski upravi Dravsk banovine.
V Beogradu, dne 20. avgusta 1930.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovid s. r.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 199 z dne 2. septembra 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. julija 1930.: Postavljena sta v 1. skupino II. kategorije: Podlesnik Jakob, pisarniški ravnatelj v 2. skupini II. kategorije pri okrožnem sodišču v Mariboru, in Stoje« Rajko, pisarniški ravnatelj v 2. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Oprostitev plačevanja takse. Ministrstvo za finance je na podstavi čl. 5., t. 5., zakona o taksah s svojim odlokom z dne 19. julija 1930., št. 52.170, oprostilo Olasbe-no Matico v Ljubljani plačevanja takse po T. br. 1. taksne tarife za vse na državna oblastva naslovljene vloge, iz-vzemši one v civilnopravnem postopku.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in odgovorni urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaea: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mich&lek v Ljubljani.