Štv. 20. Y Mariboru 15. majnika 1873. Tečaj VII. SLOVENSKI GOSPODAR. List ljudstvu v poduk, izhaja vsak četrtek. IJst velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 trld., za pol leta 1 gld. 00 kr. za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja opravništvu. — Vsta-novnikl in deležniki tiskom, društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezne liste prodava knjigar Novak na velikem trgu po o kr. — ltokopisl se ne vračajo, neplačani listi ne sprejemajo. — Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr., in vsakokrat za kolek 30 kr. Državopravni ali narodni program? Pod tem naslovom je „SI. Narod" brž v sa-boto 10. dne t. m. prinesel odgovor na naš članek od dne 8. maja, v kterem smo Slovencem | pokazali „državnopravno" stranko*) kot tako, kterej se vsi pošteni Slovenci najložje pridružijo. „Nar." neče o tem nič slišati in poudarja vnovič svoje i z k 1 j učljivo narodno stališče v politiki. Iz tega vidimo, da ti gospodje nič ne berejo, karkoli naša — katoliško pravna — stranka v večib in manjili spisih in knjigah javlja. Ko bi to brali in resno premislili, morali bi vendar slednjič do tega priti, da v sedanji dobi nijeden po-litikar, ki hoče v imenu in na korist slovenskega ljudstva politiko delati, ne more in ne sme prezirati versko-cerkvenih vprašanj, katera so skoro v vsakem zasedanju drž. zbora na dnevnem redu in bodo še bolj potem, ako liberalni centralisti pri neposrednih volitvah zmagajo. Volja nas ni pričkati se z „Narodom" za-stran tega, kteri je „najstareji" program slovenski, le to ob kratkem povemo, da je on program najboljši, ki zagotavlja pravice na vse strani, in to je ravno državnopravne stranke program, ki bi nas lehko vse zedinil. Naj sledi zdaj članek, ki nam je že pretekli tjeden od veljavnega moža in domoljuba !bil poslan, kterega smo pa bili odložili misleč, da morebiti po prijazni besedi pridemo do kakega spo-razumljenja, kar se pa dozdaj nij posrečilo še. Berite toraj, dragi rojaki, pazljivo članek in potem sodite, kdo da vam najboljše želi. *) „Nar." pravi, da „naenkrat nov program priporočamo." Ko bi se uredništvo potrudilo citati zadnjič omenjeno knjižico te stranke, bi se lehko prepričalo, da tu ni gjvora o novem programu, nego je le federalistični program, ki je pa tudi kat. cerkvi pravičen. Vredn. „Gosp." ? Ura osodepolnega boja za prihodnost Avstrije se bliža. Neposredne volitve so dosegle veljavo državne postave. Ta postava prestavlja Avstrijo na celo novo podlogo; zgodovinski pravni temelj, na kterega so jo stoletja pozidala, ji izpodnaša in jo presnovati hoče po kopitu no-vošegnega liberalizma, ki taji in zametuje vse, kar je bilo, in si po svojih abstraktnih teorijah pre-strojiti hoče državo, cerkvo, sploh vso človeško družbo. V očigled neposrednih volitev žaluje toraj pravna- in glasno glorijo poje liberalna stranka. Poreče kdo: pa ne vsa; kajti liberalni Mladoslovenci so jim jako nasprotovali. Mi odgovarjamo: To nasprotje se nam dozdeva le na v i d e z n o; kajti večkrat je „Narod" očitno izrekel, da po tej postavi Slovencem ne more biti huje, kakor dosihmal; da tu in tam (n. pr. na Štirskem) verjetno še več svojih mož spravijo v državni zbor, kakor do sedaj. V principu so in morajo liberalni Mladoslovenci biti za neposredne volitve; kajti ni dvoma, da so neposredne volitve veliko popolniši izraz demokratizma (ljudovlade) kakor posreduje; kar je ne davno tudi Šuselka v svoji „Reformi" dokazal. Kar jim pri tej postavi po volji ni, je edino to, da se število poslancev ni povsod odmerilo po enakem merilu, in da je še tudi ta postava osnovana na stanovski zastop (Gruppensystem), kterega liberalizem sam po sebi iz cele duše črti; kajti njegov uzor je, človeško družbo razdrobiti v same atome (drobce brez razločka). Stališče pravne stranke na Slovenskem nasproti neposrednim volitvam je tedaj vse drugo, kakor stališče liberalnih Mladoslovencev. Ti vidijo le verjetno prevago Nemštva po tej postavi in pomnoženo nevarnost za slovensko narodnost; pravna stranka pa gleda na britke nasledke, ki iz doslednjega razvitja tega principa izvirati morajo — ne le v cerkvenih, marveč v zad- nji vrsti tudi v narodnih zadevah. Ako namreč starodavne zaprisežene pravice niso nič več kakor „zarjeveli pergamenti", kakor je nekdaj govoril Giskra, potem tudi vse pravice, narodne kakor one, ki si jih je kat. cerkva v teku stoletij v Avstriji pridobila, nemajo nadalje nijene stalnosti in nijenega poroštva; odvisne so edino le od volje državnih zborov^ kakor nas učijo liberalni zbori v Berolinu in na Švicarskem. — Mladoslovenci pa so izbrisali iz svojega programa vero iu cerkev; kajti s ponosom vedno ponavljajo svoje geslo: Vse za narodnost, omiko in svobodo, v tem, ko se naše geslo glasi: „Vse za vero in domovino!" Iz tega pa sledi, da pravna stranka na Slovenskem nema in imeti ne more zaupanja do centralnega volilnega odbora, kakor ga je osnovala mladoslovenska „Narodova" stranka v Ljubljani. Ta stranka bo gledala pri svojih kandidatih edino le na to, [da so narodnjaki; ali imajo kaj vere, in ktero, na to ta stranka ne gleda, kakor je nedavno „Narod" naravnost izrekel. Njej je narodnost če ne edina, pa vsaj najvekša svetinja, ktera ji tako v oči blišči, da ne vidi, da, ako se narodnost stavi na prvo mesto, kakor ona dela v svojem geslu, po tem principu ne razpade kar Avstrija, ampak nastane vesoljni prevrat po vsej Evropi; kajti nikjer še ne vidimo dovršenih narodnih držav, in kje je človek, kteri bi z ozirom na to, da se vsak živi jezik drobi v mnoga narečja in razrečja, postavim za-stran Nemčije določiti zamogel, kako dalječ sme in mora svoje meje raztegniti proti severu in jugu, proti izhodu in zapadu, da postane dovršena nemška narodna država? — Toda še tega poroštva nemarno, da bodo Mladoslovenci pri svojih kandidatih gledali edino le na njih rodoljubje, ampak po sedanjih skušnjah smo preverjeni, da bodo — in sicer še le prav ostro po šegi vseh laži - liberalcev gledali na vero, to je, da gotovo ne bodo nijenega kandidata sprejeli, bodi si še tolik rodoljub, ako je ob enem tudi določen katoličan. Kakor liberalna stranka, tako bo pa tudi naša stranka pri vsakem kandidatu gledala na vero, le v drugem pomenu; to je, tudi naša stranka ne more proti svoji vesti priporočati kandidata, o kterem že naprej ve, da bode gotovo z liberalci potegnil, kakor hitro pridejo na vrsto cerkvena vprašanja. Razvidno je toraj, da pravna stranka na slovenskem Stirskem si ne sme in menda tudi ne bode ničesar oktrojirati dala od tega odbora, kterega so na vrat na nos osnovali, izmed možev pa, kteri delajo pri raznih kat. pol. društvih, ne enega v posvet povabili. Ni tudi razvidno, v čem da bi zamogel centralni odbor nam pri volitvah biti v pomoč, kakor je priznal tudi dopis od Sa-vine v „Novicah" od 30. apr. Tiskovine, ktere utegne izdajati, bodo govorile le o narodnosti, gotovo pa ne besede o veri in priznavi zgodovinskih pravic kat. cerkve v Avstriji. Takih tiskovin pa rabiti ne moremo. Odločnost in doslednost velja, ne pa zakotna, enoplatna pravica! Kakor se na Kranjskem domoljubi ne dajo strahovati enostranskemu „centralnemu" odboru, tako želimo tudi mi, da nam nobenega kandidata ne skuša vsiliti. Po vsej cislajtanski Avstriji postopa pravna stranka solidarno ali vzajemno. V vsaki deželi brez ozira na narodnost si snuje svojo lastno agitacijo ; tako na Tirolskem, tako na Češkem in Mo-| ravskem, akoravno so tam Nemci z Lahi, tukaj | pa Slovani z Nemci namešani. Tudi pravna stranka i na Stirskem naj stopi na bojišče vzajemno brez ozira na narodnost. V Gradcu je centralni volilni odbor že osnovan in vemo za gotovo, da je pripravljen vse razglase, poduke itd., ki bodo v zadevi volitve potrebni, izdajati tudi v slovenskem jeziku in nas podpirati v vsakem oziru. Mi si gotovo ne bomo izbirali kandidatov, j ki bi bili slovenski narodnosti na kvar, temveč hočemo tudi mi samih pravih in resničnih narodnjakov, od kterih v cerkvenih zadevah edino to tirjamo, da priznajo njene zgodovinske pravice (jura legitime quaesita) v Avstriji in se v njih krepko obrambo zavežejo, to je, da ne pripustijo, da bi se po pravni poti pridobljene cerkvene pravice drugače prenarejale, kakor zopet le po pravni poti, namreč po medsebojnem dogovoru in pritrjenjn državne in cerkvene oblasti, nikakor pa ne po prekucijskem liberalnem principu, kteri trdi, da je država edini izvir vsakega prava, ki ga sme po svoji volji ali dati ali vzeti, kakor delajo liberalci na Nemškem in jih posnemati hočejo tudi liberalci v Avstriji. Ako se primeri, da so naši kandidati tudi Mladoslovencem po volji in nas hočejo podpirati — dobro; ako jim pa niso po volji, onda jim bodi svobodna steza: naj storijo, kar jim drago; zgodovina pa bo sodila o našem dejanji. Nespremljivo pa ostane naše glasilo tudi pri volitvah: „Vse za vero in domovino!" V to ime pomozi nam večni Bog! Častitim delničarjem banke „Slovenije". 29. dne maja t. 1. bode prvi občni zbor banke „Slovenije". Ker v programu tega zbora je morebiti najvažnejša točka dopolnilna volitev o pravilnikov in pregledov a lcev ban kini h računov; zato seje sešlo mnogo delničarjev v Ljubljani 9. dne t. m. v razgovor, ki so soglasno priznali, da zaželeni napredek tega vele-važnega in lepo bodočnost obetajočega zavoda je odvisen od previdnega in varčnega ravnanja in skrbnega gospodarstva. V dosego tega cilja in konca morajo se združiti vsi enako misleči delničarji. V tej stvari posredovati in hvalevredni ta namen pospeševati se je v imenovanem zboru naložilo podpisanemu odboru. Vabimo toraj uljuduo vse Častite delničarje, uaj pošljejo najpozneje do 22. maja t. 1. svoje delnice brez kuponov enemu izmed podpisanih, ki jih bode precej vložil pri blagajnici banke, legitimacijski list pa potem poslal dotičnemu delničarju. Delničarji, kterim ne bode mogoče, se osobno udeležiti glavnega zbora 29. maja, naj blagovolijo pooblastilo, ki je natisneno na hrbtu legitima-cijskega lista, podpisati in ga brž zopet nam poslati, tako, da je zadnji čas do 28. maja t. m. vse to v redu. Poleg tega pa prosimo tudi uljudno častite delničarje, naj blagovolijo naznaniti nam svoje mnenje o tem, kteri možje naj bi se postavili za kandidate pri gori omenjenih volitvah. Gledč na nasvete, po tej poti sprejete, bo-demo pri končnem skupnem dogovoru posredovali, da se zaupni možje v glavnem zboru banke „Slovenije" v opravilni svet izvolijo. V Ljubljani 12. maja 1873. Dr. K. Bleiweis, primarij dež. bolnišnice. Dr. E. H. C o sta, advokat in dež. odbornik. Josip Kušar, posestnik in trgovec. Miha P a kič, posestnik in trgovec. F r a njo Ravnikar, blagajnik dež. blagajnice. F. X. Souvan, posestnik. Ivan Vil h ar, posestnik. Gospodarske stvari. Štajarski kopirni kot izvozno blago. I. Kakor češka dežela po svojih fazanih, slovi štajarska po svojih kopu ni h že tudi v tujih deželah. Pri vsem tem pa naši gospodarji vender še vse premalo gledajo na to panogo kmetijstva, ki bi pri sedajnih trgovinskih pripomočkih lehko še bolj se povzdignila. — Od početka decembra tje do marcija najdeš kopunovo pečenko na jedilniku vsake nekaj bolj odlične gostilnice; ni je svetkovine ne veselice po Stajarskem, da bi dobro pitani kopun kot imenitna pečenka na mizo ne prišel. Tudi menj premožni čislajo izvrstni domači prirodek, ki si ga vsaj ob praznikih privoščijo; kdor koli pa dobrega prijatelja v daljnih krajih ima mu pošlje o Božiču par lepo pitanih kopunov za božičnico. Tako gredd po zimi naši kopuni na Avstrijansko, Nemško, v Italijo in celo na Francosko dalječ okrog. Statistiški popis kaže, da je leta 1869 — 1873, samo na Fi ancosko se poslalo 6000 kopunov iz Stajarskega in Kranjskega. Koliko bi se tega blaga o pravem času še le spečalo, ko bi ga dovolj dobiti bilo! Pa ravno v zimskem času in ob praznikih ga je tako težko dobiti, da se gostilničarji in drugi kupci trgajo za dobro pitane kopune, za ktere se tačas povsod poprašuje. Naj povem samo eden primer, koliko bi se tega blaga dalo v dober denar spraviti. Preteklo zimo sem podaril kupčijskemu prijatelju v Genovi 2 para lepo rejenih kopunov; kmalu potem me vpraša omenjeni gospod, ali bi mu ne mogel vsak tj eden 24—30 takih kopunov v prodajo poslati? Naročilo odstopim tukajšnemu ku-retninarju, ki pa pri vsej skrbi ni mogel več ko enkrat postreči naročniku. Cena te kuretine je lansko leto precej visoka bila, in vendar se ni do-sedaj navadno pitanje kopunov splačalo, ker je žito predrago. Kmeta sicer ne stane drago, če redi kopune, ker živijo ob mrčesih, rastlinah in njih semenu; treba je pa za pitanje koruze, da so odebelijo in prav okusni postanejo. Če umna in pridua gospodinja ume razne mekine in druge odpadke kopunom v hrano porabiti, si lehko lepega denarja prigospodari. — Vendar pa v sedanjih razmerah še misliti ni na to, da bi se izvažanje kopunov zdatno povzdignilo; popred je treba skrbeti, da se bo reja kopunov povzdignila, potem se bo po njih tudi bolj popraševalo. To se le zgoditi zamore, če se bo kakor n. pr. na Francoskem reja kuretine v v ečj i meri vpeljala. Tako bi zakladalci (liferanti) mogli prevzeti večja naročila, ter bi tudi kmetice lehko prodale, kar so priredile. Za rana pišeta in posebno kopune bi naše gospodinje lepega denarja skupile, ko bi umele ali se podučile, kako dobiti potrebne poklaje po ceni. To bi jih vnemalo, kuretinske reje marljivo se poprijeti, bi pa tudi gospodarstvu se odprli novi in lepi prihodki. — Kako dobiti ku-retini primerne klaje prav po ceni, povemo prihodnjič; želimo pa, da že to, kar smo dozdaj povedali, naše slovenske gospodinje Čujejo ali berejo. Opomba gospodarjem, ki hočejo iti na Dunaj razstave gledat. Ni dvomiti, da bi kmetijstvu na korist bilo, če bi se, kolikor le mogoče, gospodarjev kmetijskega stanii k razstavi podalo, da vidijo prelepih kmetijskih pridelkov ter spoznajo kraje in ljudi, kder jih je dobiti. Posebno koristno bi še kmetovalcem bilo viditi, kako da se polje z različnimi mašinami ali stroji in drugim orodjem obdeluje, kar bodo poskušnje na polju pokazale. Vpraša se le, kedaj da je najboljši čas za gospodarje iti k razstavi. Ta mesec sploh ni svetovati nobenemu, kajti še tudi kmetijske stvari niso v redu. Tako n. pr. poroča „Zagr. gosp. list." po „Obzoru", da so brezozirni Magjari hrvaško — slavonske razstavljalce morebiti za mesec dni izrinoli iz prostorov, ki so jim odkazani bili. — Nektere v kmetijstvo spadajoče stvari se bodo vidile ves čas do konca oktobra t. 1., druge le malo časa, in tu sem spadajo ravno stvari, ki so za gospodarje uajvažneje, namreč razstava ž i vili e in poskušnje s kmetijskim orodjem. Treba toraj za pot takošen čas odločiti, da se vidi, po posebnem namenu kmetovalca eno kakor drugo. V ta namen si naj gospodarji zapomnijo naslednje: Goveda, ovce, koze, svinje, osli in mule bodo v razstavi od 31. majnika do 9. junija (rožnika), konji pa bodo še le na jesen od 18. do 27. septembra razstavljeni. V tem času bode, morebiti največe, ki ga je svet vidil, tekmovanje s konji ali jezdarjenje za stavo, pri kterem se bodo poskušale najbolj sloveče konja-rice svet& za nagrade, med kterimi je največa 15.000 gld. Isti čas od 18. do 27. septbr. je odločen tudi za razstavljenje perutnine (kuretine), psov, maček in rib. — Divjačina živa in postreljana kakor tudi vse, kar spada v mlekarstvo, bode razstavljeno od 4.—6. okt. Važno za kmetovalce je vi-diti poskušnje s kmetijskimi stroji, s kterimi se bo delalo, kakor bo vsled vremena zemljišče pripravno , od 23. junija do 30. julija. — O p r e-divstvu z razpostavljenim orodjem bodo razgovori 18. 19. 20. avgusta. Vsi ti poskusi se bodo godili na grajščini Leopoldsdorf, 4 milje od Dunaja na morav-skem polju, in na grajščini Gutenhof, 2 milji od Dunaja. — Ker ne morejo kmetovalci večkrat k razstavi iti, in tudi ne dolgo časa na Dunaju ostati, si naj po tem naznanilu čas izberč, v kterem bo vidil,kar je vsakemu viditi koristno, in kedar more od doma. Za ljudi, ki ne zmorejo veliko denarja za stanovanje, je vodstvo razstavno najelo velik mlin blizo razstave, v kterem lebko več kot 1000 ljudi prenočišča najde. Večje spavnice imajo po 50, manjše po 8—10 postelj. V manjših se plača za noč 70 kr., v večjih pa po 50 kr.; vzeti se pa mora postelj najmanj za 7 dni. Za stanovanje v tej hiši se je treba pri vodstvu razstave pismeno oglasiti ter povedati, koliko postelj hoče imeti in za koliko časa. Dopisi. V Konjicah, 11. maja. — Dnes tjeden je sv. Florjan tako iz vedrice vlival, da se človeku ni poljubilo izpod strehe iti. Ali vkljub grdemu vremenu se je pri zboru našega kat. pol. društva toliko kmetov, domačih in ptujih sešlo, da smo se jim morali po pravici čuditi. Naj mi še kdo reče, da kmetje za takošna društva ne marajo! Imeli smo lepo priložnost se pogovoriti, kako bode, kadar nove volitve pridejo? Kmetje so nevoljni ved-nih volitev, vendar nekaj dobrega so te goste volitve le imele. Kmetje se začenjajo vpraševati: kaj je, da moramo vedno voliti? In to vprašanje jih polagoma pelje k spoznanju, da bi pri nas marsikaj drugače biti moralo, kakor je. Pred vsem je pa to veselo, da se kmetje začenjajo na svoje noge staviti ter nočejo biti več metle, s katerimi hi „purgarji" pometali. To je posebno v Konjicah in okolici očevidno. Dve občini, ki ste se pred 8 leti bile s trško združile, ste že prosile dež. odbor razdruženja, ker „kmet in purgar ne gresta pod en klobuk". Trška občina se je temu razdruženju več let ustavljala, ali zdaj je začenjala spoznavati, da „prisiljena reč nobena ni dobra", toraj tudi posiljeno združenje nekdaj samostalnik občin ne. Da bi to le tudi deželni poslanci spoznali! Ob prihodnjih volitvah dobimo brez dvombe več narodnih volilnih mož, kakor predlanjskem. Kmetje le pogumno ! Kar novo postavo zadeva, po kateri bi se imela bernja ali kolektura na denar prevreči, so vsi iz osmih far pri društvu zbrani kmetje soglasno izrekli, da bi rajši mošt in zrnje davali, kakor jo pa odkupili. „Bilo bi boljše za nas", so rekli kmetje, „in za gospode". Kak« je neki to, da pri tej odvezi glas enega samega, ki hoče plačati, več premore, kakor glas 50 drugih, ki hočejo še v „naturi" (mošt ali zrnje) odrajtovati? Je res uganjka. Iz Makol, 6. maja. (Šolske nadloge.) — Naš šolski oglednik menda ne pomisli, da je na se vzel dolžnosti starišev in njih otrok, njih v šolski zadevi zastopati. Prepričati se o šolskem uku in o rednem obiskovanji šole, je našemu šolskemu ogledniku najmanja skrb. Zadovoljen častitljivo ime šolskega oglednika nositi, misli, da so s tem njegove dolžnosti opravljene. S tem šolskega oglednika k zvestemu zvrše-vanju njegovih dolžnosti resno opominjamo; če pa svojemu poslu ni kos*), naj rajši tako skrb odloži, ker bi si skoz nemarnost v svojih vestnih dolžnostih sodbo staršev in njih otrok nakladal. V imenu več Makolčanov prijatelj šole. Iz Lembaha. V sredo, 7. maja so prišli gospodje bogoslovci iz mariborskega semenišča na našo prijazno Slovensko goro ter imeli tukaj vpričo obilne množice pobožnega ljudstva slovesno sveto mešo in pridigo k ča6ti matere božje, kraljice majnika, potem je bil majski izlet in obed pod milim nebom na šentpavelski pristavi v Limbušu. Čuli smo sopet enkrat mile glasove ubranega slovenskega petja in se nekako otožnega srca spominjali preteklih let, ko so se v Mariboru in okolici pogosto vršile narodne veselice z lepim petjem, a poslednja leta je liberalni, nemškutarski mraz vse lepe cvetlice narodnega življenja poparil. Le pri dijakih in gg. bogoslovcih še ima slovenski slavček tihega zavetja, iz kterega včasih mile pesmice glas zaslišimo. *) Taka se zvečema povsod godi, česar pa niso toliko ljudje krivi, marveč postava, ki tirja od pri-prostih ljudi, kar le dobro izučeni in veljavni storiti za-morejo. Vredn. Brž drugi den po narodni veselici je pa v omenjeno kapelico na Slovenski gori po noči neki liudodelnik pod pragom prekopal, ker vrat zavoljo močnega zaklepa ni mogel ulomiti, ter je razbil cerkvene skrinjice, ktere so pa nekaj dni poprej izpraznjene bile, in tako je težko nad eden goldinar dobil. Potem je ulomil omaro cerkvenih oblačil ter vse razmetal, seboj pa ni nič vzel. Našel je v omari ključ od tabernakelna, ga odperl, pre-sveto Rešnje Telo iz monštrancije vzel, pa vendar oboje na evangeljski strani altarja pustil, ker je spoznal, da je monštrancija iz nežlahtne kovine; samo lunulo je pretrl, in slednjič se po svoji le-sičji poti pod pragom iz kapele izmuznil, menda s kislim obrazom, da mu je hudodelstvo tako malo vrglo in vendar dušo s strahovito pregreho božjega ropa obtežilo. Za tata se ve da ne vemo, ker se skoro vsak dan na kope ciganov in drugih potepuhov brez dela okoli vlači in ubogo, z mnogimi davki obloženo ljudstvo nadleguje, človeka pa ni, ki bi tej drbali pot zaprl. Kam smo dospeli? V Makolah, 11. maja. (Žalostni nasledki pijanosti.) Iz mnogo krajev smo že čuli glas, kako da letos pijanost svoje ljubljence pobera. Tudi pri nas je ona morilka od novega leta sem že 4 možake, zrele vinske brate, pod grudo spravila. Ce bode tako še dalje šlo, utegnejo sčasoma preveč postrežljivi krčmarji svoje goste čisto zgubiti. Prvega, že postaranega, neoženjenega možaka je strupena žganjica zadušila. Bil je neki dan v slabo sloveči krčmi v družbi svojega vinskega brata, kteri mu je žganjice, kolikor je le piti za-mogel, kupoval, dokler ga ni strupena pijača na mestu zadušila in je pijanec dušo izdihnil. Drugi, tudi neoženjen, je neki večer poln vinskega duha proti domu švedral, v vodo štrbunk-nil in utonil. Nad 4 cele tedne je nesrečnež vodo piti moral, dasi je pri življenji piti ni hotel. Se le čez 4 tjedne so ga namreč bili iz vode potegnili. Tretji, ki nam je umrl, je neki oženjen prileten mož, dobro znan pijanec, kteri je le takrat trezen bil, kader vina ni dobil. Četrti mlad, 281eten mož, je 6. t. m. prav grozovitno smrt storil. Njegov malovredni oča se je bil podal s ženo svojega sina, ktera je že delj časa od svojega vedno pijanega moža silno veliko pretrpeti morala, po opravkih v SI. Bistrico. Doma ostali mož zvedši, da mu hočeta oča in žena za-rad njegove zapravljivosti oskrbnika (kuratorja) postaviti, gre pijan še tisto noč ob 10 uri po neka pisma v kočo svojega očeta. Ko se pa oča brani mu jih dati, jih vzame po sili in odide. Razsrden oča popade sekiro in gre za njim. Ne dalječ od hiše se suideta in zgrabita. Sin, močen hrust, podere očeta na tla in ga davi. Na klic starega mu pride nja vlačuga z motiko na pomoč. Z njeno pripomočjo oča sinu s sekiro glavo raz- bije in še na drobovji močno poškodva. Ali pijanec, sužen svoji strasti, še v takem stanu nima miri doma. Z razbito glavo in poškodvano drobovino še hodi od krčme do krčme svoje skeleče rane z vinom si hladit in žuga očetu in nja vla-čugi: kader zopet k moči pridem, bom oba ubil! Pa vnetje po črevah in prsih je njegovemu žalostnemu življenju konec storilo. Kot znamnje brez-srčnosti pri tem je pa še to, da se je brezvestni oča s svojim zločinstvom še nekako bahal, rekoč: Lepše je, če oča sina ubije, kakor pa, ko bi sin očeta! Mi pa pravimo: Za očeta bi pa gotovo veliko lepše bilo, ako bi bil svojega sina boljše izredil in sam pošteno živel; tako bi bil imel sam veselih dni na svetu, in bi ne bil doživel, da mu nesrečni sin prezgodaj umrje, on sam pa v ječi pravice čaka. — Naj bodo ti žalostni prigodki vsaj drugim v svarilen nauk! Od sv. Lenarta. 12. maja. (Same hudo-b i j e.) — Tukaj imamo „purgarja", Spici po imenu, ki je v nedeljo 11. maja res prav „špicasto" delal. Postavil se je namreč s žandarji in s policajem na mešno stezo ter odganjal poštene Lor-manjčane, kteri že dolžje po tej stezi k Božji službi hodijo kakor je Spici po Laškem bruse nosil. Menda je misli! s tem zabraniti, da bi tudi Lormanjčani — po njegovem izgledu — v cerkev več ne hodili. 8. maja po noči ukradli so tatovi v Lormauji kravo, 11. dnč t. m. so prišli v drugič kot pravi razbojniki. Skoz steno spležejo v hišico, v kterej ste spali mati iu poštena hči. Najprej zadenejo na hčer, ki se brž prebudi in začne kričati. Tat ji žuga, da jo pri priči ustreli, ako ne molči, in res dvakrat s pištolo po njej ustreli, pa je k sreči ne zadene. Potem pa grozovitnež sproži po materi udovici ter jo v ramo zadene. Tri krogle so našli v rani, ker je hudobnež najbrže z revolverjem streljal. Še le pred pol letom soji kiavo ukradli, zdaj si tudi več življenja zvesta ni. — Vprašamo, zakaj si sme vsak capin revolver kupiti? Ne bi li dobro bilo, puškarjem prepovedati, da ne prodavajo revolverjev, razen onim, ki prinesti dovoljenje od gosposke za to? — Iz Ptuja, 13. t. m. (Sijajna zmaga!) — Iz skupine velikega posestva so v okrajni zastop izvoljeni naslednji gospodje naše stranke: Grof Wurmbrand Gundaker, Senbeter Ivan, Druževič Ig., Pihlar Jož., Meško Jak., Kaiser Martin, Rajšp Ferdo, Jurca Ant., Svoboda Anton, Dr. J. Ploj. Prva dva skoz in skoz poštena in Slovencem pravična moža sta izvoljena namesto Vojska Jan. in Raiča B., ki sta bila nasvetovana. Ker bodo brez dvoma tudi kmetijske občine vseh 10 od narodne stranke nasvetovanih volile, imamo Slovenci večino, ako le volilci iz trga Gore svoja dva narodna zastopnika volijo, česar se je tudi nadjati. Zdravo torej vrlim volilcem ! Oljčni zbor kat. tiskovnega društva, ki se je 13. t. m. obhajal, se je vršil v naj lepšem redu in v nazočosti blizo 50 družbenikov. — Po odborovem nasvetu se je sprejela prememba §. 4., da namreč zanaprej prenehate vrsti usta-novnikov in podpornikov in ostanejo samo deležniki, ki plačujejo kakor dosihmal po 5 gld. na leto, pa prejemajo društveni list brez naročnine. (0 tej zadevi spregovorimo več o drugi priliki.) G. Hermanov predlog zastran trikratnega izda-vanja „Gospodarja" na mesec je padel. Glasna zahvala se je vender izrekla gosp. He manu, ki s tolikimi žrtvami in trudi podpira društvo in njegov list in je tudi ta predlog stavil edino le z namenom, da bi se list še bolje razširil med ljudstvom, poduka toliko potrebnim. — V nov odbor so bili voljeni gg.: Bohinec, Herman, Hrg, Hržič, Košar, Modrinjak, Dr. Pajek, Sinko, Stranj šak, in za namestnike gg. Ma-tjašič, Fleck, Lacko, Brglez. — Društveni račun priobčimo potem, ko ga bodo gg. pre-gledovalci odobrili; spremembe društvenih pravil pa takrat, ko jih c. kr. namestnija potrdi. Z navdušenim nazdravom na sv. Očeta Pij a IX., ki so 13. maja svoj 82. rojstni den obhajali, se je sklenilo zborovanje, ki je najlepše pokazalo, da je ljubezen, sloga in nesebičnost le tam, kjer vladajo prava načela. Slednjič je skupščino enoglasno in navdušeno izrekla naslednjo Zaupnico blagor, gospodu Dr. Costi v Ljubljani. Denes v Mariboru o priliki obletnice kat. tiskovnega društva zbrani družbeniki izrekajo gospodu Dr. Costi v Ljubljani svoje popolno pripoznanje in srčno zahvalo za njegovo modro, žrtovalno in brezsebično delovanje na polji javnega življenja sploh, posebno pa z ozirom na opravništvo domorodnega podvzetja „zavarovalne banke Slo venij e", ter želijo, da blagi gospod še na dalje se poteza za narod Slovenski! V Mariboru dne 13. maja 1873. Za poduk in kratek čas. Na čast stoletnici krompirjevi. Letos je 100 let, kar so se naši predniki še le prav poprijeli krompir saditi. Spodobi se tedaj, da stoletnici „velikega dobrotnika človeškega", kakor se krompir po pravici imenuje, danas od-kažemo jedno prvih mest v našem listu. Naj bi se gospodarji, ki so letošnje leto krompir v zemljo pokladali, spomnili leta 1773., ko je učeni dr. Parmentier v Parizu spisal knjigo na hvalo krompirju, ki mu jo je spisati naročila Fran- coska akademija zlasti zato, da bi zdramila kmetovalce k sajenju krompirja in tako se živež naklonil ljudstvu, ki je na Francoskem prejšnja leta hudo lakoto trpelo. In dr. Parmentier je tako izvrstno spisal to knjigo, da ga je akademija Pariška poslavila s častnim darilom, in da od onega časa so kmetovalci se odkrižali mnozih vraž, ki so jih popred imeli proti krompirju in se na Francoskem, potem pa tudi po družili deželah močno poprijeli krompirja. Od leta 1773. tedaj še le se more šteti razširjenje krompirjevega sajenja, zato je po pravici letos „stoletnica" njegova. Prvotna domovina našega krompirja je severna Amerika. Čeravno je neki Angleški trgovec s sužnimi, Hawkins po imenu, prvi 1. 1565 krompir iz Peru-a na Angleško prinesel, vendar se nihče ni takrat brigal za-nj. 20 let pozneje, to je 1585 ga je France Drake iz Virginije so-pet na Angleško pripeljal. Zdaj so ga začeli sem ter tje saditi, al le malo veselja je še bilo do njega. Razširjala se je celó vraža, da se po vžitku njegovem človeku spustijo prliaji ali gobe (Aussatz) po koži. Vse to je oviralo, da je preteklo skoro 200 let, predno so se ljudje krompirja dobro poprijeli. Res je sicer, da krompir spada med rastline, ki imajo neko omotično slrupenino v sebi; al te strupenine ni celó nič v zrelem krompirji; nahaja se le v nezrelem krompirji, v perji njegovem, cvetnih jagodah njegovih in pa v kalih krompirjevih, to je, tistih poganjkih, kedar krompir v hramih cvesti začne. Zato je prepovedano, nezrel krompir prodajati; nevarno je pa tudi pokladati cvetne jagode ali kali krompirjeve. V zrelem krompirji paje samo močič, beljakovec in gumi in pa nekaj malega druzih nedolžnih tvarin; po vsem tem je krompir tečna in zdrava jed. Ko je v Evropo in naše dežele prišel krompir, niso se ga ogibali ljudje toliko zato, da bi se bili bali strupenine, ki je v gori imenovanih delih krompirjevih, za ktere še vedeli niso; marali le zato niso za-nj, ker je bil tuja stvar, ki je niso poznali. „To ni za ljudi, to je za živino" — tako so govorili veliko veliko let povsod. Le sčasoma se jim je vrinilo prepričanje, da je krompir tudi dobra jed za človeka, in gosposke in družbe kmetijske imele so dokaj truda, da so ga kmetovalci začeli saditi. Tako je, kakor se bere v „Zgodovinskih črticah c. kr. družbe kmetijske na Kranjskem", ki jih je dr. Jan. Bleiweis na spomin stoletnice njene spisal in družba leta 1867 na svetlo dala, družba kmetijska na Kranjskem premije dajala kmetom, ki so največ čbel redili, murbovih dreves sadili, največ krompirja pridelali. Tako so se sčasoma premagale ovire, ki so zadrževale sejanje krompirja, ki je dandanes poglaviten živež ljudem tako, da od tistihmal, kar se krompirja povsod obilno sadi, nikoli v vsi Evropi na enkrat lakote ni bilo. Spodobi sa tedaj, da se hvaležni spominjamo leta 1773., po kterem je krompir dospel do tega, da so ga začeli povsod saditi. Časnik „Jura" zato predlaga, naj bi se stoletnica krompirjeva obhajala s kako posebno slovesnostjo zdaj pri Dunajski veliki razstavi. („Novice.") (Cvet nemškutarske omike.) V Mariboru, kder se je stoletja sem kakor tudi zdaj v šolah na vse kriplje nemškutarilo, smo te dni na oglih brali naslednje naznanilo: „Hirr wird ein Šalite Herr auf spät genommen. Haplaz. Rtikwerg in 1. Stok." — Pri sv. Lenartu v Slov. goricah, kjer tudi Bismarkovih „saubirtov" vse gomezi, je bla nedavno nemškutarca, zapletena v neko pravdo, pred sodnijo. Uradnik jo bara: „Imate priče?" Nemškutarca se odreže: „I hob draj pričn." Vzbudilo je to splošen smeb, kajti se „pričn", nemški „Pritschen" imenujejo ležnice, na kterih jetniki in tudi vojaki na stražah spijo. Politični ogled. Avstrijske dežele. Pretekli tjeden so se na Dunaju strašne reči godile, kterih konec še živa duša ne vidi. Dunajska borza, tržišče za ves denarni papir, je naenkrat obnemogla, tako da so nektere akcije razen državnih in drugih začasno vso ceno zgubile, druge pa več menj nizko padle. Ves pameten svet je prerokoval, da ne bode nikdar dobro, ko ustavoverna vlada dovoljuje brez konca in kraja nove banke, pri kterih so le hoteli nekteri sleparji v najkrajšem času obogateti. Naj v izgled sleparstva na Dunaju samo to povemo, da je med skoro neštevilnimi bankami tudi ena za — „konjske žeblje", „Hufnagel-Aktiengesellschaft!" Ker je borza take akcije v trgovino vzela, mnogo bank pa ni moglo obstati, se je zgodilo, kar ni moglo izostati: sleparstvo je prišlo na dan, zaupanje je vničeno. — Mnogo, malo poprej bogatih, je obožalo, čuje se o mnogih obupnih samomorih, vseh nesreč pa prešteti ne bo. — V tolažbo bodi našim bralcem, da se zgube pri državnih papirjih in obligacijah zemljišne odveze in sploh pri takih papirjih, ki niso izdani po sleparskih bankah, ni zgube bati. Tudi akcij banke „Slovenije" to čisto nič ne zadeva, ker niso v borzni trgovini, toraj jim tudi židovi cene dati ali vzeti ne morejo. Nesreča, čeravno velika zarad premnogih nedolžnih, ki bodo strašno zgubo imeli, bode pa tudi dober sad rodila: spoznati se utegne v najviših krogih, j da je vse hvalisanje o strašanskem gospodarskem napredku — gola sleparija krščenih in nekrščenih Židov, ki so nezvedenim ljudem denar iz žepov kradli in ga ustavakom na korist — pri volitvah izmetavali. — Ker pa roka roko umije, prihajajo iz Dunaja glasovi, da hoče — pomagati vlada! Bog nas tega varuj; naj si banke same pomagajo, ! ako hočejo borzo iz blata potegnoti in vzdržati. Čuje se, da bo dunajska banka (Nationalbank) po cesarski naredbi odvezana pogodbe v §. 14 pravil izrečene, da namreč več bankovcev izdati ne sme, kakor ima kovinskega zaklada v zalogi, 200 milijonov. Po tem takem bode brž izdala toliko bankovcev, da borzi do sape priti pomaga. K temu je tudi ogerski drž. zbor le z 108 glasovi proti 100 do-dovoljenje dal. Tako bi vsa država zarad dunajskih sleparjev še več papirnatega denarja vzeti morala, in da sleparjenje dalej trpi, se — Bog vedi za koliko let — odloži zravnanje med papirnatim in kovinskim denarjem! •— Delegacije so delo skončale. V dveh rečeh se niste mogle pogoditi: zastran Werndlovih vojaških pušek, kterih je ogerska delegacija samo 50.000, avstrijska pa 75.000 dovolila, razloček pri stroških znaša nad 1 milijon gld.; druga reč zadeva stroške vojnega ministerstva (699.473 gl.) za vojaško granico v prejšnjih letih; cgerska delegacija jih je stavila med skupne stroške, avstrijska delegacija pa je bila za to, da le Oger-sko te stroške trpi. Pri vkupnem glasovanji je vsaka stran pri svojem ostala, in tako se omisli menj pušek, denarji za granico so pa itak že zdavno potrošeni. — V povišanje plače skupnim uradnikom je pa oger. delegacija slednjič privolila. Kakor da se osoda neusmiljeno maščevati hoče nad vsemi ustavaki, je te dni tudi dunajski preč. nadškof Rauscher in vsa uradno-cerkveua „Volksfreundova" stranka debelo pod nos dobila. Zastopniki državnopravne stranke na dolenjem Avstrijskem, ki je štela z dunajskimi vred 68 društev, so razglasili, da prepustijo vse delo ob prihodnjih volitvah — vladinim katoličanom, kteri so vse storili, da so kat. politiška društva — opešala. V nemštvo zaljubljeni kardinal je s federa-listi vred vso državnopravno stranko v gosposki zbornici hudo žalil; iz druge strani je pa vsled Stremayerjeve pomoči za ustavoverne duhovnike mnogo jih popustilo vse politično delovanje, da se ne opečejo. Sicer je to prav žalostno, ali prepričani smo, da pride skoro čas, ko si bodo sopet vsi h krepkemu delovanju roke podali, ker se bodo prepričali, v da z Rauscherjevo katoliško stranko nič ni. če nas pa „Narod" zarad tega prigodka na laž stavlja, češ, da državnopravna stranka se ne množi, marveč v šibre gre, mu odvračamo, da bi se po njegovi logiki tudi reči moralo, ka pada federalistov stranka, ker so se ji nekteri Dalmatinci zneverili. V Ljubljani se je sestavil volilni odbor za Kranjsko, v kterem so gg.: Dr. J. Bleiweis, dr. Costa, Graseli, Jeran, Klun (pa ne tisti zavihani klun dvorni svetovalec), Murnik, Pakič, Per-me, Petričič, Pirnat, dr. Poklukar in dr. Zarnik. Ta odbor bo skrbel za Kranjsko. — Čuje se, da hoče odbor grofa Hohenvvarta med kandidate vzeti, kar je prav srečna misel. — O novem škofu še zdaj nič gotovega ni; preč. g. kanonik v Ce- lovcu, dr. Mttller, na kterega se je na Dunaju triisliio, neče neki težavne službe prevzeti. Galicija. Od poslancev sklicani zbor je z malo večino glasov sklenil, da stopijo novoizvoljeni poslanci v drž. zbor, da se pa držijo fede-lalistov. Čuden sklep! Kdo ve, kaj sklenejo po Volitvah drugi federalisti, in kakošni poslanci se na Poljskem izvolijo ? Vnenje države. V Fuldi na Nemškem zbrani preč. skoti so „ razposlali vsem dušnim pastirjem irl vernikom prekasen pastirsk list glede trinoškik postav zoper kat. cerkev. Sicer še niso postave potrjene; svojemu poklicu zvesti, zares apostolski višji pastirji pa neustrašeno izrekajo, da se takim naredbam nikdar udali ne bodo. „Deo gratias!" vsklikne k temu vrli list „Germanija." Na Spanjskem strabujejo rudečkarji posebno po mestih ljudi, vlada pa nema moči, gra-bežem se ustavljati. Cele trume ljudi beže iz dežele. Karlistom pomaga med drugim tudi — bedarija vladnih ljudi. Tako je general Belarde, ki se proti Karlistom vojskuje, razglasil bedasto povelje, da se morajo vse na samen stoječe hiše — zadelati, češ, da služijo Karlistom v zavetje, če ne, jih porušiti ukaže. To je ubogo kmečko ljudstvo silno razkačilo, ker bi ljudje morali menda skoz luknje na dimnikih v svoje hiše. — Sicer so zdaj volitve v državno skupščino, ki bo odločila, kakošna da naj bo vlada. V Rimu so se mestni capini z vojaki pulili, ker je vlada prepovedala shod, ki je bil zato sklican, da se drhal zoper samostane, v kterih redovni ški generali prebivajo, glasno zadere in poslance, ki še menda zastran dotične, na dnevnini red spravljene postave omahujejo, v strah pravi. — Italijanski kralj ne pride baje k dunajski razstavi, ker se menda francoskega naroda boji, ki ne bo mirno gledal, ako se res zgodi, kar se govori, da bi namreč Ruska in Avstrija s Prusi stopile v zvezo, ktera bi le Prusom proti Francoskemu bila na korist. Razne stvari. (Rodoljubi ptujskega vol. okraja) so v skupščini 11. t. m. dež. poslanca in odbornika gosp. Hermana soglasno postavili za kandidata pri volitvi v drž. zbor. To časti kakor rodoljube, tako tudi predragega nam Hermana, kteri utegne iz ljubezni do našega naroda tudi še to za-nj darovati, da kandidaturo prevzame. (Imenitni in grdi zapeljivci) Celjska okrožna sodnija je 11. t. m. 4 gospode celjskega mesta i zaprla kot zapeljivce od 9—14 let starih deklet, \ kterih so v kakih 9 mesecih blizo 10 grdo zapeljali. Ti čedni gospodje so: dva brata W., eden doktor zdravilstva, drugi pa trgovec; nadlajtnant B. celjskih lovcev in knjigotržec T. Menda so vsi iz šole liberalcev, ki v Celju tako silno napreduje. (Svarilo.) V Razborju nad Laškim se je , neki kmet proti ukazu gosposke podal na Kranjsko in je tam 2 para volov kupil za 600 gl., ter jih domu prignal. Gosposka to zvedši mu šiloma vzame vole, jih proda 10. t. m. na Laškem po dražbi (? Vredn.) in še kmeta obsodi v 3tedenski zapor. Res ostra je ta kazen, pa z dobrim se našim kmetom malo kedaj dopove, kako skrbno se je treba varovati, da se živinska kuga tudi pri nas ne vgnjezdi. Varujte se toraj vsaj lastne škode in kazni! (Učitelji mariborske okolice) so se ločili mestnih gospodov tovarišev, ter si pod vodstvom umnega g. učitelja Dominkuša posebno učiteljsko društvo napravili, ktero se ie 1. t. m. slovesno pričelo. Vsled tega velik razsrd na strani — menda le nekterih mestnih učiteljev, kterim je glasilo „Marb. Ztg.", glasonoša in odvetnik pa — skoz in skoz nemški — Jaksche. (Katol. političko društvo) pri sv. Lenartu v SI. goricah ima prihodnjo nedeljo 18. t. m. občni zbor v g. Leserjevem vrtu. Po primerni besedi se bode volil nov odbor, potem je veselica s tombolo. Začetek ob 4. uri po poldne. Vsi udje in narodnjaki se prijazno vabijo. Odbor. (t Ant. baron Cojz), mož v najlepšem pomenu besede, pošten narodnjak in ud našega tisk. društva, je 9. dne t. m. po sprejetih sv. zakramentih v Ljubljani umrl. Truplo se je slovesno prepeljalo na pokopališče v Predoslje nad Kranjem, kder je pokojnik grajščino in svoja posestva imel. Zastopniki vseh narodnih društev, deželni predsednik, dež. glavar z dež. odborom, mestni zastop in mnogo drugih spremilo je truplo blagega pokojnika do velike ceste, ki pelje v Kranj. Pevci iz Ljubljane in Kranja so mu nagrobnico zapeli. — Bog daj blagemu domoljubu večni mir in pokoj! Tržna cena V X V V pretekli teden Mariboru Ptuju Celj u Varaž-dinu fl. k. fl. k. fl. k. fl. k. Pšenice vagan .... 6" "60 6 30 6 "50 5 55 Rži „ .... 4 — 3 80 4 40 3 80 Ječmena „ .... — — 3 30 4 — 3 — Ovsa „ .... 2 10 2 15 2 40 — — Turšice (koruze) vagan . 4 10 3 90 4 — 3 92 Ajdo „ 3 50 3 10 4 20 3 70 Prosa „ 3 80 3 30 4 — — — Krompirja „ 1 40 1 30 2 — 1 50 1 50 2 10 1 20 1 40 Slame (v šopkih) „ 1 40 1 80 — 80 1 40 „ za steljo — 90 1 10 — 60 1 — Govedine funt .... — 30 — 32 — 32 — 24 Teletine „ .... — 29 — 30 — 28 — 24 Svinjetine „ .... — 32 — 32 — 40 — 32 Slanine „ .... — 34 — 34 — 36 36 liOterijiie številke) V Trstu 10. maja 1873: 15 32 31 62 7. Prihodnje srečkanje: 24. maja.