410
Naši dopisi.
Izpod Karpatov 7. dec. (Konec.) — Slabe agrarne razmere ter azijatski madjarizem v uradih, cerkvi in šoli pretijo pogubiti slovaški narod, pa kar njegovo mi-serijo še najbolj povišuje, to je judovstvo, katero je celo Ogersko poplavilo ter jo kakor rak na živem telu zajeda. Madjarski aristokrati, majhni in veliki, so vajeni, denar le izdavati, pa nikakor ne si ga pridobivati. Ker pa so dandanes takošne okolnosti, da še najveći bogataši s svojim premoženjem dobro gospodariti morajo, ako na nič priti nočejo, a največi del madjarskih velikašev o umnem gospodarstvu kar pojma nima, prepušča svoja posestva v najem, in sicer najbolj judom. Jud v najem vzeto posestvo ali ob svojem obdeluje ali ga v malih parcelah za dober dobiček malim kmečkim najemnikom v odkup daje. Jud po navadi svojemu zem-ljiščnemu gospodarju dotično letno odkupnino redno plačuje, a ker stari ali mladi magnat za svoje mnogovrstne potrebščine na tem denarji nikoli dosti nima, mu iz-prva ob vsem potrpežljivi Hebrejec za dobre obresti še vrhu tega z denarjem pomaga. Magnat ali magnatic živi tako nekaj Časa brez vseh skrbi, vendar malo po malo jud denarja več tako rad ne daje, tudi letne najemnine, pravi, da ne more več odrajtovati, a zahteva, da se mu vrne posojilo, katero je z obresti vred visoko narastlo. V takošnem položaju pa si aristokratski posestnik ne more drugače pomagati, nego s tem, da svoje posestvo proda, in jud ga kupi. Tako judje postajajo veliko bolj srednji in mali posestniki povsod na Oger-skem in povsod zahaja ljudstvo z magnati vred v njihove roke in njihovo oblast. Jud, veliki posestnik ali najemnik, je veliki gospod v svojem okraji; on je cerkveni in šolski patron ter politični vsemogočnik. Vendar ti „nobel" judje še niso za narod največe zlo; prave ljudske pijavke so mali hebrejci, kateri še nimajo mnogo premoženja ter se za barantarje po vaseh naseljajo. Ti ljudje gulijo kmečko ljudstvo na vsakateri način ter v svojo last pridobivajo koče in kmetije, tako, da po nekaterih vaseh nahajaš več judov nego kristijanov, a še ti kristijani so sami revni hlapci in robotarji judom.
Bieda sa vali na narod,
K studenej  zemi ho tlači;
Jako ten ljud moj libohy
Toljko bied unašat' stači?
Res čuditi se je, kako narod slovaški toliko nezgod prenašati in strpeti more ter še na lepo srečno in slavno bodočnost upa, kakor njegov odlični pesnik Vaj an ski dalje pravi:
Prijde aj k nam už svoboda,
Bleskami do biedy hodi,
Cože sa s biedou zrobilo?
Vrahom na navstevy chodi!
Da, slovaški narod še ni izgubljen vkljub tiranič-nemu madjarizovanju in judovskemu gulenju; vkljub vsem težavam, katere ga tarejo, on še na svojih zdravih in čvrstih koreninah ipak krepko živi. Pod neusmiljenim madjarskim in judovskim gospodstvom sicer hira in otrpljen je kakor zdrava rastlina o hudi zimi; kedar mu pa sedanji mraz neha ter ga drugič vseoživljajoče solnce z milimi žarki nove svobode obsija, tedaj se na novo oživi in na novo razcvete. Saj to solnce mora vsem Slovenom prisijati: Bog daj, da bi nas skoro z vso mi-loto ogrelo, da nam sedanji mraz po narodnih vrtih preveliko škode ne stori!
411
Glede na te slovaške in ogerske razmere opomnim in opozorujem posebno na dva zla, katerih mi Slovenci z vso močjo in brižnostjo naše kmetstvo, to je jedro našega naroda, varovati moramo. Eno je to, da naj skrbimo, da se naše kmetije preveč ne razdrobijo,*) posebno o tacih pokrajinah ne, kjer ni dovolj industrije (obrtnije). Varujmo, da se pri nas ne zarodi kmetski proletarijat. Druga in najveća in najiskrenejša skrb pa nam mora biti to, da se v naše vasi in med naše kmete j udje ne naselijo, kajti kmetskemu ljudstvu ni večega zla, nego je judovstvo; kjer se to med ljudstvo zasadi in zagrize, ga moralno in materialno pogubi. Do zdaj nas po sreči še to zlo ne tare , pa zato bodimo pred njim še toliko bolj na straži, prav tako kakor pred kugo, katera v bližnjih pokrajinah razsaja. Odvračujmo vse početke, da ne bode prekasno! „Principiis obstal — sero medicina paratur" , je uže star pregovor.
V tem obziru upam, da naše vrlo duhovništvo, ki je narodno, ki svoj narod ljubi ter njega moralni in materialni blagor želi, največ premore. Naj o tem nikogar liberalne fraze o kristijanski ljubezni ne motijo: tu gre za naš lastni obstanek, ali za našo lastno pogubo. Žalostna priča tega so nam Ogerska, Galicija in vse druge dežele , kjer koli se je vzlasti po kmetih judovstvo vgnjezdilo. Kristus je učil ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, vendar ne bolj: mi pa bi ljubili bolj nam pogubno judovstvo > nego same sebe, nego naš narod, ako judovski pohlepnosti in njegovi oderušnosti naše kmetsko ljudstvo prepustimo.
Dr. Ahasverus. Z Dunaja 20. dec. (Iz državnega zbora, pa tudi o dunajskem mestnem zboru nekaj.) Drugače uže ne gre na svetu, kakor da drug druzega spodriva. Tako se godi vitezu Kalteneggerju, ne boljše pa tudi njegovim domišljevanim naslednikom ne, katerih se vsak dan eden rodi, pa se ve da redno še tisti dan pogine. — Pa tudi državnemu zboru se zadnji teden ni godilo boljše: obravnaval je in to z gorečimi meči in gorjačami obravnaval zelo imenitne predmete , — a vendar si je slavo tega tedna moral deliti z državnim zborom II., to je, z dunajskim mestnim zborom. Zato mi pa bralci „Novic" ne smejo zameriti, ako par besedic spregovorim tudi o državnem zboru II.
Znano je, da je pri dunajskem shodu ustavovercev pretekli mesec marsikatero „nemško" srce više kipelo zato, ker je ta shod sijajno pozdravilo dunajsko mesto po svojem županu, ki se je tje v ,,Sofiensaalu v tisti paradni kočiji pripeljal, v kateri se pri največih slav-nostih vozi k cesarju itd. Ravno ta mestni zbor pa se je glede naprave slovesnega plesa za poroko cesarje-viča Rudolfa zadnji eas tako nesramno in tako surovo vedel, da se je sicer zel6 potrpežljivemu cesarju liže vendar preveč zdelo , ter da je zarad „obravnav" in „preiskav" odklonil za ženitovansko slovesnost namenjeni slavnostni ples z željo, da se za-nj od mestnega zbora namenjena svota 40.000 gold, da ubogim dunajskim, katerim on s cesarico daruje 20.000 gold. ter cesarjevič tudi 20.000 gold. — To je, sme se reči, veliki pomen te neizbrisljive dogodbe o sedanji politični situaciji, — zato sem jo preteklo sredo o poldne poleg druzih novic takoj telegrafično „Novicam" naznanil, katere pa telegrama mojega niso nič omenile.**)
Prvi lavor  minulega  tedna  gre tedaj dunajskemu mestnemu zboru,   in še le drugi državnemu zboru.
*) Zalibog, da, na pr.,   na Kranjskem, ko smo pod francosko vlado bili, so se silno razdrobile.                 Vred.
**)  Telegram nam je zalibog, v taki pisavi došel, da nismo vedeli, kaj ž njim početi.                                            Vred.
Ta je, kakor sem uže v zadajem dopisu oznanil vtorek in četrtek, obravnaval postavo, po kateri naj se, ker zbornica poslancev ni še mogla pričeti obravnave za proračun celega prihodnjega leta, privoli četrtletno poberanje davkov po dosedanji razmeri, česar pa levičarji niso hoteli privoliti, zato se je pa tudi deloma zgodilo, kar sem unidan prerokoval, namreč to, da glasovali so z nami Istrijani: Vidulič, Lazarini in Franceski. Mnogo pa jih je „obolelo" za to obravnavo, med njimi tudi eden s Kranjskega,*) in tako je bila večina desnice ogromna. — Vrh tega se je obravnavala postava o Bosenski železnici od Se-nice do Sarajeva, o kateri so levičarji neizrekljivo veliko prazne slame mlatili samo zato, da bi zavlekli obravnavo zarad potrjenja g ornj ea v strij s kih poslanskih volitev. Toda vse take poskušnje — pri katerih se je poslanec Schonerer odlikoval po svojih „nobel" ma-nirah — zavrnila je desnica odločno pa mirno. — Preteklo soboto trajalo je zborovanje — ne glede na odseke, katerih eden je uže ob 9. uri zjutraj imel sejo — od 10. ure dopoldne zjutraj do 5. popoldne , ter od 7. ure zvečer do 4. ure v nedeljo zjutraj. — Pri gornje-avstrijskih volitvah poskušala je levica po govornikih (Schaup, Weber, Edelbacher in Granič) vse mogoče in nemogoče razloge, prošnje in žuganja, — a edini govornik desnice poročevalec Lienbacher jim je neusmiljeno razdejal vse njihove fraze — in z odločno večino 15 glasov so bile volitve — hud trn v peti liberalcev — potrjene. Izvoljenci gornje-avstrijski grof Durk-heim, opat Moser in vitez He i de n se ve da so se pri glasovanji umaknili iz zbornice ter niso posnemali lani izbacnjenih svojih prednikov: Gro s a, H an del na, Dehnea, kateri so celo sami za-se glasovali. — Ko-nečno so se obravnavale mnogobrojne iz niže in gornje Avstrijskega, Stajarskega, Tirolskega došle prošnje glede uravnave zemljiškega davka. Vse te dežele imajo dobiti mnogo višji zemljiški davek, in naravno je, da se tega branijo z rokami in nogami. — Levičarjem pa je ta nezadovoljnost voda na njihov mlin, trdečim, da po-vikšanja je kriva sedanja vlada, državni zbor in se ve da njega sedanja večina. Vse to pa so gole laži, — vendar pa jih nekateri verjamejo, ker se ne da tajiti, da bodo one dežele res morale več zemljiškega davka plačevati. Toda vzrok temu ni ne vlada, ne večina državnega zbora, ampak prejšnja ustavoverska večina državnega zbora, ki je tako postavo sklenila, katera centralni davkarski komisiji daje popolno neodvisnost in prostost; krivo onega povikšanja je pa gotovo tudi to — ali recimo bolj prav — pravični vzrok povikšanja je ta, da so vse omenjene dežele z Galicijo vred mnogo let mnogo mnogo premalo zemljiškega davka plačevale. Zdaj se ve da je neprijetno več plačevati, al če je tako po pravici, mora tako biti. — Pri obravnavi teh peticij sta veliko fraz skozi okno govorila Fiiren-kranz in Granič. Očitanje vladi in centralni komisiji je odločno zavrnil finančni minister Dunajevski. Jako dobro in srečno je levičarje zavračal tudi vitez Krzeczunovicz. — Dr. Rieger nasvetoval je sklep debate, rekši, da — ker so zemljiško postavo sklenili ustavoverci in ker je večina centralne komisije ustavo-verna — zdaj ne državni zbor in ne vlada nima o tej zadevi nič več odločevati. Ta nasvet je bil tudi sprejet. Glede Kranjske danes moram poročati sledeče v 3. branji centralne komisije sprejete številke: Dosedanji zemljiški davek je znašal 943.000 gold. — ako se zemljiškega davka cela svota ne spremeni, znašal bo ta davek za naprej 630.618 gold, od rodovitnih zemljišč, ki merijo 1 milijon in 635.915 oralov in so
*) Celeberrimus baron Schwegel.                     Vred.
412
vcenjena na 2 milijona in 866.448 gold. — Zbornica poslancev se je po vsem tem zatvorila in poslanci zelo trudni po obilnem delovanji so šli na počitnice. Kedaj se zopet prične zborovanje, ni še določeno.
Na Dunaji 14. dec.*) (Prešernov večer), ki ga je bila posvetila „Slovenija" 8. dne t. m. največemu pesniku slovenskemu, je bil večer lep in vspešen. Hvaležnost in pa spoštovanje zbralo je krog Slovencev tukajšnjih mnogo slovanskih veljakov in dijakov, da se skupno osiavi veliki naš pesnik. Veselo in pravedno je bilo, da ta večer je počastilo dokaj znanih veljakov, kakor: zbornice poslancev prvosednik grof Coronini, poslanci dr. Vošnjak, dr. Poklukar, grof Margheri, dr. Tonkli, dr. Vitezič,v Nabergoj, Obreza, Pfeifer, dalje prof. Stritar, prof. Suklje, prof Suman, prof. Kander-nal itd., mnogi rojaki advo&atje, mnogi vojaki dostojanstveniki Kuhnovega polka itd. Tudi ženski svet bil je mnogo in krasno zastopan. Prostorna dvorana (Zil-linger, Wieden) bila je do malega napolnjena. — Zanimivi program jel se je vršiti s pozdravom društvenega prvosednika g. E. Volčiča, ki je našteval posamezno velečastite goste in si. društva, navzočna po svojih poslancih. Bilo je društev 15 zastopanih. Da ! „Slovenija na Dunaji" veseliti se more obširne simpatije v dijaških krogih.
Ko se je odpela veličastna S. in D. Jenkova „Molitev'*, govoril je gosp. Danilo M ajar on slavnostni govor. Času primerno se nam je zdelo, da je govornik ognjevito povdarjal etično pravo, na katero se sme poleg historičnega prava naš slovenski narod opirati, ko terja svoje pravice in svoje — življenje. Gosp. govornik je izvirno, v lepi in (morda pre-) visoki besedi razvijal svojo misel in kazal na Prešerna, da on je izpregovoril besedo o slovenstvu, da on pritisnil je svoji tlačeni domovini pečat etičnega prava, prava do samostojnega življenja! — Gosp. Josip Žužek je prav spretno deklamoval Preširnovo pesen prekrasno: „neiz-trohneno srce". — Obema govornikoma donela je hvala in priznanje vsega občinstva. — Prehajaje k pevskim točkam tega večera omenim naj, da je društveni odbor pravo zadel, da za petje izbral si je pesni Prešernove: zakaj s čem naj ga lepše slavimo pesnika, kakor pa s poezijami njegovega srca. — V tem oddelu pač zasluži popolno hvalo gosp. Stanko Pir na t, ki je se svojim lepim in močnim glasom (bariton) zares slavno izvrševal nalog solista v spevih: „Nezakonska mati", „Kdo je maru in „Nezvesta". Občinstvo se je priznavaje glasilo koncem vsacega speva in se Slovenci vred veselilo se, da g. Pirnat čuti v sebi moč in nagon, skladati pesni sam , kakor se je kazalo v njegovi „Milici" (besede Cegnarjeve), ki jo je ta večer pel oktet slovenskih pevcev. Zato radostni kličemo g. Pir na tu „naprej !" — In tudi druge pevske točke so se vršile lepo. Se ve, da velja v tem vsa hvala društvenemu pevovodji g. Janu Ji riku, ki, kakor pred 10 leti še sedaj tukajšnjim slovenskim dijakom ljubljen prijatelj, se pravo slovansko domoljubnostjo vodi in vadi društvo „Slovenijo" v petji, kedar manjka v tem slovenske moči. Zato opozorujemo mile rojake v domovini na tega moža in mu sosebno z ozirom na zadnjo slavnost kličemo hvaležno : slava!
Za tem in po prebranih telegramih (došlo jih je 7, sosebno dragi: od očeta dr. Bleiweisa, od ljubljanskih znanih pisateljev, od ljubljanskih bogoslovcev) govorile so se napitnice gospodom državnim poslancem, vojakom, slovanskim kolegom - dijakom i. dr. — Od-zdravljal je na to drž. poslanec gosp. dr. Vošnjak v imenu svojih   gospodov   sodrugov  poslancev.    Govor je
*) Bode dobro došlo!                                          Vred.
imel svojo moč in svoj vspeh. Govoril je dalje in sicer dvakrat mož mladine g03p. prof. Šuklje; govoril je tako, kakor le govoriti zna vedno mlada navdušenost in pa temeljita učenost — Govorili so med prepevanjem slovanskih pesem v teku večera zastopniki vseh slovanskih stebel, primerjaje svoje velike pesnike z našim Prešernom , naglašaje vzajemnost njihovo sorodnega pevskega duha, zagotavljaje vzajemno pomoč in nadejaje se boljše bodočnosti slovanskih rodov. — Videlo se je ta večer, da v lice oholim nemškim „purSem", ki širo-koustno razvpivajo nemštvo vseučilišča itd. — hoče se slovansko dijaštvo sklepati in konečno dejanjsko skleniti, da stoji kot složna trdnjava sedaj in pozneje! Ta volja in ta nadeja bolj in bolj prodira in oživlja tukajšnje dijaštvo slovanstvo , in s to nadejo spisal sem to svoje poročilo. Da se vresniči, pomozi Bog in vzajemnost siovanska!
V Gorici 19. dec. — Moj Bog,  koliko „Dante"-ov,
„Schilleru-jev,-----in — pretesnih  ali  „preširnih"? —
Preširnov je moral človek svoje žive dni povžiti, bodisi da jih je sam bral, ali poslušati moral pri raznih šolskih preskušnjah! Mnogim so pesniki in odlični pisatelji sploh — to, kar drugim sv. Pismo, o katerem se pripoveduje, da.. ,,Hic liber est, in quo quaerit sua dogmata quisque, — Invenitet pariter dogmata quisque sua*'. Meni je aploh ljubše, če mi kdo samo, golo7 pa pravo pisateljevo sliko da, ko sliko z okvirjem po svojem okusu narejenim. Tako sliko brez okvirja sem ogleda-val v „Učiteljskem Tovariš u"; izpostavil jo je na ogled gosp. prof. J.Marn; slika je ,.Doktorja Franceta Prešerna"; črtice njegovega obraza so — spisi njegovi , ki sami za se govore. Ne, po tolikem „Preširno-vanji", kakoršno nahajamo v našem slovstvu, ni nosil g. Mara vode v morje; delo je truda vredno. Priznati mora vsak, ki je Prešerna v „Tovarišu" bral, da je bil res tak in ne drugačen. — Velik hrup je vzročila v Gorici porotno-sodnijska obravnava zadevajoča g. zdravnika dr. Jož. G o 11 in a y r - j a *) in soprogo njegovo g. Jo s i pin o G. (rojeno Carnelli evo iz Kanala). Zatožena sta bila zarad goljufije. Gospa G. namreč je jemala — kjer je mogla — denarja na posodo, ž njim kupčevala in zemljišča kupovala, premoženje pa možu prepuščala, to je, na njegovo ime prepisovala, in, ko so upniki zahtevali povračila, delala se je, kakor da ne bi mogla plačati; mož pa tudi ni hotel nič vedeti. Od 2. do 15. decembra — 11 dni — je trajala senzacij ska obravnava. V sredo je prišlo do željno in težko pričakovane razsodbe, katera se glasi: dr. Golim ayr je — ne kri v, soproga njegova je obsojena na 6 let težke ječe. Zagovarjal je zatoženca in zatoženko g. dr. Frapporti, katerega govor je bil non plus ultra. Po tožbi državnega pravdnika bi znašala vsota po goljufiji nabranega denarja čez 16 tisoč gold., porotniki pa so priznali le 6500 gold, zgoljufa-nega. O izidu omenjene obravnave se po mestu veliko govori. — Gosp. grof Samuel Gyulai je podaril 200 gold, za zimsko kuhinjo za uboge. — Po dolgem, prav lepem in gorkem vremenu imamo od včeraj dež.
Iz Maribora 15. dec.  — Narodna naša čitalnica ima
v
na Štefanovo, dne 26. decembra ob 7. uri zvečer svoj redni občni zbor. K obilni udeležitvi vabi vse p. n. ude                                                                         odbor.
Na Radovici 17. dec. — Pretekli torek proti poldne je v bližnji vasi Bol d raž silni ogenj popolno končal 3 hiše in druga k hišam spadajoča poslopja, orodja, kakor tudi skoro ves živež za ljudi in živino. Rešiti se ni dalo mnogo, deloma zato ne, ker ni bilo ljudi doma, deloma zavolj silne sape ne, ki je prouzročila, da se je
*) Z prevzv. knezonadškofom ni v rodu.                Pis.
413
ogenj nagloma razširil. Pihal je k sreči jug, o nasprotni sapi zgorela bi bila cela vas. Prihiteli so ljudje na pomoč , pa skrb nam je bila posebno ta, da se je ogenj omejil. Tudi požarna straža iz Metlike je prišla na pomoč in so njeni vrli ognjebranci po dveurnem gašenji ogenj popolnem ukrotili in tako še večo nesrečo od nas odvrnili. — Naj zato v imenu vse občine požarni straži v Metliki javno izrekam zasluženo hvalo!
M.  Grkšič, župan.
Iz Senožeškega okraja 19. grudna. — Gospod Se-
schek, tukajšnji c k. davkar, kije bil nedavno v Krško prestavljen in je vsem županom našega okraja ta le dopis poslal:
,,Gospod c. kr. deželni predsednik kot predsednik C. k. finančnega vodstva v Ljubljani me je z dekretom dne 22. novb. 1880 štv. 901/12 blagovolil v Krško pro-mestiti. Pri ti preložnosti me je častna dužnost, slavni županiji za podpora, katera sem svojmu velikokrat težavnemu poslu vedno pri gospud občenskemu predstojniku , pri častnemu starosinstvo in pri vseli vrlemo in poštenemo, Žale Bog, siromoščnemu ludstvu najdil, mojo iskreno, srčno zahvalo izreči".
Ne spuščaje se v presojevanje teh ,,ljubeznjivih besed" moramo vendar odkritosrčno povedati gospodu Seschku, da, ko bi bil on v času svojega tukajšnjega Sletnega poslovanja, prevzevši 47 000 gold, zaostalih ces. davkov, vsaj tisto naklonjenost in prijenljivost do „siromoščnega ludstva" imel, katero mu postava ne za-branuje, bil bi v mnozih kmetijskih hlevih tega re3 siromašnega okraja še kak govedni rep ostal , kjer ga zdaj žalibog v resnici najti ni.                            Zupan.
Iz Litijskega okraja 17. dec. — Gosp. Fr&nzel pl.
Vesteneck obrača, nepristranska deželna vlada pa — obrne. Prav tako! Pl. Vesteneck je, kakor Vam je znano, zopet šušmaril z volitvijo Litijskega cestnega odbora izpustivši celo kneza Windischgratza, ki tudi kaj davka plačuje, iz vrste volilcev. 81. deželna vlada ni pravilnosti Vesteneckovega postopanja odobriti mogla in zaukazaia je nemudoma novo volitev. Če imajo okrajni glavarji res tako ma'o svojega lastnega posla, da se še ukvarjajo s poslovanjem, ki spada v področje avtonomnih občin, res ne vemo, aii ne bi bilo prav, kar je zopet v letošnjem deželnem zboru trdil gosp. dr. Blei-weis, da okrajnih glavarjev po tej osnovi treba ni, kakor velja dandanes. Ker pa Vesteneck pri vsaki vo-litvi cestnega odbora kaže, da ima do cest toliko veselja, našel bi v Bosni, kamor smo uže lani mislili, da pride, obilo opravila. V Bosni je mnogo cest popravljati in delati, no, tu bi imel hvaležnega dela na kupe. Tako bi bilo njemu vstreženo, Bošnjakom pomagano, nam pa — tudi.
Iz Ljubljane. — Dvojna ogromna blamaža ustavo-vercev na Dunaji, o kateri poroča tudi naš današnji dopis z Dunaja , bere se na obrazih ustavoverski kliki privrženih „Deutschkrainerjev". Ce ona klika celo malo sramožljivosti v sebi ima, udarci s prestola cesarjevega in ministra Dunajevskega v zbornici poslancev bili so prehudi, da bi jih ne čutila debela koža one klike, katera se drzne terorizirati vladarja, zasramuje vlado in pa hujska narode.
Radostni pozdravljamo naše vrle poslance, ki so prišli po hudih bojih domov na počitnice zmagonosni, te/jim navdušeno kličemo: „slava", pričakovaje pa, da nam še marsikaj priborijo, kar ni še rešeno.
—  Pogorelcem v Rebru Novomeškega okraja je presvitli cesar daroval 300 gold, podpore.
—   {Iz seje mestnega odbora 17. dne t. m.) Gospod župan zboru naznanja pismo , v katerem se mestni na-čelnik g. Mrazovič toplo zahvaluje za dar 500 gold, nesrečnim Zagrebčanom.    Odbornik dr. Suppan poroča
o proračunu mestnega ubožnega zaklada za leto 1881., po katerem se bode potrebovalo 19.338 gld., premoženja pa ima 14.357 gold., — zato bo treba prima nj kavo 4981 gold, pokriti iz me3tne blagajnice. — Pri šolskem zakladu tudi znaša pri manjkava 3696 gold., katero bo treba pokriti iz mestne blagajnice. — Za napravo mestne klavnice, katera mora do meseca oktobra 1881. leta dozidana biti in v kateri se bode vprihodnje morala klati vsa živina, katere mes6 itd. se v Ljubljani povžije, je bilo dovoljeno 145.501 gold. 36 kr. Zidala se bo pa jako potrebna klavnica na spodnjih Poljanah blizo fabrike, ki dela vžigalice. — V tej seji je nemška večina odborova vitezu dr. Kalteneggerju, ki je 18 let tudi mestni odbornik bil, podelila častno meščanstvo; narodni odborniki, čeravno, kakor je odbornik Jurčič v njihovem imenu objavil, pripoznaje večletno marljivo delavnost viteza dr. Kalteneggerja v mestnem zboru, niso glasovali za to počeščenje iz političnega stališča zato, ker je deželni glavar zmerom bil odločen nasprotnik narodni stranki. Mirno in brez vse debate se je stvar izvršila.
—  (Pozor možje, ki imate pravico voliti v zbornico kupčijsko in obrtnijsko!) V soboto je zadnji dan za reklamacije (pritožbe), če kdo ni ali ne v pravo vrsto vpisan v imeniku volilcev.
—  Koncem tega meseca ima se tudi izvršiti šte-viljenje ljudstva po vseh deželah našega cesarstva, kakor postava od leta 1869. veleva, da se ima vsacih 10 let ponavljati.
V „naznanilnico", ki jo gosposke izdajajo, se ima poleg imena, spola, starosti, rojstnega kraja, vere, stanu itd. zapisati tudi „o bče valni j ezik" (Umgangs-sprache) človeka. To je pač čudna beseda „občevalni jezik" — ali je to materni jezik ali narodnost? Po pravici stavita v časniku „Karntner Volksstimme" vprašanje dva gospoda: en Lah, ki na Dunaji uže veS let pri trgovski hiši služi, pa celi dan z ljudmi le nemški občevati (govoriti) more: ali je zato Nemec, pa ne Lah po rodu in srcu? — drugi pa duhovnik Slovenec po rodu in srcu, pa služi v čisto nemški fari in le nemški občevati more: ali je zato Nemec? — Ker se ljudstva ne številijo zato, da bi se zvedelo: ka-košen jezik se govori v enem ali drugem kraji, je pravo le to, da se vpiše za Slovenca vsak, ki je po rodu Slovenec in čegar materni jezik je slovensk. To naj je vsacemu vodilo v slovenskih krajih, sicer bodo nas Slovence prerodili v Nemce ali Lahe.
—   S številenjem ljudi v našem cesarstvu zadnje dni tega meseca bode se vršilo tudi številenje živine. Ker je po novi osnovi to številenje nekako drugače od poprejšnega pre i 10 leti, prosilo je si. ministerstvo kmetijstva vse družbe kmetijske in tedaj tudi našo družbo, naj bi njene podružnice pri tem delu na pomoč bile c. k. okrajnim glavarstvom, če ona kakega pojasnila potrebujejo. Centralni odbor se je zategadel obrnil do vseh podružnic kranjskih.
—  Gosp. Jurij Subic, akademični slikar in vele* cenjeni naš rojak , ki je pred letu dni bil iz dunajske akademije umetnostmi pozvan v Atene, daje ondi slikal, podal se je uni teden v Pariz, da bi še tudi tam nadaljeval svoje študije kake 3 mesece.
—  Radostni beremo v zadnjem listu „Slov. Gosp." novico, da ni v jamo padel, njemu uže kopano od dveh višjih štajarskih strani, prečaatiti gosp. dr. Gregorec. „Slov. Gospodar" namreč v navedenem listu objavlja, da „vrednik „Slov. Gosp/' in profesor bogoslovja ostane tudi zanaprej č. g. dr. Gregorec." — To je kratka in mirna objava, ki pa nam vse povć, česar smo želeli iz* vedeti z Dunaja, pa tudi pričakovali.
414
—   Prečastiti gospod Fr. Beda, nas rojak in duhovnik trapiskega samostana v Maria-Zvezdi pri Ban-jaluki v Bosni, je bil pretekli teden na poti na Dunaj v Ljubljani z naznanilom, da se novi misij on Tra pisto v snuje v južni Afriki in da za izvršitev tega velikanskega podjetja potrebuje delavcev (poljedelcev in različnih rokodelcev) pa tudi novincev za samostan trapistov. Ker je poklic očetov Trapistov poleg razširjevanja katoliške vere tudi odgoja otrćk in obdelovanje polja, vrtov, vinogradov itd., zato vabi prečastiti oče Beda v 51. listu „Danice", naj k osnovi tega novega misijona v Afriki, kjer je nekdaj tudi nas Knoblehar posloval, pripomorejo tudi Slovenci z mi-lošnjami in pa s tem , da gredo novinci ž njim in pa delavci. „Danica" je v navedenem listu razglasila p o-ziv gosp. očeta Beda, na katerega opozorujemo tudi naše čitatelje z dostavkom, da v prihodnjem listu bodo tudi „Novice" ponatisnile oni poziv.
—  V Ljubljani smo se čudili, da smo prve dni tega meseca imeli zaporedoma toliko debele megle, — kaj pa hočemo še le o tem reči, da v Milanu na blaženem Laškem imeli so 9. dne t. m. tako debelo meglo, da se ni ne za korak na ulicah naprej videlo, in se je zategadel sila veliko nesreč ljudem in vozovom pripetilo, 10 ljudi je celo smrt storilo, ki so povoženi bili ali pa v vodo padli. Pravijo, da leta 1775. je enaka gosta megla ležala Da Milanu.
—   (V gledišči) v nedeljo predstavljena slovenska igra „Umetnost in narava" je, vkljub temu, da ni „naše gore list", privabila še precejšnje število občinstva; igra sicer se je v obče dobro vršila, posebno ste se odlikovali gospici Nigrini-ovi; tudi gosp. Kajzel je, kakor zmerom , na vrhuncu svoje naloge stal. Čudno, da noben časnik ni poprej objavil te predstave.
— (Močvirski odbor) ima prihodnji četrtek 30. dne t. m. v mestni dvorani svojo sejo, v katero se vljudno vabijo gospodje odborniki.
— (Dvojna božićnica.) Ena bo v dekliški sirotišnici na spodnjih Poljanah, pri kateri bodo tudi si-rotišni dečki nazoči, v četrtek 23. dne t. m. popo-ludce ob 4. uri, — druga pa Vincencijeve družbe v Alojzijevišči na zgornjih Poljanah prihodnji torek, 28. dne t. m. popoldne ob 5. uri. K obema veselicama, ki se napravite na korist sirotam, se uljudno vabijo dobrotniki in dobrotnice ubozih otrok.
— (Pobirki iz časnikov,) V 140. listu pripoveduje „Slovenec", da „se sožiganje slovenskih časnikov" nadaljuje; pretekli teden ponoči namreč je pridrla v neko tukajšnjo kavarno „vesela" družba in planila po .,Bren-celjnu" in ga sožgala; „Slovenca" pa je previdni strežaj komaj otel." — Gospoda! tako ne dela inteligenca, katera ve, da sožiganje komu nevšečnega lista ni kritiko-vanje, katero bi nepristranskemu občinstvu imponirale, nego, da spada v podlo orožje petrolerjev.