m r\r\ a Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati / občinski odbor SZDL Ljubljana-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in od- + govorni urednik PAVLE ŠEGULA, upravnik SAVO JAKULIN, Celovška cesta 121, telefon 32-011 — UREDNIŠTVO: IV. nadstropje, soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. st. 26 nadstropje, soba št. 24 (ZPM) — Tiska CZP Ljudska pravica v 7000 izvodih. Kaj je s statutom naše občine? Statut občine naj jasno začrta in samostojno uredi vsa po¬ membnejša vprašanja na vseh področjih naše občine. Zlasti naj določi temeljne pravice in dolžnosti vsakega občana ter obvez¬ nosti občinske skupščine za zadovoljevanje teh potreb. Tako bo statut občine predstavljal za vsakega občana enega izmed naj¬ pomembnejših dokumentov. V zvezi s tem se vprašujemo: • Ali je občanom res vseeno, kakšen bo statut naše oh- čine? • Kaj vse in kako bo določeno v tem statutu? • Kakšne bodo v njem temeljne pravice in dolžnosti ob¬ čanov? • Kako in v kakšnem obsegu bo občinski statut obvezoval občinsko skupščino k zadovoljevanju teh potreb občanov, kra¬ jevnih skupnosti itd.? Ker se bližamo zaključku javnega razpravljanja o osnut¬ ku statuta občine, smo zapro¬ sili predsednika občinskega odbora SZDL, tovariša ing. Marka Sveteta, da nam v zvezi s tem odgovori na neka¬ tera vprašanja, ki nedvomno zanimajo bralce našega lista. V čem je pomen množičnega razpravljanja o osnutku statuta? Statut občine je naša občin¬ ska ustava. Za daljše obdobje nam bo začrtal naše družbeno ekonomske odnose, način načr¬ tovanja oz. materialne pogoje nadaljnjega razvoja ter sploh samostojno uredil tudi vsa druga vprašanja naše občinske samouprave. Prav zaradi tega je nujno, da se vsak občan se¬ znani že z osnutkom statuta občine, ga kritično prouči in primerja z dejanskim stanjem v svoji okolici, kjer živi in de¬ la, kakor tudi z možnostmi na¬ šega nadaljnjega razvoja. V zvezi s tem naj da svoje mne¬ nje o osnutku statuta, po po¬ trebi pa naj tudi predlaga svo¬ je spreminjevalne oziroma do¬ polnilne predloge. Razumljivo je, da bomo sa¬ mo s takšnim množičnim sode¬ lovanjem, proučevanjem in do¬ polnjevanjem osnutka občin¬ skega statuta dobili in sprejeli statut občine, ki bo res naj¬ bolj ustrezal našim pogojem dela in življenja ter nudil tudi največje možnosti za še hitrej¬ ši nadaljnji razvoj in napredek naše občinske skupnosti in ob¬ čanov samih. Kako je potekala razprava o osnutku statuta? Občinski organizaciji SZDL in ObSS sta prevzeli odgovor¬ nost, da seznanita čim širši krog občanov z osnutkom sta¬ tuta. V ta namen sta tudi raz¬ delili 13.000 izvodov tiskanega osnutka statuta občine. Kjer so družbeni aktivisti v posameznih krajih in delovnih kolektivih znali z ustreznimi oblikami in načini pritegniti občane k aktivnemu sodelova¬ nju, so se razvile med občani zelo živahne, zanimive in plod¬ ne razprave. V zvezi s tem je tudi občinska komisija za sta¬ tut prejela precej "koristnih in umestnih spreminjevalnih in dopolnilnih predlogov iz Dra¬ velj, Zg. šiške, Šercerjevega, Smlednika itd. Ali ste zadovoljni z javno razpravo o osnutku občinskega statuta? S sodelovanjem občanov pri dopolnjevanju osnutka statuta občine nismo popolnoma zado¬ voljni. Ponekod volivci niso ni¬ ti prejeli osnutka statuta. Mar¬ sikje se niso poglobili vanj ter niso imeli nobenega lastnega mnenja o tem, niti kakšnih pripomb. Prepričani smo, da slab od¬ ziv občanov v nekaterih kra jevnih skupnostih kot npr. Mi lan Majcen, Litostroj itd., ni kakor ne pomeni, da je prebi¬ valcem teh območij vseeno, kako bodo v statutu obdelana razna zanje zelo pomembna vprašanja. Skrb za delovne ljudi, ki ve¬ je iz vseh poglavij statuta, bi nedvomno morala biti deležna večje pozornosti tudi v raznih delovnih kolektivih. Tako kot na nedavnih zborih volivcev, je bila tudi na sta¬ tutarnih razpravah večja ude¬ ležba občarfov zlasti na kmeč¬ kem območju naše občine. NAŠA ANKETA Ugotovite: Kateri čla¬ nek v tej števil-ki vam najbolj ugaja? Napišite to v obrazec na 7. strani ali pa kar na dopisnico ter poš¬ ljite na naš naslov! Izžrebali bomo 6 ta¬ kih odgovorov in jim izplačali po 1000 din Kaj bi bilo še storiti v zvezi z osnutkom statuta? Marsikje so. razpravljali o osnutku statuta občine ter imeli prav zanimive pripombe in dopolnitve, toda nihče še doslej ni zbral in dostavil tega komisiji za občinski statut. Zaradi tega je nujno, da povsod še enkrat pregledajo osnutek statuta ob¬ čine, zbero vse pripombe in predloge v zvezi z njim ter jih takoj dostavijo komisiji za statute. Vse poslane predloge in pripombe k osnutku statuta obči¬ ne bodo komisija za statute in tudi pristojni sveti pri občinski skupščini pregledali in uskladili z našimi objektivnimi možnost¬ mi in širšim konceptom našega ekonomskega in družbeno poli¬ tičnega razvoja. Ko bodo občani na zborih volivcev sprejemali končni pred¬ log statuta občine, bodo hkrati tudi obveščeni, kateri njihovi predlogi so bili in zakaj nekateri niso mogli biti upoštevani pri končnem osnutku statuta občine, ki ga bo nato sprejela občin¬ ska skupščina. Občani, ta list je vaš! Že večkrat smo poudarili, da nismo le list naših občinskih organov, niti list za šišenske občane, tem¬ več predvsem in zlasti glasilo občanov samih. Središče vseh naših prizadevanj je delovni člo¬ vek in njegova družina. Prav ta delovni človek naj kot proizvajalec, potrošnik in upravljalec v tem listu razpravlja o vseh vprašanjih, ki so pomemb¬ na zanj in za našo občinsko skupnost. Naš list je le dopolnitev drugih, zlasti dnevmih in tedenskih listov. Zaradi tega bomo v njem razprav¬ ljali samo o vprašanjih, ki se porajajo v naši ob¬ čini, v naših delovnih organizacijah, krajevnih skup¬ nostih, hišnih svetih ter raznih drugih samouprav¬ nih organih, zlasti pa v naših družbeno političnih organizacijah in društvih. NAS VSE PREDVSEM ZANIMA: • Kako dela naš občan? • V kakšnih pogojih živi v svojo družino? • Kaj ga v vsakodnevnem življenju najbolj teži? • Čemu posveča največ svoje pozornosti in pri¬ zadevanj? • Kakšno je njegovo kulturno in zabavno živ¬ ljenje? • Česa si v danih razmerah najbolj želi? • Kaj in kako misli tudi sam prispevati k hitrej¬ šemu napredku in dvigu življenjske ravni? Občani, ta list je Vaša javna tribuna! Pomagajte nam ga urejati tako, da boste zadovoljni z njim! Dajte nam: • čimveč predlogov za odstranitev raznih sla¬ bosti in pomanjkljivosti ter • več pripomb k raznim » kočljivim« proble¬ mom! V ta namen bomo na območju vse občine name¬ stili posebne nabiralnike, v katere boste lahko da¬ jali svoje članke, pripombe, pritožbe in zlasti svoje predloge, kakor tudi mnenja o samem listu. ZDRUŽIMO VSE SVOJE MOČI: • za uspešnejše reševanje raznih vprašanj in • za učinkovitejše izpolnjevanje vseh nalog, ki jih interesi naše skupnosti postavljajo pred nas! Pavle Šegula Kaj je novega v lej številki RAZGOVORI Z VOLIVCI - Stran 2 • Odgovori občinske skupščine na predloge zadnjih zborov volivcev • Ali res: Le čevlje sodi naj kopitar? • Kako naj razpravljamo o statutih? • Osnovna načelna stališča občanov NAŠI KRAJI IN LJUDJE - Stran 4 in 5 • Sodelovanje vseh — jamstvo za uspeh • Uspeh zborov volivcev v Dravljah • Nove programske naloge krajevne skupnosti Milan Majcen • Sodobno osemenjevanje živine na Topolu • Kako bo z nadaljnjo gradnjo vodovoda KAJ PREDLAGAJO VOLIVCI - Stran 5 • Načrtovanje in materialne osnove občine • Skrb za splošno vzgojo in izobraževanje • Skrb za znanstveno raziskovalno delovanje • Skrb za kulturno, estetsko in humanističio vzgojo • Skrb za telesno vzgojo in množično rekreacijo • Skrb za zdravje občanov • Skrb za pospeševanje in razvoj turizma • Neposredno samoupravljanje občanov • Skrb za razvoj krajevnih skupnosti • Občinska skupščina in njeni organi IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV - Stran • 42 ur na teden — kdaj in kako • Kaj pričakujemo do rekreacije • Nov pravilnik o delitvi dohodka • Krvodajalcem vse priznanje • Javna tribuna prosvetnih delavcev o osnutku občin¬ skega statuta 2 ŠIŠENSKA TRIBUNA Odgovori občinske skupščine na predloge Na zadnjih zborih voliveev so Zagotovljena so tudi finančna naročilnico za izdelavo želenih dali občani kar precej raznih sredstva za dokončno ureditev oznak oz. kažipotov, predlogov, o katerih so nato novih šol skih prostorov. J Gradnja telovadnice pri ter nanje osnovni šoli v Preski je pred pomanjka- razpravljali pristojni organi občinske skupščini odgovorili Zaradi • Ureditev imen ulic v kra¬ jevni skupnosti Hinko Smre¬ kar. Volivci so predlagali, naj nja prostora objavljamo odgo- program, medtem ko so grad- vore v skrčeni obliki in ureje- t> e ni na črti v izdelavi. videna Izdelan je investicijski se podaljšek Aleševčeve ulice preko železniške proge imenu¬ je Aleševčeva ulica, kar je že urejeno. Ulica pri Stadionu naj ne po področjih. Če katerega bralca odgovor ne zadovoljuje, naj pošlje uredništvu našega ^i^just^jšo lok** lista nove predloge, seveda do- • . _ _ . *_--- volj utemeljene, ali pa podrt*- ^ pnpraVltl vadbeni nu sploh m ve č predvidena. j/i Ugi ctrii« • Gradnja nove šole v se imenuje »Ulica prostovolj- Smledniku. Naj p rej bo treba ne g a dela«, vendar po zazidal- i. ~ Hem načrtu ta ulica pri Stadio¬ na vprašanja, odgovor. na katera želi Odgovori s podrccija k&Hure 9 Vzgojno varstveni oddelki za predšolske otroke bodo od¬ prti le tam, kjer bo prijavlje¬ nih dovolj otrok in bodo po¬ trebne prostore opremila zain- Odgovori s področja požarne varnosti O Gasilska društvo Drago- čajne potrebuje 150 m cevi in O V Zg. Šiški bo treba pro- dresirana podjetja, 'ustanove škropilnico. Sredstva v te na- blem Doma Svobode in Kluba oziroma krajevne skupnosti. 1,1 " * množičnih orga ni zacij urediti Vzgojno varstvene oddelke sporazumno z društvom za te- za šolske otroke bomo odpirali lesno vzgojo »Ilirija« ter pri postopoma in sicer pri osnov- tem upoštevati potrebe in pro- nih šolah, kjer bo to možno z gram nadaljnjega razvoja kra¬ jevne skupnosti. 9 Grad Goričane bo do jese¬ ni obnovljen in preurejen v mene bo razdelila Občinska gasilska zveza. 9 Gasilsko društvo Medvode želi večja sredstva ter kritizi¬ ra, da je občinska skupščina ozirom na razpoložljive prosto- predvidela za predračun občin¬ ske gasilske zveze le 2,200.000 din, češ da je to odločno pre- muzej. V njem bo tudi pose- Verovškovi ulici bomo preure- ben oddelek posvečen naši os- dili v pionirski klub. vobodilni borbi. 9 Gameljne, Sora in Tacen, mlečnih kuhinj s strani občin- Pri gradnji m dograditvi kul- ske skupščine bomo reševali turnih domov bodo morale so- postopoma in sicer na podlagi delovati z investicijskimi sred- ugotovitev in predlogov komi- stvi vsekakor tudi krajevne sije za mlečne kuhinje pri ob- 9 Pionirski klub v Verovško¬ vi ulici. Sedanji otroški vrtec v malo. — Tu je vsekakor treba upoštevati dejstvo, da bo naša občinska skupščina za potrebe šolskih poklicne gasilske brigade pri¬ spevala več kot 16 milijonov din. • Gasilsko društvo Sora želi Sofinanciranje skupnosti, zavodi ter gospodar¬ ske in družbeno politične orga¬ nizacije, ki bodo nato uporab¬ ljale prostore v teh domovih. Odgovori s področja šolstva in vžgete • šola Na Jami, tj. na ob- dena rekonstrukcijska dela na močju krajevne skupnosti Zg. Celovški cesti in sicer od kri- šiška, je tik pred začetkom žišča s cesto Na Jami do Dja- činskem svetu za šolstvo. Odgovori s področja cestnega prometa • Prehod za pešce pred zgradbo občinske skupščine. Z nastopom pomladi so predvi- prav tako večja finančna sred¬ stva, kajti sedaj zaradi po¬ manjkanja potrebnih tehničnih ' sredstev gasilska četa ob po¬ žaru težko pravočasno nudi potrebno zaščito. — Upoštevati je treba odgovor, ki je ome¬ njen za medvoško gasilsko društvo. Razen tega pripravlja¬ mo posebne gasilske centre na območju naše občine. 9 Požarno varnostni bazen na Topolu je nujen, obenem gradnje. Načrti so gotovi. Do- kovičeve ceste. V zvezi s tem P a bi lahko služil tudi za jav- sežen je tudi popoln sporazum je pred občinsko zgradbo pred- no kopališče domačinom in Iz- rešiti le sredstev za ta, sicer nujen in umesten predlog. Odgovori s področja telesne vzgoje • Kopališče pri Litostroju bo dobivalo ogrevano vodo iz Li- glede odkupa z dosedanjimi viden podhod za pešce, med- letnikom. Treba bo zasebnimi lastniki gospodar- tem ko bo dovoz in odvoz za vprašanje finančnih skih poslopij na lokaciji nove motorna vozila do zgradbe ob- šole. Tudi gradbeno dovoljenje činske skupščine, kina šiška in je že izdano. Začetek gradnje hotela Ilirija le iz nove Zbiral- je predviden v mesecu marcu, ne ceste. . 9 Ureditev avtobusnega po¬ stajališča. Volivci, iz Stanežič so predlagali, da bi na gorenj o čemer bomo poročali v na¬ šem listu. 9 Nova šola na območju krajevne skupnosti Dravlje bo ski cesti uredili novo postajali zgrajena v naslednjih letih. S pripravami so že začeli. Pred- šče za vse avtobuse, ki vozijo tostroja. Ta bo tudi sodeloval v smeri Ljubljane oz. Kranja, kot soinvestitor pri gradnji ko- vsem bo potrebno določiti lo- Zaradi preslabe naseljenosti v pališča, ker mu bo odprt ko- kaeijo, ki bo ustrezna tudi za tem območju postajališče za- pališki bazen nadomeščal dra- otroke iz Pržana ter nato izde¬ lati gradbeni program. 9 Nadzidava šole Franca Rozmana-Staneta v Šentvidu je enkrat še ne bo odprto. Naj- bližje postajališče je sedaj v Mednem. 9 Pokrite čakalnice na avto- predvidena. Finančna sredstva busnih postajališčih naj urede v ta namen so že določena, ni avtobusna podjetja, zaradi tega pa še izdelan program grad¬ nje. se naj krajevne skupnosti, ki gocene hladilne naprave za vo¬ do. Tudi v hladnejšem času in pozimi bo tukaj odprto javno kopališče s toplo vodo. Ne¬ dvomno je sodobno urejeno kopališče prebivalstvu naše ob¬ čine, zlasti pa šolski mladini 9 Gradnja telovadnice pri čajo neposredno na podjetje osnovni šoli Alojzija Kebeta v Ljubljana-Transport. so na tem zainteresirani obra- in športnikom nujno potrebno ter predstavlja veliko pridobi- Šentvidu. Investicijski program Napisi za naselja in kan¬ je izdelan, gradbeni načrti pa poti. Volivci v Bukovici, Polju, so v izdelavi. 9 Dozidava šole v Šmartnem Vojskem so na zborih volivcev je v pripravi ter se že priprav- predlagali, naj bi uredili na- lja gradbeni program. 9 Gradnja telovadnice pri tev. Iz lanskoletnega sklada za telesno vzgojo je v ta namen prenesenih 40 milijonov din Povodju, Skaručni, Vikrčah in ter bo tako potrebnih v ta na¬ men le še 10 milijonov din. 9 Javno kopališče na Sori pisne table pred naselji ter ka- bo dopolnjeno s prhami in ka¬ žipoti za posamezne vasi, ven- binarni ter bodo tako poveča- osnovni šoli v Vodicah. Inve- dar pa ti predlogi niso dovolj ne možnosti izkoriščanja na- sticijski program je priprav- konkretni. Nujno je predložiti ravnih pogojev za množično Ijen, gradbeni načrti pa so v izdelavi. 9 S poukom v novi šoli v tudi skico, v kateri bi bile vri- rekreacijo delovnih ljudi iz vse sane .predlagane označbe za na- naše občine. Dokončna uredi- selja ter kažipoti, kajti šele na tev tega kopališča je nujna, ker Preski bodo v kratkem začeli, podlagi tega bo možno izdati bi sicer propadli objekti, ki so že bili zgrajeni v prejšnjih le¬ tih. 9 Cenena otroška igrišča so nujno potrebna ob vsakem sta¬ novanjskem naselju. Seveda je to predvsem stvar krajevnih skupnosti in hišnih svetov, ki bi naj reševali ta vprašanja s sodelovanjem delovnih organi¬ zacij in prebivalstva samega. Odgovori s področja davčnih zadev 9 Klasifikacijo zemljišč — opravlja izključno Zavod za iz¬ mere in kataster zemljišč v Ljubljani oziroma Geodetska uprava SRS. 9 Dohodnina od kmetijstva se odmerja na podlagi razpo¬ redov katastrskega dohodka, ki ga izdela Zavod za izmere in kataster zemljišč za vsako le¬ to posebej. Te spremembe se ne morejo urejati mimo ome¬ njenega zavoda, temveč mora¬ jo biti, ,če se izvajajo med le¬ tom, potrjene od tega zavoda. Ker pa prevzemnik zemljišč (Agrokombinat oz. Kmetijska zadruga) izdaja zakupne, me¬ njalne oz. kupne pogodbe mno¬ go pozneje po dejanskem pre¬ vzemu zemljišč, se seveda te spremembe ne morejo upošte¬ vati v obračunu davčnih obvez¬ nosti. Lani je bil dosežen sporazum z Zavodom za izmero in kata¬ ster zemljišč, da je takoj po prejemu dokumentacije od Agrokombinata, Kmetijske za¬ druge oz. arondacijske komisi¬ je na enem izvodu listine ozna¬ čil katastrski dohodek za odpis družbenih obveznosti, kar je odmemi referent sproti upo¬ števal ter so zaradi tega to¬ vrstne pritožbe neutemeljene. 9 Odpis davščin zaradi po¬ zebe ozimnih žitaric na po¬ dročju .Spodnje in Zgornje Se¬ nice ter naselja Ladje je bil v 21 primerih, in sicer po sklepu občinskega sveta za družbeni plan in finance v višini 30 do 50 »/,/ 9 Davčne razporede ni moč dati na vpogled v 1. četrtletju, ker bo kataster izvršil spre¬ membe (okrog 20 tisoč) šele do konca meseca marca letos. Samo na podlagi teh spre¬ memb bo lahko občinski odsek za dohodke začel zbirati podat¬ ke za dokončno odmero dav¬ kov za tekoče leto. 9 Razporeditev v nižjo davč¬ no lestvico. Na zboru volivcev so predlagali, da se k. o. Vodi¬ ce in k. o. Zapoge razporedita v 3 skupino, tj. v 4. proizvodni okoliš. To pa je nespremenlji¬ vo, kajti to območje spada v L proizvodni okoliš, na katerih površinah še ni zaključen aron- strskega dohodka. 9 Ponovno klasifikacijo zem¬ lje je bila izvedla Geodetska uprava SRS za območje k. o. Repnje. V zvezi s tem je bil narejen tudi nov izračun kata- sterskega dohodka. 9 Davčne položnice je treba izpolnjevati z navedbo zneska, ki se razčlenjuje na socialno zavarovanje in četrtletne akon¬ tacije davka. Obračunska po¬ ložnica ob zaključku leta je iz¬ kazana v skupnem znesku, ki predstavlja neporavnan dolg za preteklo leto. Stroški za dosta¬ vo položnice znašajo 30 din. 9 Dokumentirani predlog le¬ stvic občinske doklade od kmetijstva je bil izdelan na predlog raznih zborov volivcev, in sicer so v drugo lestvico -—-»-»-*- -’-- . . - . 7 ozirom na mnhoo znaoai n j C| da nas bližnja sezona ne bo našla nepripravljene. Lahko pa rečemo: Vabimo vse, da nam dajo Občinski sindikalni svet • da je treba ustvariti po- svoje mnenje in predloge za priporoča vsem podružni- trebne materialne pogoje, zboljšanje rekreacije delov- cam, da stalno spremljajo kar pa naj ne bo le skrb nih ljudi. _ _ __ vsa dogajanja v zvezi s pre- sindikalnih organizacij, tem- D. Gvardjančič naša Delavska univerza, kd tivih, predvsem večjih, pa hodom na skrajšan delovni v ® a tudi organov upravlja- že nekaj let z uspehom orga- intenzivno delajo na tem, da čas in po potrebi takoj ener- n i a ’> _ y j ■ ? nizira in vodi izobraževanja bi uresničili objektivne po- gično ukrepajo. Neizpodbit- . • ne smemo pozabiti, da J\.j| VOCloLlQ.lCGiTl v raznih oblikah. Program goje za uvedbo skrajšanega no dejstvo je, da je realno imamo v okolici Ljubljane • • večerne politične šole zavze- delovnega časa. Povsod pa-ni izveden skrajšan delovni čas idealne pogoje za organiza- VS© k_)i lZltcHl.] © ma vidno mesto v sistemu tako. V skoraj polovici naših trenutno najkrajša pot za hi- c il° rekreacijskih središč; izobraževanja. kolektivov gredo te priprave ter in neposreden dvig živ- • z eno oz. dvodnevnimi Tudi letos smo od 3. do Prvotno je večerna politdč- zelo počasi ali pa jih sploh ljenjske ravni delovnega člo- izleti je treba izkoristiti januarja imeli na območ¬ na šola pripravila predava- ni. To velja predvsem za veka! R. B. zmogljivosti, ki nam jih za- 3 U naše občine krvodajalsko Color v Medvodah so že pre- kljub skrajšanemu delovne- o 0 skušali ta problem rešiti z , oz * r0m na njihov značaj — k— »-—— —ts * . dela. na skrajno enostaven, da ne VEČERNA POLTlCNA ŠOLA Potrebam družbene in eko- us P e * le kot prej. nomske rasti je prisluhnila mu času dosegajo glede fizič¬ nega obsega proizvodnje in rečem nesocialen način, finančnih rezultatov ter osebnih prejemkov.še lepše V številnih drugih kolek- nja v času od novembra do maja meseca za eno skupino slušateljev. Pokazala pa se je potreba po dveh skupinah v enem šolskem letu. Takšno spremembo so zlasti nareko¬ vale vse večje kadrovske potrebe. Nov pravilnik o delitvi dohodka akcijo. Kljub dobrim pri¬ pravam ni uspela, kakor smo pričakovali, saj se je od predvidenih 1440 krvodajal¬ cev odzvalo samo 1188. Raz¬ lika je sicer majhna, toda Ker so lani prikUučili podjetju Ljubljana-Transport še grajen na starih mezdnih navajeni smo postavljene nekatera podjetja (Transturist — Škofja Loka, Avtoservis odnosih. Sindikalne organi- plane presegati in ne ob- Učni načrt večerne politič- — Jesenice in Avtoprevozništvo — Slovenj Gradec), so se zacije, premislite o pravilni- ratno. ne šole je prilagojen potre- pojavile določene nejasnosti glede oblikovanja čistega do- kih in če ugotovite nepravil- Tako se je zaradi proste bam družbeno-političnih de- hodka tako, da je treba poiskati bolj konkretna merila za nosti, zahtevajte od samo- sobote letos odzvalo na ta lavcev za praktično orienta- vseh 9 ekonomskih enot. upravnih organov revizijo dan le 93 krvodajalcev v Li¬ čijo v vsakodnevni praksi in . pravilnikov o razdeljevanju tostroju. Od 145 občinskih daje zlasti poudarek vlogi Novi. predlog pravilnika o celotne delovne organizacije, osebnega in čistega dohodka! uslužbencev sta se odzvala proizvajalca v sistemu dela v- dohodku je korak k nadalj- V razpravah je bilo danih Resneje je treba pogledati l e Stane Vernik in Slavko skega samoupravljanja. njemu utrjevanju m decen- dosti predlogov in pripomb, v tiste delovne organizacije Zajec Kjer pa so bile pri- 43 slušateljev iz raznih de- tralizaciji delavskega samo- ki naj zagotovijo, da bo imel z najnižjimi kategorijami prave skrbno izvedene je lovnih kolektivov je 11. ja- upravljanja. Ekonomske eno- sleherni proizvajalec v obra- proizvajalcev, ki prejemajo bil odziv krvodajalcev mno- nuarja letos uspešno zaklju- te naj razpolagajo z delom čunski enoti svoj delež pri mesečno le od 16 do 25.000 g 0 večji kar nam zlasti do- čilo študij. To je bila doslej čistega dohodka in skrbe za ustvarjenem čistem dohodku, dinarjev. Teh primerov ni kazujejo delovni kolektivi prva skupina. Druga skupina racionalno izkoriščanje stroj- Mislim, da imamo v naši malo, saj ima še 12 % vseh tovarne Rašica, Iskra Pržan, slušateljev je začela poslu- ne opreme, voznega parka in komuni še vrsto delovnih or- zaposlenih proizvajalcev v Pluta!, Tovarna dekorativnih šati predavanja sredi meseca delitev osebnega dohodka po ganizacij, ki imajo pravilnik naši občini nizke osebne do- tkanin KOT Tacen Kerami- februarja. Ljubo Božič ustvarjenem uspehu enote in za delitev osebnega dohodka hodkc. Fr. Hribar ka Šentvid, Tapo, Unitas in < še nekateri drugi. ■ * | V I , .1 _ _ _ |v“ Posebno priznanje zaslu- Javna tribuna o solstvu v osnutku statuta občine ~b~i Gameljne in RK Smlednik sta pridobila' izredno lepo število krvodajalcev, zlasti med kmečkim prebivalstvom. Tudi delovni kolektivi Tek¬ stilne tovarne, Colorja, So¬ re, Tesnilke, kakor tudi ne¬ katerih drugih podjetij so zelo lepo izvedli krvodajal¬ sko akcijo. Vse, ki se takrat niso od¬ zvali krvodajalski akciji, va¬ bimo, da se naknadno prija¬ vijo občinskemu odboru RK Ljubljana-Šiška, Zdravstve¬ ni dom, soba št. 2, in sicer vsak dan od 8. do 12. ure, kajti klinične bolnice bodo potrebovale kri tudi v pri¬ merih težjih operacij skozi vse leto. Heda Trelc Javne tribune o šolstvu v osnutku občinskega statuta so se udeležili predvsem zastopniki delovnih kolektivov vzgojno varstvenih ustanov, kakor tudi osnovnih, industrij¬ skih in glasbenih šol ter gimnazije. Večina navzočih je bila mnenja, da osnutek statuta, ko govori o izobraževanju, vse preveč načelno obrav¬ nava status šolstva ter ne konkretizira raznih pomemb¬ nih vprašanj s tega področ¬ ja. Tako npr. osnutek statuta ne pove dovolj jasno, kakšne so pravice prosvetnih delav¬ cev, kakšno pristojnost imajo samoupravni organi na šolah in bivši šolski odbori, kako je z uvajanjem modernih vi¬ zualnih in drugih naprednih pripomočkov, kako je kon¬ kretno s standardom, štipen¬ diranjem, rekreacijo, z oseb¬ nimi dohodki prosvetnih de¬ lavcev itd. Kako je z usta¬ navljanjem popolnih in ne¬ popolnih osnovnih šol, izob¬ raževanjem odraslih itd. Predstavniki osnovne šole v Šmartnem so kritizirali, da šola že 10 let čaka na vodo¬ vod, da so sanitarije v šoli izredno kritične itd. V glavnem je razprava na prvi javni tribuni prosvet¬ nih delavcev o izobraževa¬ nju v zvezi z osnutkom sta¬ tuta občine bila res zelo ži¬ vahna, toda ... zgrešila je svoj cilj. Vrtela se je vse preveč okrog finančnih in materialnih vprašanj pro¬ svetnega delavstva in šol, vse premalo pa okrog pogla¬ vitnih vprašanj splošne vzgo¬ je in izobraževanja, ki bi jih naj osnutek statuta ob¬ delal verjetno bolj sistema¬ tično in konkretno. Jasno je, da statut občine ne more reševati raznih kon¬ kretnih problemov, ki so vezani na vsakoletni prora¬ čun občine in dane možno¬ sti. Tako predvideva letošnji osnutek občinskega proraču¬ na za družbene službe kar tretjino skupnih proračun¬ skih izdatkov, kar je dokaz, da je dana osnova za inten¬ zivnejši razvoj šolstva v naši komuni. Statut naj zagotovi predvsem enakopraven polo¬ žaj družbenih služb v ko¬ muni. Nujno bo, da bo ObSS po¬ svetil javnim tribunam pro¬ svetnih delavcev še več po¬ zornosti, saj bo na področju vzgoje in izobraževanja po¬ trebno razčistiti še več te¬ meljnih in bistvenih vpra¬ šanj. Štefan Jenko Šišenska tribuna 7 Prenos s 5. strani SKRB ZA ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO • Prioritetni vrsti red (nov člen): Ker je proučevanje in spremljanje družbeno eko¬ nomskega razvoja eden izmed glavnih pogojev, ki vplivajo na določanje celotne občinske politike, vzpodbuja in podpira občina zlasti vse tiste oblike znanstveno raziskovalnega de¬ la, ki neposredno vodijo k reševanju gospodarskih, druž¬ benih, kulturnih, komunalnih in drugih javnih problemov. Občina prav tako podpira posamezne akcije znanstve¬ nih inštitutov, zavodov in znanstvenih delavcev, ki se bavijo s proučevanjem in raz¬ iskovanjem kakršnekoli druž¬ beno pomembne problemati¬ ke, če bi to lahko uspešno pripomoglo k hitrejšemu raz¬ voju in napredku katerega koli področja dejavnosti v naši komuni. • Konkretne oblike dela (nov člen): Za razvijanje in pospeševanje znanstveno raz¬ iskovalnega dela občina: — ustanavlja ali sousta- navlja z drugimi činitelji znanstveno raziskovalne cen¬ tre, zavode in druge oblike za proučevanje in raziskova¬ nje določenih vprašanj ter pospešuje njihovo dejavnost s tem, da v ta namen odvaja določena sredstva, — podpira razvoj strokov¬ nih (kadrovskih) služb v de¬ lovnih organizacijah, — samostojno ali skupno s sosednimi občinami (mestnim svetom, okrajem itd.) usta¬ navlja službo za planiranje kadrov, ki naj bi spremljala in proučevala sedanje in pri¬ hodnje kadrovske potrebe go¬ spodarskih, storitvenih in družbenih dejavnosti, — organizira službe, ki naj bi kot sestavni del statistične in dokumentacijske službe naše občine spremljale z evi¬ denco. statistiko in z drugimi oblikami dokuihentacije ce¬ loten razvoj na področju raz¬ nih, za našo občino še pose¬ bej pomembnih dejavnosti. SKRB ZA KULTURNO, ESTETSKO IN HUMANI¬ STIČNO VZGOJO • Takoj za splošno vzgo¬ jo in izobraževanje spada v občinskem statutu skrb za kulturno, estetsko in huma¬ nistično vzgojo ter znanstve¬ no delovanje. Šele za tem se lahko navajajo druge druž¬ bene službe kot npr. tehnič¬ na in telesna vzgoja itd. Za¬ kaj in čemu tako, bo raz¬ vidno iz naslednjih dodatnih predlogov: • Načelne ugotovitve (uvod¬ ni nov člen): Prosveta, kul¬ tura, umetnost in tehnika so pomembne funkcije proiz¬ vodnje in osvoboditve dela. Razen tega imajo velik vpliv na razvoj ekonomike in na¬ prednih družbenih odnosov. Prosveta, kultura in umet¬ nost so razen tega še .po¬ membni činitelji humanistič¬ ne vzgoje in idejnega usmer¬ janja množic. Zaradi tega bo občina stremela za tem, da bodo tovrstne dejavnosti za¬ jele najširše množice obča¬ nov, zlasti pa mladine ter mladih industrijskih in kme¬ tijskih delavcev, saj so vse te svobodne aktivnosti obča¬ nov v njihovem prostem ča¬ su hkrati tudi zelo pomem¬ ben sestavni del življenjske¬ ga standarda, življenjskih pogojev, rekreacije in po¬ dobno. Z ozirom na omenjeno, bo občinska skupščina skupno z vsemi zainteresiranimi či¬ nitelji, zlasti pa z delovnimi in družbenopolitičnimi ter kulturnimi organizacijami, ki se prvenstveno bavijo s tovrstnimi aktivnostmi, izob¬ likovala enoten sistem raz¬ voja teh dejavnosti, upošte¬ vajoč pri tem prioritete, teži¬ šča v določenem času, kakor tudi cilje z ozirom na ugo¬ tovljene konkretne potrebe, pri čemer bo stremela tako za kvalitetnim in elitnim razvojem teh dejavnosti, ka¬ kor tudi in zlasti za množič¬ nim vključevanjem občanov vseh starostnih dob, zlasti pa delavske in kmečke mla¬ dine. • Oblike kulturne, umet¬ niške in tehnične vzgoje (nov člen); Občina bo zlasti raz¬ vijala in pospeševala tiste oblike in načine kulturno- umetniškega ter tehničnega vzgajanja, ki bodo v dolo¬ čenih pogojih nudile največ jamstva za svojo množičnost, kvalitetnost in učinkovitost, med temi še zlasti: — knjižničarstvo (matične knjižnice vseh vrst, zlasti pa potujoče knjižnice, predvsem po oddaljenih in manj razvi¬ tih naseljih), — klubske čitalnice z ustreznim dnevnim, teden¬ skim in revijalnim tiskom, — poslušanje in komenti¬ ranje ustreznih radijskih in televizij Sikih oddaj, — filmsko vzgojo otrok, mladine in odraslih (stalna in potujoča kina), — glasbeno vzgojo otrok in mladine, — gledališko dejavnost (poklicno, amatersko in go¬ stovanja), — razne umetniške in dru¬ ge razstave, — kulturno zabavne pri¬ reditve, 0 — tehnično vzgojo, — prometno vzgojo, — razne druge oblike lju¬ biteljske tovrstne dejavnosti, ■— razne poklicne tovrstne ustanove, ki naj nudijo po¬ trebno pomoč tej vrsti lju¬ biteljske dejavnosti. • Splošni krajevni klubi kot koordinatorji družbeno- kulturnega življenja v posa¬ meznih krajevnih skupnostih (nov člen): Težišče prosvet¬ ne, kulturne, estetske, huma¬ nistične in tehnične vzgoje je v posameznih krajevnih skupnostih, nosilci teh de¬ javnosti pa so ustrezna kra¬ jevna društva oz. interesni aktivi ter sekcije v sindikal¬ nih podružnicah ter drugih organizacijah. Vsaka krajevna skupnost naj v skladu z danimi mož¬ nostmi in pogoji predvsem razvije in okrepi splošni krajevni klub, ki naj kot družbeni center krajevne skupnosti koordinira in smo¬ trno programira ter usmerja prizadevanja vseh krajevnih organizacij, društev in akti¬ vov, da bi se tako ob koor¬ diniranem sodelovanju vseh krajevnih družbenih aktivi¬ stov doseglo enotno progra¬ miranje vse množične dejav¬ nosti ter smotrno izkorišča¬ nje vseh razpoložljivih sred¬ stev in možnosti za čim uspešnejše vključevanje vseh občanov v aktivno sodelova¬ nje na kateremkoli področju družbene aktivnosti. • Svet Svobod in prosvet¬ nih društev (čl. 122( ni ustre¬ zen naslov za družbeno vod¬ stvo občinske kulturne skup¬ nosti ter se bo v kratkem spremenil oz. prilagodil no¬ vim pogojem. • Sklad za kulturne dejav¬ nosti (čl. 123) spremeniti in znanstveno raziskovalnega vskladiti z uvodoma navede¬ nimi načeli za namenske sklade (glej čl. 113 itd.), kajti tudi tukaj je potrebna druž¬ bena kontrola nad delitvijo in uporabljanjem namenskih sredstev. ® Se lahko ustanovi kul¬ turna tribuna in center za estetsko vzgojo (gl. čl. 124 in 127). Ali se ne bi smele osnovati tudi kakšne druge oblike, ki bi pod določenimi pogoji nadaljnjega razvoja bile ustreznejše? SKRB ZA TELESNO VZGO¬ JO IN REKREACIJO • Funkcionalna razdelitev fizkulture ne spada v statut občine, ker je to zadeva fiz- kultumih organizacij. Zaradi tega odpade zadnji odstavek čl. 103. Namesto tega dodati: ... Občina podpira zlasti te¬ lesno vzgojo in druge oblike telesne kulture občanov s tem, da skrbi za sodoben in kvalitetni pouk telesne vzgo¬ je v šolah in drugih vzgojnih ter učnih zavodih, da poma¬ ga pri ustanavljanju in raz¬ voju društev, klubov, kakor tudi drugih telesnovzgojnib organizacij na svojem ob¬ močju, pospešuje in organi¬ zira propagando za popula¬ riziranje telesne vzgoje v ustreznih organizacijah in iz¬ ven njih ter tudi na druge načine skrbi zlasti za mno¬ žično rekreacijo občanov ter s tem za njihovo telesno in duševno zdravje, da bi se tako povečale njihove delov¬ ne sposobnosti ter osebno dobro počutje. • Potreben telesnovzgojni inventar (nov člen): Občana skrbi, da imajo vse šole vsaj minimalni telesnovzgojni in¬ ventar, telovadnice, letna te¬ lovadišča in igrišča, ki naj služi šolskemu pouku teles¬ ne vzgoje in razvedrilu otrok v času odmora. — Sklad za množično te¬ lesno vzgojo (čl. 113) naj bo samostojen, medtem ko naj se za vrhunski šport-osnuje medobčinski sklad pri Mest¬ nem svetu Ljubljana. Vsa sredstva iz katerega koli iz¬ vora, ki so namenjena teles¬ ni vzgoji, naj se obvezno od¬ vajajo v prej omenjena sklada, pri katerih je treba v celoti upoštevati dodatni predlog k 61. 56 in nasled¬ njih novih členov o skladih. ® Gradnja telesno vzgojnih objektov: Na koncu čl. 106 dodati še: ... in širše druž¬ beno politične skupnosti, _ če imajo te naprave in objekti mestni, okrajni ali celo repu¬ bliški značaj in namembnost. • Vprašanje prioritete te¬ lesne vzgoje (čl. 110) je v statutu preveč enostransko poudarjen v korist vrhunske¬ ga športa, kar povzroča pre¬ cej ostre množične kritike Zaradi fega je ta člen pre¬ oblikovati: Občina podpira zlasti tiste oblike in vrste te¬ lesne vzgoje, ki omogočijo množično vključevanje obča¬ nov, pri čemer ne zanemarja tudi vrhunskega športa. Zla¬ sti skrbi občina za množično rekreacijo otrok, mladine pa tudi odraslih ter zaradi tega ureja na mestnem območju občine zelenice, parke, javna kopališča, igrišča in druge naprave, in sicer sama nepo¬ sredno v občinskem merilu ali prek krajevnih skupnosti za njihove potrebe, seveda vse v skladu z nastajajočimi potrebami in urbanističnim načrtom. ® Množična rekreacija (čl. 111), dodati: Za množično re¬ kreacijo ' in domači turizem bo občina ob Sori in Savi, zlasti pa ob Zbiljskem jezeru razvijala rekreacijski turi¬ zem z odpiranjem in razvija¬ njem kopališč, čolnarn itd., kakor tudi javnih zimskih in letnih kopališč (pri Litostroju itd.) ter razne druge podobne naprave na vseh ustreznih mestih, in sicer postopoma ter v skladu z danimi mož¬ nostmi, nastajajočimi potre¬ bami in urbanističnim pla¬ nom. • Kulturna ureditev rekre¬ acijskih prostorov (nov člen): Temelj fizične rekreacije otrok in odraslih je zdravo okolje v naravi, zato občina nadzoruje in skrbi prek svo¬ jih organov oz. pooblaščenih krajevnih skupnosti, društev itd., da bodo vse zelene po¬ vršine, določene za rekreaci¬ jo, oddih in šport, predvsem na športna in otroška igrišča, kulturno urejena in vzdrže¬ vana. SKRB ZA ZDRAVJE OBČANOV • Skrbeti je za vse občane: Tretji odstavek čl. 136 spre¬ meniti: ...skrbeti za ugodne zdravstvene pogoje vseh ob¬ čanov, zlasti pa mater in otrok, kar naj omogoči pred¬ vsem zdrav razvoj otrok in mladine. • Zavarovanje zelenih pre¬ delov: V čl. 138 dodati še: ... sodeluje pri zavarovanju gozdnatih in drugih zelenih predelov, ki so pomembni za množično rekreacijo prebi¬ valstva. ® Tudi v stanovanjih in okolici stanovanj: V tretjem odstavku čl. 138 je še dodati: ... izdaja higienske ukrepe ... tudi v stanovanjih in okolici stanovanj... • Prednost proizvajalcem: V čl. 139 je zdravstveno var¬ stvo in pomoč za delavce vse¬ kakor razvrstiti pred podob¬ nim varstvom za športnike in telovadce. • Zdravstveno varstvo ži¬ vali (nov člen): Občina skrbi tudi za zdravstveno varstvo živali vseh vrst, predvsem pa za preprečevanje - živalskih kožnih, parazitarnih in vzrej- nih bolezni, in sicer prek ve¬ terinarske postaje in veteri¬ narske inšpekcije. SKRB ZA RAZVOJ TURIZMA ® Turistična služba (nov člen): Občina skrbi za pospe¬ ševanje in razvoj domačega in inozemskega turizma s tem, da skrbi za pravilno organi¬ zacijo turistične službe, ki jo lahko prenese skupno z ustreznimi sredstvi na turi¬ stična društva, ki naj skrbe zlasti za turistično propagan¬ do, turistične informacije, Nadaljevanje na 8. str. NAGRADNO ANKETIR UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika): najmanj pa ...— Ce bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov: Med prejetimi odgovori na našo anketo so bila izžrebani: Matilda Gorički, Zg. Pirniče 97, p. Medvode, Ljubija Uča¬ kar, Celovška 164, Ana Še- pec, Sojerjeva 25, Vilka Še- bela, Runkova 24 in Marjan Medvešček, Smrekarjeva 25 Vsi omenjeni naj ob prvi priložnosti dvignejo po 1000 dinarjev nagrade v upravi lista, Celovška 121/ V, soba 24. 8 Šišenska tribuna (Prenos s 7 strani). vedenih meja krajevnih skup- nizacijo predavanj, seminar- probleme družbenih . služb, reševanje strokovno tehnič- turističžno recepcijo, organi- nosti naj se v statutu označi- jev, tečajev it/±, servisnih dejavnosti itd., nih vprašanja poslovanja kra« zaciio turističnih prireditev, jo le središča (sedeži) posa- — zlasti skupno proučevati pomagati pri delu občin- jevmh skupnosti, njihovih prodajo turističnih spomin- meznih krajevnih skupnosti, in nuditi potrebno strokovno ske skupščine, kakor tudi nje- služb in servisov, kov ter opravljanje raznih ki jih bomo v zvezi s tem po- pomoč in izkušnje pri izde- nih organov ter družbeno po- — opravljati tudi razne _drugih turističnih uslug zla- stopoma urbanistično razvi- lavi perspektivnih progra- litičnih . organizacij z neneh-'druge naloge, katerih cilj je sti pa za sodobno ureditev in j ali v krajevna družbena sre- mov dela in razvoja posamez- nim mobiliziranjem subjek- zboljšanje dela in razvoja upravljanje turističnih objek- dišča z vsemi potrebnimi nih krajevnih skupnosti, ki tivnih sil, za razvoj krajevne krajevnih skupnosti na ob- tov naprav ter za pravilno ustanovami itd. Prebivalstvo morajo vsebovati in vsklaje- samouprave občanov pri re- močju občine ter zaradi tega in zdravo izkoriščanje proste- obrobnih naselij se naj nato vati tako potrebe kraja, ka- sevanju njihovih in s tem navezovati stike tudi s podob- ga časa občanov samo odloči, kateri krajevni kor tudi samih občanov, skupnih problemov. riimi koordinacijskimi organi • Geodetsko katasterska skupnosti se bo priključilo. — organizirano in sistema- — pritegniti k sodelovanju krajevnih skupnosti v drugih služba (nov člen): Geodetsko • Preveč podrobnosti o tično proučevati in reševati vrsto strokovnih kadrov za občinah, katastersko službo opravlja krajevnih skupnostih: Osnu- Zavod za izmero in kataster tek statuta občipe navaja zemljišč, ki je lahko organi- preveč podrobno razna dolo- ziran tudi za območje dveh čila o krajevnih skupnostih, ali več občin. Njegova naloga Tu bi naj bila le osnovna do- Občinska skupščina in njeni organi • Potrebna preorientacija — sveti občinske skup- . _ _ odstavek čl. 286 naj se do- je zlasti, da vodi in zagotav- ločila, vse drugo spada v sta- v sistemu in metodah dela ščine, polni tako, da se krajevni lja evidenco in zbira doku- tute krajevnih skupnosti (glej občinske skupščine: —komisije občinske skup- uradi lahko ustanove v pri- mentacijo o zemljiščih za ob- čl. 209, 212 itd.). Občinska skupščina je pred- ščine in meru velike oddaljenosti od močje občine ter da zagotav- • Zagotovitev sredstev: vsem najvišji organ družbe- — upravni organi občinske občinskega središča slabih lja vsem interesentom po- Čl. 216 je treba preoblikovati nega samoupravljanja v ob- skupščine. prometnih zvez itd ’ ne ozi trebne podatke o zemljiščih, in dopolniti, in sicer: .. . Ob, čini, zaradi tega jo je treba « Sveti in komisije ob- raje se na število prebival- __-— cinska skupscma predvidi v razbremeniti zadev, ki pome- činske skupščine (nov člen) stva. svojem proračunu določena nijo zanjo oviro pri oprav- s0 kolegijalni organi, ki lah- • Ponovna postavitev vo namenska sredstva za razvoj Ijanju njenih temeljnih ko za proučitev posameznih dilnih občtasldh uslužhe^ posamežn]h krajevnih skup- funkcij. Občinska skupšči- vprašanj iz svojega področja cev: Čl 300 dopolniti- 7 a ^ ^ določijo sami še posebne vodilna mest^^oičinskl PRAVICA OBČANOV DO STANOVANJA ITD. . _ . , , . določi, kolikšen odstotek teh n ost predvsem obravnavanju komisije ki iim nato daio unraiH 6Sta * Pr 1 a Q v . lca do . sta 0v f ' 1- sredstev bo nakazala krajevni splošne problematike na po- svo i e poročilo^n predloge 1 novnl F FF nacel ® po V , cl ' nuja ° skupnosti v posameznih četrt- sameznih družbenih področ- » orKai u občfnške f® vlae ,. postavltve (reelekci- rpS=s ‘Tsiun, šsFHFH HrFH“ s ): Občina ustvarja pogoje, vala in reševala razna Dereča razvoia občine kot celote. .. ga . kadira v občinski člen): vala in reševala razna pereča razvoja občine kot celote, svoie organe n? v statutu v katerih je občanom omogo- vprašanja s področja dela Zaradi tega naj občinska navedene ukine ali združi P _ a F t - __ nveJiavliati nravico do _ .____S__ j., _ naveaene uKme ali zaruzi ^ • Tekoče obveščanje ob ceno uveljavljati pravico do SV etov krajevnih skupnosti, skupščina prenese v delovno To lahko stori s nosehnim s, 'T dela kakor tudi pravico svo- da bi se izmeniavala medse, Dodročie svoiih svetov zade- 41 : anK0 stori s posebnim canov o delu občinske skup- izbire pokiica V ta Cojno "z SFet sTupno S?ff'i® J? %S£b sf«a prepričana^ člen): Občinska iskale najustreznejše oblike v delovno področje skupšči- s +em zboljšala učinkovitost fFFFfLJ? FFL- 0rga , n ' “““F 11 — — iskale najustreznejše odiikc v cteiovno področje SKupsci- q 7 Kn,ii5 a io -, J T : v*©«*« poslovanje delavcev zaposlo* učinkovitega dela ustanove ne telei čl 12 zveznoea in ^ i m z . D(> 1 J? a1 ^ ucinKovitost skrbijo zlasti za tekoče ob- ?„• zakona sreduje pri zaposlovanju, j e občine, stalno konferenco za izvedbo ustave!). skuDščine (nov člen)- občin *•-*r-~ opravlja poklicno usmerja- krajevnih skupnosti kot orga- • Občinski poslanci: V čl. ^ka skutSč^a ima tudi svo’ 3 ? resUjejo , ter se pri tem nje, skrbi za strokovno uspo- — SKa sKupsciina ima tuai svo- okoriščajo zlasti z sabljanje in prekvalifikacije brezposelnih ter opravlja še razne druge podobne naloge. OSNUTEK OBČINSKEGA STATUTA - _ nasled- je upravne organe m sicer: njimi oblikami: — za izvajanje zakonov in _. __. , , . ... drugih predpisov širših druž- . g . ne . deske ’ kl J lh benih skupnosti, _ ™u t d “d “ V “ Fr nizacijsko posvetovalno obli- 240 do 243 se dosledno upo- — , za izvajanje politike in “ kFevneFtoronFti ? hF ko koordinacije in sodelova- rablja izraz »odborniki ob- Predpisov občinske skupšči- £ Z d “ oreani^cit n ja krajevnih skupnosti v in, činske skupščine«, v čl. 199 ne ter njenih svetov, ....... 8 . J ’ teresu občanov. in 200 pa »član občinske ~ za spremljanje izvaja- —Klubski informativni sc- • Posebne službe: Cl. 165 . •Stalna konferenca kra- skupščine« kar je pravilneje ° StanjU mezna’“Sh P sku^ spremeniti oz. dopolniti: Za tovmh skupnosti ni pravna kajti z ukinitvijo ljudskih nj _ J! onrovl an e’zadev za stih, na katerih izvoljen?čla- zavarovanje in uresničenje 5 seba ; temveč _ izključno le ohWn«fco dnmSHn« in nj*»np ni samoupravnih organov poročajo VARSTVO ZAKONITIH PRAVIC OBČANOV zakonitih pravic in pravnih Posvetovalno koordinacijski skih odbornikov«. Menda bi občinsko skupščino in njene ni samoupravnih jses^- T “kSh”«! »3SSTS&&Ss: k "U™ c« 8 o,„. nosti^dltovnih 7 n Tugih ot- stalne konference krajevnih raz »občinski poslanec«. in druge upravne dejavnosti W>_ na postavljena vpra nih svetov, krajevnih skup- kolektivno po sklepih sej čeli dosledno uporabljati iz- nosti, delovnih in drugih or- sta lne konference krajevnih raz »občinski poslanec«. ™ “F®® “ih narisih sanja sanizacii organizira občina skupnosti ter pooblastilih po- • Stari resorni sistem ob- na posameznih področjih iz J . .. ,. gdinzacij oigamzua uucma .. kraioTmih činske mirave (čl ?R 3 ) do- pristojnosti občine, — občinsko glasilo, ki ga posebne duzb^ ki pomagajo krajevnih skup- črnske puravejcl[. 283^ do _ ^ n ’ raznih izdaja občinski odbor SZDL. kazuje, da ima občinska — za opravljanje - s čim manišimi stroški uve- m n * . . ... skupščina namen zadržati drugih zadev iz svojega de- kateremu so organi skupsci- s čim manjšimi stroski uve •Članstvo krajevnih skup, star način organizacije svoie lovnega področja v mejah ne ^dolžni dajati potrebne po- občanom, da čim hitreje in nosti.. s čim manjšimi stroški uve- • C ljavljajo svoje pravice in nosti v občinski' stalni kon- pravne koristi oz. opravijo ferenci je prostovoljno ter”o UpraVe ’ medtem k ° je Že k ' Um jih dajej ° FF omenjene občanom, č ina: ... . ni tega koordinacijskega or- službo za prošnje in pri- gana so predsedniki in taj- tožbe in . ^ niki krajevnih skupnosti, ki službo pravne pomoči. imajo do 3000 prebivalcev, Neposredno samoupravlja- za vsakih nadaljnjih 1000 pre¬ lije občanov bivalcev pa še po en član do- • Odpoklic izvoljenih pred- tične krajevne skupnosti. svoie dolžnosti *:- .7 - vrsta, zlasti kadrovsko moč- zakoni in drugi, na njihovi ter obratno tudi upoštevati V ta namln organizira ob- F FofjFF F nejših občin že sprejela Podlagi izdani predpisi ter predloge in pritožbe občanov. g mh^krajevnihi slcupnosti. Cia- funkcionalni sistem razdelit- smernice občinske skupščine kl l 1 * 1 objavljajo v tem gla¬ ve dela ali vsaj kombinirani in njenih svetov. silu ’ . ..... sistem. Vprašanje je: zakaj — Uprava občinske skup- — Javne tribune, ki jih or- in čemu vztraja naša občina ščine (nov člen) ima: gamzirajo občinski organi, pri starem sistemu ter ga na- — tajnika, krajevne skupnosti, delovne merava celo uzakoniti v svo- — temeljne upravne orga- m družbenopolitične orgam- jem statutu, kar bo pred- ne (oddelke in samostojne zac ’J e m drugi s področja . stavljalo resno oviro za poz- odseke) in njihovega delovanja, stavnikov: Po cl. 57 repubh- • Naloge stalne konference nejši prehod na kakršenkoli — potrebne organe (kra- — razna posvetovanja o Ske ustave volivci odpokličejo krajevnih skupnosti so zlasti: bolj ustrezen način delitve jfvne urade in sodnika za aktualnih vprašanjih, ki jih izvoljene predstavnike, ne pa _ nuditi pomoč pri organi- dela v občinski upravi? V prekrške). skličejo zainteresirani organi d^ 0 — samo predlog za to, zaciji novih krajevnih skup- zvezi s tem predlagajo vo- Temeljni in posebni uprav- oz. družbenopolitične orga- ter -i bo potrebno to P°P ravlti nosti ter skrbeti sploh za iz- livci, da se organizacija ob- ni organi se lahko delijo na nizacije itd., V m n -1 s- .. . , menjavo organizacijskih in činske uprave v statutu ob- notranje organizacijske eno- _ zbori volivcev, na kate- - • Hitrejše obveščanje ob- drugih izkušenj, dela le v najnujnejših* osno- te, tj. na odseke in referate. r ih imajo volivci pravico erf -t- PrVe on