štev. 21	KedeSfa, 22. maja	1932
France Poâîîpntht
čuvaji
Tonč je zažvižgal. Nič odziva. Ponovno in ostreje je eabrlizgal. Daleč v logu se je odzval kratek lajež.
»Aha, to je Pik.« — Tonč je postavil dlrjii ob usta, da je odmevalo v tisto smer: »Heee! Kaaaro! Piiik! Takoj sem, pravim!«
Bolj in bolj se je čuk> žalostno cviljenje. In zdaj pa zdaj pretrgan lajež. Psov pa od nikoder.
»Hentaj no,« se je zdajci zaskrbljen
gel sam pomagati nesrečnema brartoa.
Previdno je stric Jerneje razklenil grozno nazobčano čeljust železnega volka. Z mahom je ranjenemu otrl kri z rane in mu nogo prevezal z žepnim robcem.
»Ti revež ti neprevidni!« je božal Kara.
Pes Je milo pogledoval in p r+vzđi «rova! skelačo nožico. Ko sta zrla vanj, se je od sočutja razložilo Tonču kakor

«tvfenfl strte Jerneje, »kaj »e je nefcf
«godilo?«
Hitela sta po Iogti. Vedno bližje se je oglašalo cviljenje, kakor bi jokal otrok.
»O, preklemarro! O, praklemano!« je prav sočutno jadikoval stric Jerneje. »Saj sem slutil, da bo kaj takega.«
Kaj se je zgodilo? Prav enostaven, toda bridek dogodak: Pik In Karo sta sledila lisico in je Karo zašel v nastavljeno past. Železni volk ga je neusmiljeno trdo prijel za dasno nogo, zlomil mu je kost in je brizgnila kri.
Tako ujetega in cvilečega zaracR strašnih bolečin sta ga našla Tonč in stric Jerneje. Pik jima je obupan priletel nasproti — siromak nikakor ni mo-
statfca Jerneje«. Se Pik Je bB otožen ta
nemiren. Ej da, tudi žival je usmiljena
m usmiljanja vredna. Toda--
Toda, kaj bi se mučil nesrečni Karo! Stric Jerneje, ki je imel kot gozdar že toliko opravika s psi, je naglo premislil: Kdor je zalazel v železno past, ne bo nikoli več za rabo in službo pri hiši. Nikoli več — Karo, — nikoli več se ne bo zacelila tvoja noga! Mar naj se po treh mučiš skozi življenje, — sabi in drugim v nadlego!
»Veš kaj, Tonč,« Je povzel strte Jeir-nejc, »pojdi s Pikom domov in povej, kaj s: je zgodilo. Jaz pa vzamem Kara s seboj in ga bom celil. Jutri pa pridi pogledat.«
Tafe> se Je зсроЗВо.
In ko je dragi dan prišel Tonî res zaskrbljen za log, mu je stric Jerneje povedal resnico:
»Karo se je mučil in mučil. STlovfto Je jokal. Nu, pa sem ga rešil trpljenja. Ponoči sem ga zastrupil in pokopal
tamle — globoko pod hra-stom.» •
In zdaj sita bila sama: Tonč in Pik.
Da, čisto osamljena sta se čutila. In zato je bilo njuno prijateljstvo še bolj tesno. Pik se je tako navezal na Tonča, da mu je torbo nosil v šolo. In ko je bil pouk končan, ga je natančno ob uri spet čakal pred šolskim poslopjem.
Ali usoda je tako hotela, da tudi Piku niso bila šteta dolga leta. Se tisto jesen je tudi njega dohitela nesrečna smrt.
Po Mihalovem je bilo, že v začetku oktobra. Noči so bile jasne, da je Pika večkrat prešinil mraz, ko je straži! okrog Jelarjeve domačije. In tako se je navadil, da je proti jutru rad smuknil v žebljarjevo graščino. Skozi tisti skrivni vhod se je splazil na zadnji strani poslopja, kamor je časih zahajal s Ton-čem v skrivališče. Na parno je zlezel in se zaril globoko v otavo. V tej zapuščeni hiši ga nihče ni motil in je lahko mirno presipal zasluženi počitek po nočnem straženju.
Nekega jutra je po trgu zadonel gasilski rog: Na pomoč!
Gorela je žebljairjeva graščina.
Pri špranjah nad kovačnioo so se izmuznile iskre in zanetile leseno tramov-je. Mahoma je ogenj objel ves gornji del poslopja — visoko so švigali plameni, s treskom se je rušilo tramovje.
O, to je bil požar, kakor v trgu že iiolga leta niso pomnili enakega.
Gasilci so prihiteli z brizgalno, pomagali so pri reševanju tudi mnogi drugi. Žebljar Gromada je divjal in celo preklinjal samega sebe in svojo graščino. Oče Jelar pa je pogledal zdaj na goreče poslopje, zdaj na svojo domačijo. Ves je bil v skrbeh, da se iskre ne bi prenesle na njegov dom. Toda ozračje je bilo mirno.
Psa Pika, ki Je trdno ta brezskrbno spal na otavi, je kmalu po nastanku požara zdramilo prasketanje in smrad po dimu. Skočil je z ležišča in se znašel na lesenem hodniku. Begal je po njem — ali od povsod so že lizali plameni kakor peklenski jeziki. Ko se je pognal m lesene stopnjice, so se utrgale m se je iznad podboj zrušil goreči tram. Tre-
Sffl Je Haiiavoosl na Pika k ga ufiS, Gorelo јз do poznega popoldne.
Usoda nesrečne Vidre
Tonč je bil odrasel in oče Jelar ga je dal v mesto, da se užene in si nabere nasvetov, ki jih bo nekoč potreben novi gospodar na Jelarjevi domačiji.
Več psov je že menjalo službo pri Je-larjevih, nobeden se ni kaj posebno odrezal in niso o njih znana nobena junaštva
Muri, nizek, črnkastorjav in godr-njav pesjak, je neusmiljeno rad preganjal kokoši. Tako se je-kaj hitro zameril gospodinji iin so ga odpustili iz službe — to se pravi: odgnal ga je neki kmet iz Zahriba ...
čuvaj, ki ga je nato dobil Jelarjev oče v Celju je bil volčjak precej čiste pasme. Zelo bister, toda nevaren. Ze v petem mesecu starosti je bil preveč hud. Klicali so ga čuvaja, a v resnici ni bil kaj prida čuvaj. Rad se je spopadal in klal z velikimi psi. In potepal se je mladi krvolok. Ko mu je bilo leto dni je v njem zavrela divja kri. Samo renčal je, kazal zobe in se klatil daleč okrog. V bojazni pred steklino ga je oče Jelar nekega popoldne sam ustrelil z lovsko puško.
Novi psiček, ki ga je dobil oče Jelar pri mesarju Zaletelu v Gabrovskem, je bil kodrast zavaljenček, ki pa je obetal postati velikan, kakršni so navadno vsi mesarski psi, vedno siti mesa in vsega dobrega. Izprva so mu pravili Mesar-ček. A ko je le rasel in bil že s pol letom za dva vaška — kakor so dejali — se je njegovo ime izprevrglo v Kodra
Kaj prijazna živalca je bil kodrast! Koder — takšen je bil, kakor so ga pri Jelarjevih vedino želeli. IgTav in norčav, da mu je lahko vsak otrok segd v gobec. Ponoči pa hud, da se je njegov lajež glasil kakor grmenje ob jasnem. V mnogem je spominjal na Rusija. Zato ga je imel oče Jeilar rad, prav rad. In vsi drugi domači tudi.
Ali tudi Kodru niso bila usojena srečna leta. Spet je bil razglašen pasji кш-ttimac. In ponovilo se je tisto kakor pri Ruslju, samo da je konec bil za Kodra usodepoln. Ponoš se je Koder snel z verige, uprav snel se je, ker je imel vrat čokat, glavo pa precej tanko. Zato se je res lahko izmuznil iz pasu. Za železnico se je klatil in proti jutru nabirali svežih travic. Tedaj je ravno šel konjač Jozelj v trg in okolico lovfit pse-potepine. Zanko je imel s seboj in puško, pravo lovsko puško. Poklical je
Kodra Ic seibï, pomeril m ga uM na
mestu.
Oče Jelar ga je našel ustreljenega pod železniškim nasipom. Strel mu je zdrobil prsi in pljuča.
In to se je zgodilo, ko Kod ar niti še ni dopolnil prvega leta starosti.
»Zdaj mi je teh pasjih istorij dovolj!« je menil oče Jelar.
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
Zgodovina otoka Krakatava
Čudna pokrajina je Sundska ožina, kjer se vala kakor hiše visoki valovi med Javo in Sumatro. Java in Sumatra sta največja otoka južno od Indije. Med njima je nekaj manjših otokov s stož-častimi gorami, ki so do vrha porasle z drevjem. Ca pogledamo z morja v smeri proti Javi, opazimo, da se jz ene-
ga teh vrhorv kadi. To je ognjenik. Vse te zelene gore so ognjeniki, ki lahko vsaik trenutek izbruhnejo in z^čaio blju-vati ogenj in pepel.
Pred skoraj petdesetimi leti se je raz-letel pokrov ene teh gora. Eden izmed otokov, pokritih z gozdom, sa je raz-klal na dvoje in zletel v zrak. To je bil otok Krakatau. Га katastrofa je takrat pretresla ves svet. Izbruhe, ki so trajali dva dirai — od 26. do 28. avgusita 1883 — so čufi na Ceyionu, v Burmi, v Mamili, v Novi 3vin aji in tudi na avstralski zapadni obali.
Bobnenje se je čulo 4500 kilometrov daleč. Preden se je gorati otok Krakatau sesul, je ognjamik bljuval pepel in žareče kamenje, ki je padalo v obliki ognjenega dežja. Krakatau ni b:1 obljuden. Toda na sosednjem otoku Sebesi-ju je bilo več naselbin, ki jih ie ogenj
uničil, potem pa se je znižalo morsko dno in valovi so se zagnali vanj kakor v lijak. Ogromni valovi, do 40 metrov visoki, so se vračali iz vrtinca in poplavili obalo Jave in Sumatre. S seboj so trgali obsežne skale. Več kakor poldrugi kilometer od obale so valovi vsa uničili, cele vasi so izginile in pri tem je izgubilo življenje nad 30.000 ljudi.
P ep alni dež je pokril Javo in Sumatro. Še 1200 kilometrov dalje» proti južnemu zapadu ga je zaneslo. Toda s tem še ni bil zadovoljen. Fini prah, ki se ja dvignil v najvišje zračne plasti, so zračni tokovi raznesli skoraj po vsej zemlji.
To je bilo pred 48 leti. Otok je bil prej prerasel z gozdom in na njem so živele ptice, metulji in razna druga živa bitja. Po izbruhu pa ja otok postal razvalina. Ena stran je padala v morje na-Mk strmi steni.
Potem pa je začela priroda spet graditi. Vetrovi so zanesli na otok semenja, nekaj pa ga je prineslo tudi morje. Morske živali so se kmalu naselile na zapuščeni obali. Že tri leta po izbruhu se je razširilo novo rastlinstvo od obale do gorskega vrha. Zelene alge so bile prve, ki so jele živeti na plovcu in vulkanskem pepelu in tvorile podlago za rnahovja in praprot.
Deset let nato je prišlo na otok nekaj botanikov. Hoteli so dognati, kako uspevajo rastline na pepelnih tleh. Ugotovili so, da јз na otoku 62 rastlinskih vrst, ki rasejo normalno. Mnoga prejšnja gola mesta so se popolnoma zarasla. V notranjosti otoka je trava dosegla že človeško višino. Tudi grmovje in celo neikaj dreves je tam zraslo.
Deset let nato so botamiki dobili na otoku že bujno rastlinsrtrvo. Nastal je pas gozda in ob obali so rasle kokosove palme. Qnmovje ja bilo tako gosto, da ga mi bilo mogoče prodreti. Toda na otoku niso živele več samo rastline, temveč tudi živali: naselili so sa celi roji strupenih komarjev in nevarnih črnih in rdečih mravelj.
Kdor ne pozna zgodovine otoka in ga zdaj vidi, ne bi nikdar verjel, da je bil pred nekaj desetletji kamenita in pe-peinata puščava. Zdaj rasejo tam gozdovi sadnega drevja in palm, vrhunci gora so obrasJLi z grmovjem. Podgane so se naselile na otokih im vzgajajo svog naraščaj. Tam ie tudi enajsit vrst brez-krilnih žuželk. Stonoge in pajki, kača in kuščarji, to so prebivalci Krakatava. To sicer ni zelo vabljiva družba, toda iz te zgodbe vidimo, da priroda na še tako opustošenem kosu zemlja v kratkem času lahko napravi čudeže.
Kdor se poslednji smeje
• 00
O potrpežljivosti in ravnodušnosit Orijentalcev
V Bombayu, največjem pristanišču Vzhodne Indije, je najel Američan avto, da bi si med tem, ko bo ladja čakala, ogledal mesto. Indijec, ki ga je vozil, mu ie pokazal vse zanimivosti in ga odpeljal nazaj proti pristanišču, ko se je približal čas odhoda. Ko pa mu je hotel Američan plačati, je opazil, da nima dovolj denarja pri sebi, in mu je dejal, naj malo počaka. Obljubil mu je, da_ bo takoj poslal z ladje denar po nekem mornarju. Toda Američan pri najboljši volji ni mogel izpolniti obljube, zakaj ko je stopil na ladjo, je že dvignila sidra ш od: pluia proti Avstraliji. To je seveda opazil tudi voznik Said Abdul Hafis. Vi si
brez dvoma mislite, da je začel kričati in preklinjati Američana, Ki mu je z denarjem ute-kel. Tako bi morda napravi U naš; vozniki, roda Said Abdul je bil drugačen človek. Ni izgubil zaupapja v svojega gosta in ostal v za-smeh svojim tovarišem v pristanišču in čakal, čakal. »Ta Američan je bil imeniten gospod in vsi imenitni gospodje plačajo prej ali slej svoje dolgove«, je zatrjeval onim, ki so ga zasmehovali. Seveda so o njegovi zaupljivosti kmalu govorili po vsem Bombayu in prav nič čudno ni, če je zgodba prišla tudi v indijske časnike.
Prav to pa je pripomoglo Hafisu, da je prišel do svojega denarja. Američan, ki je bil takrat vesel, da je sploh ujel parnik, je med tem na čakajočega voznika že davno pozabil. Slučajno mu je v Avstraliji prišel nekega dne v roke indijski časnik in v njem je bral zgodbo o čakajočem vozniku. Takoj se je spomnil svojega dolga in poslal ameriškemu konzulu v Bombayu ček za Saida. Abdul a Hafisa. Znesek, ki je bil na njem napisan, je bil dosti večji od onega, ki ga je dolgoval, in lahko si mislite kako ponosen je bil indijski voznik, ki je vzlic posmehu zmagal s svojo zaupljivostjo.
Dušan Vargazon:
Pravljica o polžu-svata
Veter je potrkal na hiše, pošumeJ v drevju in dihnil čez trate:
—	Vstanite, pridite, Vesna svatujèl
Ljudje so vprašali:
—	Kaj res?—
In že so verjeli, da je tako, zakaj še prejšnje jutoro so si morali pometi zaspane oči, zdaj pa so se odprle same in so strmele v čudu. Ptički niso vedefli, kako in kaj in so žvrgolell, ne da bi se «pomnili, kdaj so pričeli.
Po travniku je lezel polž. Na vsakem roglju je imel kapljico rose, vrh glave mu je blestela biserna krona. V svata je bil napravljen. A kaj bo tako, ko ne ve, kje je Vesna? Morda je pri bukvi, pri hrastu, na trati onstran potoka? O, gotovo je tam: 'tri metulji so se dvignili in poleteli čez vodo. Polž je lezel in je cagledad pred seboj valovu,
— Kako majhen si, potoček — tri pednje, pa bom čezl —
Ali joj, kdo je v teh valovih, da tako žubore? Kdo ga hoče prijeti pri rogljih? Kdo bi rad njegovo biserno krono?
Polž je spoznal, da ne more naprej in Ja vzdihnil:
—O, potok, potoki Da ni tebe — ves svet bi bi moji —
Mož s črno liso
Smoletov Tonček in njegov prijatelj Ivanček sta brcala žogo. Saj je tudi že poslednji čas, da se malo vadita. Jutri popoldne se njim tretji razred spopri» me s četrtim. Brcala pa sta jo v ozki, tihi Grajski ulici.
Tonček je brcnil žogo čez cesto. Od» letela je pred hišo, ki je imela števil» ko 23. Do tja pa ni priletela. Nekdo, ki je pravkar stopil iz hiše, se je spo» taknil čeznjo in že je ležal na nosu.
»Smrkavci!« se je razjezil in vstal. »Policija bi morala igranje na ulicah prepovedati« Zagledal je Tončka in Ivančka, ki sta pritekla, da bi mu po» magala. »Oprostite nama,« je poprosil Tonček, »če bi bila vedela, da boste prišli iz hiše, bi bila žogo kam dru» gam brcnila.«
Možak pa se je še nekaj časa jezil in potem naglo odšel. Ko sta otroka opazila, da se mu ni nič pripetilo, sta bila vesela.
»Ivanček!« je pocuknil Tonček svo» jega prijatelja za rokav. »Ali si videl, kakšen čuden človek je bil?« Tonček je imel sploh posebno dober dan opa» zovanja.
»Ne, nič takega nisem opazil.k
»Med nosom in usti je imel veliko črno liso. Dobro, da se mu ni nič zgo» dilo.« S tem je bila zadeva opravije» na in otroka sta spet začela brcati žogo.
Ko pa je Tonček prišel zvečer do» mov, je dobil očeta v postelji z obve» zano nogo. Tončkov oče je lepil lepa» ke po reklamnih deskah. Vsako jutro ob dveh je moral iti na delo in do sedmih oskrbeti deske v svojem okra» ju z novimi lepaki. Zadnjo noč je ne» rodno skočil z lestve in si je zvil no» go. Najprej tega skoraj ni opazil. Po» tem pa mu je jela noga zatekati in ko maj se je še privlekel domov. Bal se je, da mu zaradi tega ne bi vzeli služ» be. Ko je odkril sinu svojo bojazen, je Tonček odločno rekel: »Oče, dokler
boš bolan, bom jaz hodil namestu te«
be na delo.«
Oče se je sprva sicer pomišljal, to» da naposled je le dovolil, da gre Ton» ček poskusit. Mati, ki se je prav takrat vrnila iz tovarne, se je upirala, češ da je delo za dečka prenaporno. Vendar pa je bilo vse zaman. Tonček si je že vtepel v glavo, da gre namestu očeta na delo, in nihče ga ni mogel pregovo» riti.
Oče je Tončku povedal, po kateri poti naj hodi, da bo delo najhitreje opravil in kako mora lepiti velike in male lepake.
Ob pol dveh ponoči je že šel na od» dajališče lepakov. S seboj je imel krat» ko ozko lestvo in čebriček s čopičem.
Oddajališče je bilo v neki prazni tr» govini. Ko je prišel Tonček tja, je ča» kalo na lepake že deset mož. Drug za drugim so jih dobili Naposled je ostal le še Tonček.
»Nu, deček, kaj misliš ostati tu?« ga je vprašal uradnik, »saj je tvoj oče že davno šel!«
»Moj oče leži doma bolan. Dajte mi, prosim, njegove lepake. Danes bom jaz delal namestu njega.«
	(Ц
Ш	тЦл TOO/O
p/«i
»Kaj me misliš za nos vleči?« se je razjezil uradnik. »Kaj sploh iščeš ta» ko pozno na ulici? Če takoj ne izgi» noš, pokličem stražnika. Ali me nisi razumel?«
»Ali ne vidite, da leži tu še cel rvi* tek lepakov?« je zmagoslavno vzklik» nil Tonček. »Saj vidite, da niso bili vsi tu.« Že je pograbil težki zvitek. Urad» nik ga je presenečeno pogledal in to priliko je Tonček izrabil, da mu je po« begnil skozi vrata.
Tonček je bil sicer močan, toda če»
brićelc za lepilo, lestva in težki ïepaki so ga skoraj zmagali
Naposled je prišel do prve deske. Poiskal je največji lepak in ga zadaj namazal z lepilom, stopil na lestvo in trdno prilepil veliki rdeči papir na de» sko. Bila je svetla mesečna noč in v njenem soju je Tonček bral na lepaku: »5000 dinarjev nagrade Policija išče nekega Drobca, ki je vlomil v trgovino Skaza & Co. Zloči» nec je srednje postave, okroglega
obraza, sinjih oči in sivih las. Posebni znaki: na spodnji polovici obraza ima črno liso.«
»Črno liso, črno liso ...« je pomislil Tonček, »nekaj takega sem že danes videl.« Le kje?« Naposled se je spom» nil moža, ki se je bil spotaknil nad žo» go. »Zlomka, on je moral biti. Saj sem rekel, kako odvraten človek je. Takoj moram na policijo.« Najrajši bi bil stekel do najbližje stražnice, toda spomnil se je, da mora najprej opra« viti svoje delo.
Kar moči hitro je plezal, lepil in vie» kel lepake s seboj; toda čeprav je hi» tel, je šele po sedmi uri opravil svoje delo. Potem pa je stopil v najbližjo stražnico. Najprej je odložil lestvo in čebriček, potem se je oddahnil in po» vedal: »Včeraj sem videl zločinca Drobca. Prišel je iz hiše v Grajski uli» ci štev. 23.« Uradnik ga je debelo po» gledal. Takoj sta prišla dva detektiva, vzela Tončka s seboj in peljali so ee v Grajsko ulico.
Vprašali so po gospodu Drobcu. Nihče ga ni poznal. Ko pa so vprašali po možu s črno liso, je povedal vratar, da stanuje pri njegovih sosedih. Tam so zvedeli, da se je gospod Sušnik — ta je imel črno liso — snoči izselil, da pa ne vedo, kam. Pokazali so njego» vo sobo. V kotu je bilo nekaj zmečka» uih papirjev, ki so že čakali smetišča.
Detektiva sta jih izbrala in preiskala. Droben listič se jima je moral zdeti zelo zanimiv, zato sta ga vzela s se» boj. Potem sta preiskala vso sobo od vrha do tal, toda našla nista ničesar več.
Tonček se je peljal z njima nazaj na policijsko stražnico. Zahvalili so se mu. »S tvojo naglo pomočjo smo dobi» li važen listek,« je dejal nadzornik. »Ta listek je namreč del ovitka, kjer smo lahko prečitali ime osebe, ki ga je poslala. Upam, da se nam bo s po» močjo tega listka posrečilo zločinca prijeti. Zdaj pa povej svoje ime in priimek.«
Tonček je povedal naslov, vzel svo» je orodje in se vesel vrnil domov.
Na ta dogodek je že davno pozabiL Oče je že mesece spet sam delal. Te» daj pa sta nekega dne dobila oče ln sin povabilo na policijo »v zadevi Drobca«.
Tu so jima povedali, da je bilo na onem listku ime Drobčeve neveste, ki je najbolj pripomoglo k odkritju zlo» činca. Tončkov oče pa je za svojega sina prejel pet novih tisočakov.
Za naše risarje
0 È f i [_ i \
O .
O I
Tukaj vam pokažemo, kako lahko narišete gospoda Debeluha, gosipo Ds-beluško ш sinka Detoalinka.
MOJA MAMICA.
Pomlad v prirodi povsod je že vstala jaz pa sem bolna v soba ležala.
Mamica je ot> vzglavju slonela, cele ooči je nad mano bedela.
Ko sem Iz budit se setuj prebudila, vroča je solza naime kanila.
Spet se je imeni »drevje vrnilo,
njeno oko pa vse vedro je bilo.
Tatjana Čander, uč. IV. razr.
v Hrastniku.
Grobokap Karlek. Ko sem hodila v Ш. tzred sem izvedela, da nam je umrla so->lka, hčerka grobokopa Karleka. Seveda .«ae je zanimalo, kdo j: bo kopal grob. Vsi smo mislili, da si bodo najeli delavca. Drugi dan sem jo šla kropit. Stopila sem v hišo in jo zagledala med cvetjem. Njen voščeni oibnaz se je smehljal. Videla sem, da je našla v smrti le odrešenja. Domov grede sem šla čez pokopališče. Tedaj sem videla nekaj, kar me je ganilo. Oče je kopal hčerki grob. Njegov obraz je bil izmučen. Debele solze eo mu kapale po bledem licu na zemljo, ki bo kmalu pokrivala njegovo hčerko. Nekaj mi je stisnilo srce. Zbežala sem domov. Ko so me sošolke vprašale, kdo je kopal grob, jim nisem odgovorila. Beseda mi ni mogla iz ost Zdafj pa ije že dolgo, kar se je to zgodilo. Zato bom povedala to zigodbo »Jutrovčkom« in stri on Mati ou, ker vem, da se jim bo ubogi oče smilil. Nada KafoL oč. IL a rasr. gfatax. v Ptuju.
Na5a vae. NeSa vas leffl r lepi Savhij-
eki dolini Mimo nje teče reka Savinja, kamor ee hodijo ljudje poleti kopat in kjer eem se tudi jaz že velikokrat kopaL Pri nas v Sv. Petru je tudi preoej žag in mlinov, ka jih žene potok, ki teče v Savinjo. Tudi јш sem doma na žagi. Pozdravljam vise čitatelje »Mladega Jutra«.
Ivan Lanišek, oč. ГП. razi.
Sv. Peter v Sav. dolini
NaSe moče. Ttxfl rrrf imamo mlade mucke. Zdajj eo še slepe, a operna, da bodo kmalu foipregledale. En« je črna, druga je siva, tretja pa bela in ima svetlorjave lise kakor njihova mamica. Zmerom je pri njîh, le časih gre po hrano. Ležijo na podstrešju v nekem starem zaboju, pe imajo lepo s cunjami poetlano, da jih ne zebe. Kadar njihova mama odide, ee stien-etio ekitnai ali pa ee razlezejo. Jaz pridem na
podstrešje hi jfh d enem spet nazaj, kjer so bile. Ko pride stara muca, iih skrije podse. Dostikrat jih hodim gledat in upam, da bodo kmalu izpregledale. Tedaj bo veselje!
Ivanke Glase r, oč. IV. razr.
v Kapeli p. Slatina Radenci.
Moji dobri stari mamici v spom'n. Stare mame ni več. V nedeljo dne 24. aprila nas je za zmerom zapustila- V soboto prinese pismo noša karto, kjer sporoča stari ata, da je mama hudo bolna. Dve uri nato dobimo že brzojavko: »Mama na smrtni postelji« S papanom se hitro odpeljeva v Ljubljano. Dobila sva jo še živo. Nič ni mislila, da bo umrla. Dala mi je roko in mi še želela lahko noč, ko sem šla k počitku. V postelji sem molila za svojo dobro staro mamo, da bi mi jo Bog ohranil. Pa nisem bila uslišana. Proti jutru je umrla. Vsi smo jokali, najbolj žalosten na je bil moj dragi stari ata. Položili smo jo na oder in pokrili z venci in cvetjem. Tudi iaz sem ii kupila šopek lepih nageljčkov. Zelo žalostna sem, da nas je zapustile naša pridna, dobra, zlata, stara mama... To so bili najžalostnejši dnevi v mojem življenju.
Zdenka Pleh&nova, nï. IV. raza.
Raka pri Krškem.
METULJČKU.
»Metuljček moj dati, kako ti živiS, ko v cvetni pomladi po polju letiš?«
»Živim sredi polja, moj dom je vsak cvet in srkam sred vonja presledki svoj med
Pusti ffivetf me,
deček moj mladi, rad veselil bi se zlate pomladi!«
Tatjana Tome. oč. П1. ra^zr. v Ljubljani, Poljanska c. Ï5/IIL, st IV,
Križanka »Možaarct
Pomen besed
Vodoravno: 3. Shramba ra žito, 7. Kraj darovanja. 8. Praznik ljudi ena« kega imena. 9. Papiga.
predlog nota
vpra5atalc* gorska cvetic« obrtnik
pekovski izdela svet v davnini
naprava za spreminjanje brzine avtomobila
gledališka igra
HéklLS-boku S
Kako se mîeko Izpremenl ▼ vodo.
Vzorni list belega papirja (si. 1) in ga tako ob reži, da stoji lepo v prozornem kozarcu (si. 2). Nalij v kozarec sveže vode do višine papirja. Videti bo, kakor bi bilo v kozarcu mleko in tako moraš gledalcem tudi povedati.
Zdaj na} gre prijatelj k mizi hi nrfcn^-grede krene zamašek B v smeri C. To Je na videz otročje lahko. In vendar bodo vsi prijatelji krenili previsoko ali prenizko, da bodo udarili v prazno ali pa po vratu steklenice. Toda pogoj je: kreniti je treba gredočl
Dopolnjevalka
i
— & — ik
---ik	Vstavi namesto čr»
----ik tic črke; I — II:
II	ime šaljivca
Navpično: 1. Organ vida. 2. Dvojk-*. 4. Vodna rastlina 5. Ostanek pose»
kanega drevesa. 6. Naziv za kravo.
Rešitev križanke »Goloto«
Vodoravno: 4. stopnišče, 10. deklo, 11. soj.
Navpično: 1. BlnkoSti, 1 rt, J. t J, 4. se, 5. od, 6. pes, 7. Dj, 8. še, 9. en
Rpltev števflnlce
martinček
Rešitev posehilcc
uradnica-
Kvadrati
Potem rečsš: »Zdaj pa poglejmo, a« je mleko res čisto,« in pokrij kozarec z robcem Reci trikrat po vrsti: »Hokus, pokus, fidibue,« in potem (si. 3) dvigni obenem z robcem neopazno tudi papir. Na miza ostane kozarec vode !... Samo spreten moraš hiti ш gledalci bodo strmeli...
★
Steklenica z zamaškom. Postavi enega svojih prijateljev kakor kaže slika štiri do pet metrov proč od steklenice (L), ki stoji na robu miz; (T). V grlo steklenice vtekni zamašek (B).