KITAJSKI SALOMON.
Neki kitajski mandarin je imel razsoditi o sledečem dogodku: Na bregu reke je stal hlapec ter čakal, da ga kdo prenese preko vode. K reki je prišel trgovec, vračajoč se s semnja, kjer je prodal olje. Ponudil se je hlapcu, da ga prenese čez vodo, ako mu hlapec drži med tem torbo. Hlapec jc vzel torbo, v kateri je bil slišal žvenket denarja. Ko je trgovec na drugi strani posadil slepca z ramen na tla, mu ta ni hotel vrniti torbe, temveč se je začel na ves glas dreti. Prihiteli so ljudje ter zgrabili trgovca kot navideznega roparja. Pred mandarinom je slepec tudi trdil, da mu je obtoženi hot«l vzeti torbo s denarjem, dočim je trgovec kričal, da slepec laže, ker je torba njegova. Občinstvo je bilo seveda na strani reveža slepca, Mandarin je velel prinesti posodo čiste vode, v katero je vrgel denar iz torbe ter ga nekaj časa s palico mcšal. Potcm je vodo pregledal ter izrekel sodbo: »Denar je trgovčev, lažni-vemu slepcu pa jih naštejte 50 z batino!« Ljudstvo se je čudilo, a man-darin ga je poučil: Le poglejte, kako plavajo po vodi mastni kolobarji. Dcnar je trgovčev, ker si ga je zaslužil pri prodajanju olja.