Rev. B. K.: Velikonočne Raduj se, Kristus res je vstal! Koga srce ne bi veselo velikonočne pesmi pelo? kdo zdaj bi se še smrti bal ?... O, vstani tudi ti srce iz groba greha hudobije, naj solnce sreče spet ti sije, izgine v grob naj vse gorje. Z nebesnih dalj ti sije mir. Glej, Kristus tam te k sebi vabi, na njega nikdar ne pozabi... naj ovca bo, kjer je pastir! ooooooooooooooooooooo Naročnina za celo leto za Ameriko $2.50. Za Evropo $3.00 Naročnina za pol leta za Ameriko $1.50 Štev. (No.) 8. List v obrambo sv. vere med ameriškimi Slovenci. APRIL 15th, 1924. LETO (Vol.) XVI. M. Elizabeta, O. S. Urs. Calderonove "Skrivnosti Sv. Maše" JUDOVSTVO:— Sem, Savel moj, besede dvigaj meč! KRISTUS:— Sem, Janez moj, zapusti svojo barko ne rib — ljudi odslej boš ti lovil! Oznanjaj svetu srečno vest; odkod sem jaz, ki tebe sem izbral. EVANGELIST :— Zamaknjen sem — v nevidni svet — in zdi se mi, da jaz več nisem jaz, nikdar se orel dvigniti ne more više — Opevam tebe naj — ti večni božji Sin! SAVEL:— Kaj ? Sina božjega ti drzneš se nazvati tega moža? Gorje, gorje bo tebi! Uničil jaz bom z ognjem, z mečem tebe in vse, ki ti slede — Gorje ti! KRISTUS:— Ne bo tako! Z besedo eno bo moja moč podrla te na tla. SAVEL:— Z besedo eno? KRISTUS:— Da, samo z eno! SAVEL:— S katero pač? KRISTUS:— Zakaj, me ti preganjaš Savel ? SAVEL:— Gorje, gorje zdaj meni! Uničen sem! O, ne uničen nisem! Jaz živim življenje novo, polno žarke luči, megle ni več — nebeškojasen dan. Odprta vidim nad seboj nebesa, v neskončni slavi zbore angelov. JUDOVSTVO:— Kaj ti je Savel ? Kaj naj to pomeni ? SAVEL:— Jaz nisem Savel, Pavel sem sedaj. Jaz ne živim več, Kristus žije v meni. Njegov služabnik sem.Odslej naprej vsa moja znanost njega bo slavila. Vse, kar jaz čutim, vse zapisal bom rodovom poznim v sveto pričevanje. NEVEDNOST :— O, čudovite in zares skrivnostne so te stvari! Modrost, kar tresem se, tako me je prevzelo. A pri vsem tem na sveto mašo sem docela pozabila. Povej mi, v kakšnem stiku to je z njo. MODROST:— Pozorna bodi! Glej, ravnokar prehaja dejanje to v skrivnosti svete maše. Vse to, priprava je potrebna bila, priprava na berilo, ki gloriji sledi. Napisal je berilo sveti Pavel in sam ga bode bral, kakor duhovnik na desni strani ga pri maši bere. PAVEL:— Epistola apostola Pavla na Jude. MODROST:— Poslušajte! Čuj, nevednost, čujte judje, in pogani, čujte vsi! JUDOVSTVO:— Kar bi čulo, nad tem dvomim, rajši zamašim uho. POGANSTVO:— Dvom in vera v meni se borita: Čudovita dejstva vidim tu. PAVEL :— Na mnoge je načine govoril človeštvu Bog, govoril je po prerokih do revnih zemskih otrok. In v zadnjih dnevih rešenja je milost izkazal nam, po svojem večnem Sinu je sam govoril k nam. Za dediča ga je postavil, izročil mu vso oblast, po njem je ustvaril svetove, zato mu večna čast. Ta Sin je podoba Očeta in bistveno njemu enak, odsvit je njegove slave, mogočnost njegov je znak. Vse nosi po večni besedi te svoje božanske moči, ko s svojo smrtjo odrešil na križu je vse ljudi. Jedi na desni Očeta, .in večen je prestol njegov, doni mu neskončna slava na zemlji od vseh rodov. Doni mu slava v nebesih, odmeva od rajskih višin, kateremu angelu rekel je Bog kdaj: Ti si moj sin ! Ti sin si moj naljubši, glej, danes sem te rodil, na veke v neskončnem blesku bo angelov zbor te slavil. Saj žezlo mojega Sina je večno, presega čas, in večen njegov je prestol. neskončen njegov je kras. Krivico on je sovražil, pravico je ljubil vsekdar, zato ga kot kralja mazilil je Bog, svetov vladar. V začetku je zemlji postavil temelje, ki trdno stoje, nad deli njegove roke nebesa molče in strme. Ta bodo prešla kot oblaki, postara je časov tek on sam bo vedno isti — naš Bog iz vekov v vek. NEVEDNOST :— Bog bodi hvaljen! Nikdar nisem še epistole tak jasno razumela. judovstvo:— To se ti drzneš, Pavel, mi pisati? PAVEL:— Da, tebi in poganstvu tudi — Korinčanom, Rimljanom, Efežanom in vsem ljudem na širnem svetu. JUDOVSTVO:— Nič ne verujem. Modrosti ni v besedi tvoji, vse le tvoj je stvor. EVANGELIST :— Kar Pavel govori, vse Janez jaz potrdim, vse to v zamaknjenju sem gledal. JUDOVSTVO:— Iz pisma le zajemaj sveto stvar, vse drugo so izrodki slepega duha. EVANGELIST :— Iz pisma svetega zajemam jaz — daj, Pavel, daj mi knjigo sveto, da razpršim temo, ki jo zagrinja. Luč novega zakona skoraj razsvetli naj stari zakon, po širni zemlji zadoni naj evangelij sveti! modrost :— Nevednost glej, kako so knjigo sveto prenesli z desne zdaj na levo stran, tako od judovstva zveličanje prešlo je h krščanstvu, tako se umaknila je postava pisma oni milosti, ki yodi vse človeštvo nova pota zmage. JUDOVSTVO:— Gorje, kako naj sramotenje to prenesem? POGANSTVO:— Zanima me! Kaj bo ta luč prinesla? PAVEL:— Moj ljubi brat, dijakon božji, kot subdijakon ti bom držal knjigo, naslonil jo na srce svoje. Besedo bori, ki nam luč prižiga! modrost :— Tako godi se pri slovesni maši. KRISTUS:— Evangelist, opravi sveto službo! EVANGELIST :— Da, učenik — gospod! Le blagoslov in svojega duha mi daj! KRISTUS:— Oboje dam! ti v znaku križa! EVANGELIST :— Z ljubeznijo poljubim sveto knjigo ki polna zdaj nebes je blagoslova. MODROST:— Tako stori dijakon v sveti maši; tako duhovnik kakor Kristus. NEVEDNOST :— Kar gledam tu, nikoli ne pozabim! Zakaj ob evangeliju pač ljudstvo vstane ! MODROST:— Ker vse, kar je na svetu, pade, zgine, le evangelija besede v vek stoje — poslušaj zdaj — kako se te glase. EVANGELIST :— Začetek evangelija po Janezu. ZBOR:— Zato naj tebi slava bo naj v veke moli te nebo! EVANGELIST :— V začetku bila je Beseda, Beseda bila je pri Bogu in Bog Beseda ta je bila, v začetku bila je pri Bogu. Storjeno vse je le po nji, brez nje ni nič storjenega, kar kdaj je kje storjenega. V njej bilo je življenje vse, življenje to je luč ljudi, V temini jasno sveti luč, a ni umela je tema. In bil je od Boga poslan, ime njegovo Janez. Ta v pričevanje je prišel, prišel je v pričevanje luči, da vsi bi verovali v njem. On ni bil luč, je le prišel, da njej bi pričevanje dal. In to je bila tista luč, ki razsvetljuje vsakega, prišedšega na svet. Na svetu bil je dolgo že, a svet ga ni spoznal. V lastnino svojo je prišel, a niso ga sprejeli. Kar njih ga pa sprejelo je, vsem tem je dal oblast, da so otroci božji vsi — v njegovo veruje ime, 116 "a v e m a k i a"__ rojeni niso iz krvi, in videli smo njeno čast, rojeni ti so iz Boga, kot čast Enorojenega, Beseda je meso postala vso polno milosti, resnice, in je med nami prebivala (Dalje.) si m Naš katoliški shod. H. B. Na vrsti je bil strojnik tiskarne "Edinost," Mr. Louis Zelezni-kar, krepki in navdušeni "Ižanc." Dasi je šele po vojski prišel v A-meriko, se je že popolnoma vživel v ameriško društveno življenje in vneto deluje na polju katoliške organizacije. Govoril je "O pridobivanju novih članov v katoliška društva." Povdaril je, da če hočejo katoliška društva napredovati, se mora krepko agitirati zanje. Povsod, zlasti pa v Ameriki, je agitacija vse. Tudi katoliška društva ne procvitajo sama, da ona še najmanj. Plevel sam raste, plemenito seme potrebuje obilo nege, zahteva mnogo truda. Katoliška društva so tako plemenito seme, ki le po vstrajnem, navdušenem delu in trudu vspevajo, se jačijo in procvitajo. Ako se zanemarijo, sigurno ne bodo napredovala, ampak nazadovala in nazadnje zaspala. To pa ni samo delo in skrb društvenih odborov. Oni so voditelji in nadzorovatelji, tako-rekoč matica. Matica je duša panja, podrobno delo pa oskrbujejo čebelice delavke. Da je naša K. S. K. J. tako mogočna organizacija, tako po številu članstva, kakor tudi finančno, se nima zahvaliti samo odborom, ki so jo vodili, ampak celokupnemu članstvu, ki se je kakor čebelice delavke ob ajdovi paši trudilo in delalo za njen napredek. Ako se bomo tudi mi tega zavedali, kakor so se zavedali njeni pijonirji, ter navdušeno delali z odborom, bo tudi naprej rast-la in vedno bolj procvitala. Zato naj si vsak član šteje v društveno dolžnost, da ob vsaki priliki, katerih mu ne manjka, agitira zanjo in ji skuša pridobiti kaj novih članov. Saj s tem zase dela. Čim vzornejša je v vsakem ozi-ru mati, tim večjo oporo ima o-trok v njej. Zato vsi na delo za čast naše matere K. S. K| J., ki je obenem naša čast! Splošno odobravanje je pričelo, da je govornik pravo zadel. Da bi si le vsak član naše Jedno-te te besede tudi k srcu vzel in izvajal primerne posledice. Za njim je nastopil urednik Jednotinega Glasila Mr. Zupan. Kot takemu je naravno pripadala beseda " O bratskem glasilu." Glasilo je pismo matere otrokom. Vsak otrok se izmej vseh pisem najbolj veseli pisma svoje dobre mamice. S hvaležnim srcem in tresočo roko je vzame, odpre, bere in bere od začetka do konca, pa zopet od začetka. Tako mora članstvo brati pismo svoje matere, ki mu je vsak teden piše. f— Glasilo. Potem je pa ne sme vreči v kot in se ne več brigati zanje. Dober otrok svoji skrbni materi tudi odpiše. Tako morajo otroci naše ljubeče matere pridno dopisovati, kako se kaj imajo, kaj delajo, v kakih razmerah živijo itd. Na ta način se mejseboj-na vez ljubezni jači in krepi, kar je za oboje velikega pomena. Mati je vesela takih otrok, otroci se radujejo take matere. Kakor dobra družinica so vsi skupaj. Taka Jednota, enega duha in enega srca, bo sama najmočnejši magnet za tiste, ki so še zunaj nje. Govornik je pa udaril še na neko drugo struno, ki je krepko zapela. Prevzel je vlogo ženitbe- nega posredovalca. Sicer smo že vsi davno vedeli, da bi bila "Glasilo" in "Edinost" najboljši in najbolj naravni par. Toda dolgo se ni hotela ukresati kaka posebna ljubezen mej njima. "Edinost" je sicer včasih malo postrani pogledala za brhkim fantom, "Glasilom", toda njegovi dosedanji varuhi o kaki ožji žvezi niso hoteli ničesar slišati. Menda so mislili, da fantu tako bogate hiše ne gre jemati kake bajtarske hčere. No, ona, svesta si,, da je zato amazonka, ki gre lahko brez moža skozi življenje, se pa tudi ni preveč usiljevala. Tako sta hodila vsak svojo pot, brez očitne ljubezni, a tudi brez kakega pomembe vrednega nasprotstva. Včasih sta se sicer malo postrani podražila, a to je bilo bolj iz ljubezni, kot iz resničnega sovraštva. Letošnji predpust so pa varuhi obojih vendar spoznali, da kar je Bog združil, naj človek ne loči. Ko je urednik "Glasila" to tajno se pletočo ljubezen ta dan javno razglasil in predlagal zaroko, so ju vsi navzoči z burnim odobravanjem oprostili zadržka mladoletnosti in takoj hoteli narediti starokrajsko veselo "ohcet." Upamo, da se zaroka ne bo razdrla, kar bi razni pijani in zlumpani peči ar j i s Corthlanda in Lawndala tako radi. Pustimo jim vsaj to veselje, da jima bodo pred poroko lahko "šrango" naredili. Gotovo jim bosta rada dala za kak "frakelj" "ta kratkega," tako kratkega kakor je njih pamet kratka. Najnaravnejše je bilo, da je za prokuratorjem ženina nastopil prokurator neveste, Mr. John Jerič, ki je seveda pred vsem z Veseljem rekel Ja! Saj on se je že dolgo trudil, da bi to, kar je Bog združil, tudi skupaj spravil. V svatovskem razpoloženju bi bil najrajši zavriskal. Najbrž bi tudi bil, če bi bilo mesto vode vsaj kaj dolenjskega cvička na mizi. A kljub temu, da ni bilo primernega mazila, je krepko zaklical: "Naj ta časnikarska zakonska zveza živi!" Naj živi! je burno odmevalo po dvorani. Nato je pa razvil program, kako naj novoporočenca roko v roki stojita na braniku za naše ver-sko-narodne svetinje, ki nam jih sovražnik z blatom ometava. Pa ne samo ona dva se morata z vso silo spustiti v solidarni boj zanje, ampak vsak, ki še versko-narod- no čuti. Kakor je sovražnik napovedal splošno mobilizacijo, tako jo moramo mi, pod vrhovnim vojnim vodstvom Glasilo-Edinost. Kdor hoče igrati sramotno vlogo "slekerja" ni vreden, da je član bojujoče cerkve. Veliko jih še pogrešamo pod praporom naših zaročenih katoliških tiskanih voditeljev. Sram bi nas lahko bilo, če bi naša katoliška armada štela samo toliko bojevnikov, kakor ta dva lista naročnikov. Zdaj, ko gre za vse, mora tudi vsak pod o-rožje. Zato vsi: Na noge v sveti boj!' Govornik je žel navdušeno odobravanje. Nastopila je popolnoma slepa Miss Justina Kosmach in zapela: Indijsko uspavanko. Iz njenega že itak lepega, prijetnega in močnega glasu, je zvenela tista skrivnostno tajna melanholija in drhtenje po luči, ki je lastna vsem slepim pevcem in pevkam in ki človeka spravi v neko neizrazlji-vo otožno hrepeneče razpoloženje, da bi najraje s pevcem ali pevko iz dna koprnečega srca zaklical : Le enkrat b' rad videl, kak' solnce gor' gre . . . Gotovo so kaki zaspanci ob njeni pesmi malo nervozni postali. Sram jih je bilo njih res indijskega spanja. Da bi se le zbudili, planili pokonci in tistim, ki so dozdaj tako nemoteno luliko sejali mej nami, napovedali "boj na nož." Potem bomo videli kako solnce gor' gre in se netopirji skrivajo. (Dalje.) Rev. Evstahij Berlec, O. F. M. Velikanoč, sladak spomin: iz groba vstal je božji Sin, Zveličar miš je vstal zares! O višja Moč, o Kralj nebes - Velikanoč... Zaslužil smrt je grešni rod . . . Glej v brezno muk odprto pot!— Ni pahnil ga Gospod višin, zadostil zanj je božji Sin . . . Privzela Luč si je telo-- O, Luč, ki v nji je vse nebo, izvoli smrt, sramotni križ, da nam odprt bo paradiž! Glej, Človek—Bog za nas trpi! — Neskončni dolg poplača Kri, presveta Kri, rešenja dar-- Gospod trpi za grešno stvar! — Zveličal1 bil je v grob dejan, Zaprti grob je priča Zanj: Zašije Luč, prežene noč in—Človek—Bog odkrije moč lz dušnih vre nam globočin: Pozdravljen, Kralj, o božji Sin! Obdan s častjo živiš sedaj — kraljuj, Gospod, nam vekomaj!' 0 r Naša glavna dolžnost do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu je ta, da verujemo v njegovo resnično pričujočnost, da ga častimo, obiskujemo, ga prejemamo in smo pričujoči pri daritvi svete maše. Govorili smo že o prvih štirih izmed teh dolžnosti. Sedaj se hočemo pomeniti o sveti maši, to je, o sveti Evhiristiji kot daritvi. Dobe se kotoličani, kateri imajo sveto mašo za nekako molitev, kakor druge molitve. Kdor ima tako mnenje, se moti. Popolnoma resnično je, da so molitve, kakor: rožni venec, litanije, obiskovanje presvetega Rešnjega Telesa, družinske skupne molitve, zelo hvalevredne. Vendar so samo molitve. Sveta maša presega vse drugo. Pri sveti maši se daruje Telo in Kri Jezusa Kristusa pod podobama kruha in vina. Pri sveti maši se tudi ponavljajo Jezusove zasluge na križu. 2e to nam dovolj pojasnjuje, kako veliko je vredna daritev svete maše. Z žalostjo opažamo v današnjih brezbrižnih dneh, da je toliko vernikov brez premisleka raztresenih pri sveti maši. Le malokdo se potrudi, da bi šel k sveti maši čez teden. Božji Sin se vsak dan ponižujejo in ponavlja svojo žrtev na križu in malo jih je, kateri bi se potrudili in prišli k tej daritvi. V kakem duhu je ljudstvo pri-. Častna straža. Rev. John Plaznik. čujoče pri sveti maši? Če hočeš vedeti, samo opazuj, kako prihajajo na ta sveti kraj, kako se obnašajo in kako molijo. Zakaj bi ne govorili o tem? Stopajo v hišo božjo, kakor bi bil navaden prostor, namočijo prst, ali pa tudi ne, v blagoslovljeno vodo, narede neko nerazumljivo znamenje s prstom, le nekoliko pripognejo koleno, kakor starokrajski mežnar, morda pokleknejo za trenotek, se vse-dejo in dolg čas pasejo. Ne zavedajo se, da so na svetem prostoru, da bi morali počastiti Jezusa v presveti Evharistiji. K maši so prišli; to je dovolj ; nekateri morda tudi samo zato, ker hočejo, da jih drugi vidijo, nekateri pa tudi zato, da kritizirajo duhovnika, da potem sami pridigajo pred cerkvijo in delajo biznes. Njihovo obnašanje v cerkvi je vse drugo, kakor vzgledno. V današnjih časih so taki ljudje, kateri še znajo zatajevali svoje oči, le izjeme. Kako molijo? Če bi se Jezus pokazal po povzdigovanju, ka-koršen je, bi jih pač veliko izmed njih nagovoril: "To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene." Zveličar se je nekoč pritožil e-ni izmed svojih zvestih služabnic : "Moja hči, le malo jih je, kateri razumejo, kaj je daritev svete maše. Večina ne ve, kako pe prav moli. Svečana reč je, biti pri sveti maši; ko bi se pač tega zavedali! Resnično je, da je zelo malo takih vernikov, kateri med daritvijo svete maše samo molijo, časte in zahvaljujejo Boga za njegove dobrote, kateri ga prosijo odpuščanja svojih grehov." Sveti Avguštin nam pove, da ni bilo dneva, da bi njegova mati ne bila pri sveti maši; tako visoko je cenila najsvetejšo daritev. Zadnje, za kar je prosila svojega sina na smrtni postelji, je bilo, ne da bi imela veličasten pogreb, ne da bi bilo njeno truplo maziljeno, ampak, da se je vedno spominja pri oltarju. Ko bi pač imeli živo vero in poznali božje darove! Če bi prišel kak ubogi divjak iz sredine puščave in se prikazal med nami, če bi mu povedali, da imamo daritev, pri kateri se na mašniko-vo besedo odpre nebo in Sin božji pride na zemljo in nam da svoje Telo v hrano in svojo Kri v pijačo, da smo tako deležni njegovega božjega življenja, kakšen vtis bi to napravilo na ubogega divjaka? Kako bi želel vdeležiti se te daritve, kako bi bil vesel, če bi se mu dovolilo! Vse take občutke bi morali mi sami imeti; biti bi morali še večji, ker smo boljše poučeni. Zato pa pripoznajmo z vso ponižnostjo, da je naša krivda^ naša velika krivda, da smo tako malokedaj pričujoči pri daritvi svete maše, da smo pričujoči s slabo pobožnostjo; da ne dobimo milosti, katerih bi bili lahko deležni v najobilnejši meri. Jezus Kristus je rekel dvema krivičnima mestoma: "Gorje ti, Koroza-ln; gorje ti, Betsajda; ko bi se bili zgodili čudeži v Tiru in Sido- , nu, kateri so se zgodili v tebi, bi bili že davno delali pokoro v spokorni obleki in pepelu." Ko bi mogli biti pogani deležni le tisočega dela teh milosti, katere za- Kako malo sreče in solnčncga sijaja pač prinašajo mogotci tega sveta v naše revno življenje! Prikazujejo se kot glasne, sika-joče rakete, plapolajo nekaj časa in se iskrijo, nato pa ugasnejo v črni noči. Ali pa se dvigajo nalik sijajnemu kometu (zvezdi repatici), občuduje jih ves svet ki mu pošiljajo mrzle žarke svo-Jj3 slave, a vendar ne osrečijo niti ene duše. Marsikak kip vojskovodje sto-bjje na visokem podstavku, krva-Vl lavor mu venca drzno čelo. Zlati napis pripoveduje o njego-Vlh zmagah. Hribe mrličev je bil Nakopičil zmagovalec, prelil ve-'°toke krvi, njegov slavospev so ynebovpijoči vzdihi neštetih vdov 111 sirot. Komu je bil v srečo ? Tu stoji knez pesnikov, izkle-san marmorja, njegov orloski Pogled zre vprašujoče proti soln-cu- Vstvaril je dela, kot le malo smrtnikov pred njim. Odprl je r°Jakom nove svetove lepote, sla-va in sreča sta mu bili zvesti spremljevalki, celo kralji so se *'anjali pred njim. A kje cvete ?'daj setev, ki jo je bil zasejal v razore Človeštva? . Glej, nevera se šopiri, rejena s'adkih besed tega veleuma, na-P°jena strupa, ki se skriva v njegovih spevih kakor kača med CVetlicami. Z vero pa je zbežal lTllr> z mirom pa je vzela slovo Sr°Ča od du.šo, o(l družine, od ce- vržejo katoličani, bi se spreobrnili in bi kmalu postali svetniki. Kako odgovornost bodo nekoč dajali katoličani, kateri se ne poslužujejo teh milosti! Sveti Ludovik, francoski kralj, je tako uvaževal daritev svete maše, da je bil vsaki dan pričujoč pri najsvetejši daritvi. Ko je zvedel, da so bili nekateri ljudje na dvoru nezadovoljni, češ, da Sestra Jerneja Prof. F. P. le družbe in zbežala Bog ve kam. Mali pa, ponižni, o katerih svet ničesar ne ve, ki se skrivajo pred ljudmi kakor vijolice v travi, koliko veselja prinašajo mnogokrat našemu življenju! Cvetlice se smehljajo na njihovi stezi in kamor pridejo posveti solnce. Iz polnih rok dele dobrote, ne mislijo na to, da li jim bo kdo hvaležen za to, samo da morejo osrečevati druge. Drevje za-sajajo v rodovitno zemljo, poznejši rodovi bodo obirali sadje, ne vprašajoč, kdo je bil zasadil drevesce. Edinole v stari mrliški knjigi je zapisano ime v že bledečih črkah, a nihče ne ve več, kdo ga je nosil. Tudi to ime bo izginilo v par desetletjih; zato pa sto i i zapisano z zlatimi črkami v knjigi večnosti. Ali ni morebiti slava mogotcev na tem svetu skromna zamena za njihovo brezslavlje na onem? In pozabljenost malih v tem času, ali ni priprava na večno slavo? Kdo ve! Kdo ve! — _*_ V bolnici sv. Andreja je živela tudi ena izmed onih malih, o-liih resnično velikih, ki zasluži spomenik iz marmorja in zlata. Ime ji je bilo s. Jerneja in je bila že mnogo let prednica te velike hiše. A mnogo lepše nego prednica, ji je pristojalo ime matere. Saj je bila v resnici ljubez- trati dragoceni čas v cerkvi, namesto, da bi ga posvetil državnim zadevam, je rekel: "Glejte, kako skrbe ti gospodje za mene! Če bi zapravil polovico tega časa na lovu, ali pri kartah, bi mi nihče ničesar ne oponašal." Veliko katoličanov bi zaslužilo isti odgovor, ker se vedno spod-tikajo nad ljudmi, kateri radi hodijo v cerkev. njiva mati usmiljenih sester sv. Vincencija Pavlanskega, ki so delile z njo vred junaško življenje žrtev, ob enem pa tudi mati vseh bolnikov, ki jim je stregla z gen-ljivo udanostjo. Nebesa so jo bila menda kar nalašč ustvarila za njeno težko službo, zakaj nihče ni še videl prednice, ki bi bila izpolnjevala svoje dolžnosti s tako lahkoto, da skoro igraje. Še nikoli v življenju, ni bila bolna in v kljub svojim peterim križem je nosila iz kleti težke košare krompirja, kot da so bili škrniceljni iz papirja; kadar je obolela kaka sestra, jo je vselej nadomeščala s. prednica. Zato se je večkrat zgodilo, da je morala po pet, šest noči zaporedoma čuti pri težko bolnih in u-mirajočih in si je mogla tudi po dnevu privoščiti komaj urico počitka. A pri tem je je bilo samo veselje in ljubezen. Nikoli je nisi videl žalostne ali puste. Kadar so jo stiskali neprijetni opravki s svetom, če ji upniki niso dali miru, ali ji je delal skrbi kak zlo-voljen bolnik, je govorila z nebeško udanostjo: "Bo že Bog pomagal. Ne boj se!" Zato so jo pa tudi vsi spoštovali kot kako svetnico. Vsi bolniki so jo hoteli imeti; zdravilo, ki je je podala ona. je bilo manj grenko, obveza, ki jo je napravila ona, je držala krepkeje. Že njena navzočnost je vse pomirila in napolnila s slajem. Tu so jo klicali k umirajočemu; tam je hotel govoriti starček z gospo materjo o važni zadevi in je jel tuliti, če ni prišla, v sobi na porti je nepotrpežljivo čakal nanjo bolniški zdravnik; pomagala naj bi v kuhinji, ker je bila s. kuharica bolna. Uboga s. prednica bi morala biti v resnici vsepriču-joča, da bi mogla vstreči vsem željam. Nekoč je delala s. Jerneja — tedaj še ni bila prednica — v dvorani za lahko bolne in okrevajoče. Nekaj mladih fantinov je igralo pri mizi; eden izmed njih, ki ga je bila njena materinska skrb iztrgala smrti iz naročja, napravi med pogovorom opazko, da je s. Jerneja za bolnico isto, kar je solnce na nebu za zemljo in da stoji nad vhodom bolnice zapisano njeno pravo ime : Zdravje bolnikov. Takrat se je sestra razhudila, menda prvikrat v življenju. "To je grešno govorjenje," je zavpila in zardela ko rak, "če da-ješ ničvrednem bitju, kot sem jaz, naslov , ki gre edinole naši nebeški Materi. Če še kdaj slišim kaj tacega, potem — potem —. Iskala je kake grožnje, ki bi uplašila fantiča, pa ni našla nobene. Pa ko bi jo bila tudi našla, ali bi jo bila mogla mar izvršiti? A beseda je bila izrečena. Če se ti zlije vino v pesek, imaš lahko najboljšo voljo, da ga zbereš in uloviš, lahko tudi protestiraš proti njegovemu početju, vino prodira le naprej. Odslej so nazi-vali bolniki s. Jernejo le "Zdravje bolnikov," pa naj se je še tako upirala. Slednjič pa se je mirno udala; sprejela je še ta križček k mnogim drugim. Če jo je vprašal kak radovednež: "Sestra, kje ste doma?" je odgovarjala smehljaje: "Iz nebes prihajam, tja nazaj se vrača moja pot." A vendar je ob takih prilikah preletavala njeno bledo lice lahna rdečica kot večerna zarja zimski sneg. Povesila je o-či in se obrnila proč, kakor da bi prikrila zadrego. Nihče ni zvedel, kje je bil njen rojstni kraj. Pred davnim časom — na dan sv. Miklavža bo 50 let--so našli ob rani zori pred vrtnimi vrati sirotišnice sv. Andreja majhen zavoj, zavit v predpasnik. V njem je trepetalo majhno, na pol otrplo detece, ki je hotelo, dasi je bilo komaj ugledalo luč sveta, že zopet zadremati za večno. Krščanska ljubezen pa je vzela revno, zavrženo bitjice v svoje toplo naročje in ga pritisnila k svojimi prsi. In celo nemila smrt je bila ginjena vsled tolike ljubezni in šla je proč brez otro-čiča. Ta je odprl svoja dražestna očesca in se radoval solnca in ljubezni, s katero so lepšale uboge sestre usmiljenke njegovo življenje. Deklica je rastla v nedolžnosti, daleč od sveta, kot planin-ka na nebotični livadi, ki ne gleda druzega nego zlato solnce in sreba samo roso izpod neba. "Angeljček božji," jo je klicala gospa mati, koje ljubljenka je bila in šla je skozi življenje kot svetel angelj, povsodi noseč seboj veselje, kamorkoli je stopila. Nekega dne — bila je že dorasla devica — ji zastavi gospa mati resnobno vprašanje: "Kaj hočeš postati?" Ker Angeljček božji doslej še ni bil mislil na to, je odgovoril, da bo skrbel za to že ljubi Bog. "Da, ravno On hoče to storiti," odgovori smehljaje redovnica, "zato je pa naročil meni, da poskrbim za te v Njegovem imenu. Zato si izberi popolnoma prosto svoj poklic! Ali bi šla rada na kmete služit ali k gospodi v mesto za hišino ali kuharico, ali bi morda raje postala učiteljica? Saj delaš in učiš se rada in zdrava in močna si tudi." Tedaj je postalo Angeljčku tesno pri srcu. Menil je, da ga gospa mati ne mara več v hiši in deklica je grenko zaplakala. Le s težavo jo je pomirila redovnica ; ta dan ni dobila odgovora na svoje vprašanje. Ko jo je čez nekaj tednov zopet pobarala je priznala deklica z ve-selo-tresočim glasom: "Mati, ko bi ne bila prezanikrna in prehu-dobna, bi bila najraje redovnica. Sveta z njegovim grenkim veseljem in pozlačeno bedo kar ne morem trpeti." "Dobro si še premisli!" ukaže izkušena prednica. Ko pa je deklica vstrajala pri svoji prošnji« so jo sprejele v kongregacijo. Popreje pa so ji še razodele, da je najdenček, brez očeta in matere, zavržena od ljudi. Ta novica jo je sicer (užalostila, a ne potrla. S še večjo ljubeznijo in udanostjo je stregla bolnikom v bolnici, kamor jo je bila pozvala pokorščina. Že trideset let je živela v tem domu usmiljenja, izpod njenih rok pa je izviral studenček, ki je pronical poln blagoslova skozi bolno človeštvo, tako revno na ljubezni in veselju in ga osrečeval. t Časih so si pošepetavale kovar-ske ženske marsikaj o njenem iz' voru, toda pred ljubeznjivostjo bolniške sestre je moralo izginit' vsako sumničenje, kakor zbeže nočne vešče pred jutranjim soln-cem. S. Jerneja je bila našla P1'1 svojih bolnikih udanost in ljubezen, bala se je, da celo preveč ljubezni. A vsako delo ji je bil° lahko. Najbolj grozne rane je obveza-vala z lastno roko, pomagala j® pri težkih operacijah, ljubeznji* vo je tolažila umirajoče in nikdar se ni zgražala nad zoprnostmi v bolniški dvorani. Pa njeno srce tudi ni postalo trdo in ne-občutno za vse gorje, ki jo je obdajalo. Za vsakega trpina je naŠ-la pravo ljubečo besedo, za umi'' le pa je molila, kakor molimo za rajne brate in sestre. — (Dalje sledi.) g h 11 11 ■■■ I ^ ZGODBE OTROK, » ki so mater iskali. Pi ni ii ii ir .r- .f Klotilda je bila hči deželnega svetnika v Sangerhausenu, v pruskem, okraju Merseburg v dolini reke Sale. Gorek verski duh je vel v družini s štirimi otroci. Po zgodnji smrti družinskega očeta je živela mati največ v kopališkem mestu Koesen (Kezen). Protestantizem s svojo negotovostjo v najvažnejših resnicah m s svojo notranjo razdrapanost-•1° ni mogel zadovoljiti verskega hrepenenja vdove-matere. Še bolj Pa je občutila ta primanjkljaj doraščajoča hši Klotilda, koje globoko verno srce je vedno bolj čutilo, kako jo odbija naraščajoče brezverstvo v vrstah protestantov. 2e zgodaj so se jeli v njeni du-S1 dvigati dvomi o resničnosti lu-teranstva; še kot otrok se je izrekla v grozo svojega domačega učitelj a, da "nima do Lutra nobenega spoštovanja, ker je prelomil sv°jo redovno obljubo." Mati in hči sta poizkusili vse, bi utešili svoje versko hrepenenje. A niste dosegli notranjega miru in sreče. Dolga leta so Jl1 mučili notranji dvomi, o katerih ste se pogovarjali mnogo-rat in temeljito. Klotildino odkritosrčno, po resici in pravici koprneče srce, je cutiIo velik stud vsled brezmej-^'h napadov, s katerimi se je za-etoval protestantizem v katoli-sko cerkev in jo blatil. Zato je po-labila prvo priliko, da sama spojka katoliško vero od bližje. Več-'at je obiskala v Koesenu kato-lsko službo božjo, ki je naprava nanjo vselej globok vtis. se je tudi seznanila z več KLOTILDA WERTHERN. Prof. Fr. P. katoličani, posebno pa z gospo Klaro Dickhoff (Dikhof), ki je bila konvertitinja in ji je dala čitati "Koledar za čas in večnost" slavnega ljudskega pisatelja Al-bana Stolza (Štolc) ki je bil profesor bogoslovja v Freiburgu na Badenskem. Kakšen vtis je napravilo na Klotildo Werthern čitanje Stol-zovih spisov o tem piše sama trideset let pozneje tako-le: Posebno močno me je prevzelo v aprilu 1. 1877. A. Stolzovo "Angeljsko češčenje," (ena njegovih knjig), ki me je prestavila v popolnoma novi svet in vso napolnilo z blaženostjo. Da zares, ravno spisi Albana Stolza so bili tisti kažipoti, ki so me pripeljali na pravo pot v očetovo hišo sv. katoliške cerkve." Mimogrede omenimo, da je Al-ban Stolz, rojen 1808. v badenskem mestecu Buehlu od leta 1843. naprej skoro vsako leto napisal svoj "Koledar za čas in večnost," pa tudi druge krasne knjige n. pr. Slutnje duše, Divji med, Suha želišča, Življenje sv. Elizabete itd. Njegovi spisi so polni dragocenega humorja, pa tudi bodeče satire; ker so se silno razširili med nemško katoliško in lu-teransko ljudstvo, so obrodili neizrečeno mnogo dobrega sadu. Po nasvetu ge Dickhoffove se obrne Klotilda na Albana Stolza in ga zaprosi pomoči kot svetovalca v dušnih zadevah. A. Stolz ji odgovori 3. julija 1877. in ji pošlje knjigo paderbonrnskega škofa Martina "Škofovska beseda protestantom Nemčije." Klotilda sama pravi, da jo je ta knji- ga silno poučila in navdušila. Po Stolzovem nasvetu se je obrnila do katoliškega župnika v mestu Naumburg, da jo pouči v naukih katoliške cerkve. Gospod je storil to z veliko gorečnostjo in ji je dajal tudi primernega čtiva. Čim bolj od blizu je spoznavala Klotilda katoliško vero, toliko odločneje se je obračalo njeno srce proti njej. Kako jasne so ji bile vse njene resnice, v kaki lepi notranji zvezi druga z drugo, kako zanesljiv in trden ves katoliški veronauk, kako vzvišena in lepa božja služba, kako pomenljivi in učinkoviti njeni zakramenti ! A izobražena in po resnici koprneča Klotilda ni bila enostranska ; hotela je čuti oba zvona. Za to se je v tem času pogosto raz-govarjala tudi s protestantskimi duhovniki. Pri tem jo je pa večkrat osupnilo dejstvo, da so i-meli ti gospodje o naukih katoliške cerkve neredko popolnoma napačne nazore, ker se niso bili poučili o njih iz katoliških, ampak iz luteranskih knjig; posebno močno pa se je čudila temu, da se luteranski duhovniki tudi niso dali pregovoriti, da bi bili te svoje krive in zmotne predsodke o katoliški veri popravili na podlagi in s pomočjo katoliških knjig. Ko je potožila to A. Stol-zu ji je ta odgovoril 5. avgusta 1877.: "Kar mi poročate v zadnjem listu, ni nič presenetljivega, ker poznam precej dobro bogoslovje protestantskih pastorjev označene vrste. Na eni strani so po veČini silno nevedni glede nauka in naprav katoliške cerkve, na drugi strani pa se mi zdi, da sploh ne teže dovolj pošteno po resnici. — Morebiti slutijo mnogi izmed njih, da bi prišli, ako bi priznali vso resnico, ob svojo vna-njo eksistenco (ob kruh in službo), ali pa bi si nakopali neukrotljiv nemir vesti. Na praznik Marijinega Oznanjenja 1878. je stopila Klotilda v Naumburgu v katoliško cerkev. Kakšno veselje in kako globoka sreča je napolnjevala odslej njeno dušo. Spolnilo se je, kar ji je bil napovedal A. Stolz, ko ji je pisal nekoč: "Ako hoče napraviti človek kak važen korak za svoje zveli-čanje, se ga lotijo, kakor uči izkušnja, radi hudi pomisleki in velik nemir, da bi ga zadržali od sklepa. Zlasti se to redno zgodi, ako vabi Dobri pastir kakega protestanta nazaj k svoji čredi. A ne izgubite zato poguma; spomnite se besed sv. ap. Petra I. 5, 8.: "Hudič vaš zoprnik hodi okoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl." Molite pridno! Posebno pa se priporočajte ljubi Materi božji! Njena priprošnja Vas bo pripeljala nazaj v tisto Cerkev, ki kot simbol (verski znak) vedno in povsod izpolnjuje, kar je bil napovedal Sv. Duh po ustih Marijinih v Magnifikatu : "Odslej me bodo blagrovali vsi narodi." Drugikrat pa piše Stolz: "Življenje in lepoto katoliške Cerkve boste popolnoma občutili šele tedaj, ko boste stopili vanjo in se vdeležili njenih zakramentov." Popolnoma novo življenje milosti, blagoslova in miru se je začelo v Klotildini duši, ki je prekipevala veselja in hvaležnosti do Boga. Vse nedelje in praznike je prejemala sv. zakramente; k sv. maši je hodila poldrugo uro daleč peš, potem pa naprej z železnico. Dan sprejema v katoliško Cerkev je obhajala vsako leto kot velik praznik. Najljubša knjiga ji je bila Toni. Kempčanpva "Jlodi za Kri- stusom," iz katere je zajemala sleherni dan in o kateri se je izrekla, "da bi je ne mogla več pogrešati." Mnogo je tudi čitala "Filotejo" sv. Frančiška Šaleškega. To ji je bil priporočil A. Stolz leta 1879., ki pravi o Fi-loteji, "da bi morala biti v vsaki krščanski hiši." V naukih katoliške Cerkve se je skušala vedno bolj izpopolnjevati in prodreti njenim rasnicam do dna. Pogumno je tudi branila svojo vero, kadar so jo napadli. Ko jo je hotel protestantski pastor v Brueckenu spraviti nazaj v svoje zablode se je ravnala po navodilih A. Stolza, ki ji je svetoval tako-le: "Ce bi Vas hotel kedaj kak protestantski pastor ali njegova boljša polovica kaj poučevati, bo Vaš najboljši odgovor, ako pozo-vete te ljudi, da naj poskusijo vendar enkrat resno proučiti nauke in naprave katoliške Cerkve. Recite, da jim daste v ta namen na razpolago katoliške spise; da Vas pa ni volja prepirati se o katoliški veri z ljudmi, ki te vere prav nič ne poznajo . . . Celo pri izobraženih protestantih sem našel čudovito nevednost glede katoliške vere, na drugi plati pa zagrizeno nestrpnost. Tako sem vprašal nekoč pastorja, ki se je kregal nad odpustki, ie-li pač ve, kaj da je odpustek. Študiral je v Goetingenu in mi odgovoril: "Odpustek je odpuščanje smrtnih grehov!" Izvzemši mlajšo sestro Elzo niso imeli drugi sorodniki Klotildini nobenega smisla za njeno versko hrepenenje; zato je morala prestati od te strani mnogo velikih grenkosti. Tudi na to jo je pripravil A. Stolz in ji dal hladinega leka. Pisal ji je: " Bog daje mladim, novorojenim dušam naj preje večkrat sladkih cukrčkov; pozneje pa pride krepkejša hrana, ki je pa obenem trpka in kolih trpljenja. --Kar pravi apostol Pavel : "Vsi, ki hočejo živeti pobožno, bodo trpeli preganjanje," vo- lja tudi v onih, ki hočejo postati in živeti kot katoličani. Kot duhovno darilo za novo dobo Vašega življenja Vam pošiljam vrtnico s trnjem, to le namreč: Obnovite vsako jutro svoji duši Kristusov opomin: "Kdor hoče iti za menoj, naj zataji samega sebe, naj vzame svoj križ vsak dan nase in naj gre za menoj." --Vi ste pač napram Vašim domačim v podobnem položaju, kakor je bila nekoč sv. Monika nasproti svojemu versko in nrav-no zašlemu sinu." Dočim je bil Klotildin brat, ritmojster v Berolinu, strasten sovražnik katolikov, je pa plemenita mati pustila hčerki popolno svobodo srca. Sama, četudi neprestano polna mučnih dvomov, si vendarle ni upala, storiti odločilnega koraka. A vendar je v hčerko pogosto obiskovala katoliško božjo službo in pridno čitala katoliške knjige. Klotilda pa je skušala z molitvijo doseči željo srca in pripeljati tudi ljubljeno mamico čez prag katoliške Cerkve. Z Albanom Stolzom si je dopi* sovala do njegove smrti v oktobru 1883. Globoko jo je razžalosti-la smrt njenega očetovskega svetovavca. Nista še pretekli dve leti po tem dogodku, ko je tudi mati premagala vse pomisleke in dvome in molila katoliško veroizpoved v majniku 1. 1885. Odslej je bilo medsebojno razmerje teh dveh plemenitih duš, ki ste se toliko let borili za spoznanje resnice in za mir srca, še prisrčnej-še. Zadnja leta življenja je mati vsled bolezni ohromela; a pi'c" našala je trpljenje zelo potrpeŽ" ljivo, vsa srečna vsled tolažbe i" moči, ki jo ume podajati katoliška cerkev svojcem v sv. zakramentih. Umrla je 1. 1890. stara 74 let. Klotilda je preživela s sestro F.lzo naslednja leta življenja \ pobožnih vajah in delih ljubezni do bližnjega. Kakor se je sama prerada krepila in naslajala s StQlzovjmi spisi, tako Ri je tu« di prizadevala širiti te in druge dobre knjige med revne družine. Očividci pripovedujejo, da je bila Klotilda Werthern polna po-zrtvovavne ljubezni do drugih in genljivo ponižna. Storila je mnogo dobrega na tihem; za vse in vsakega je imela sočutno srce, vsak je našel pri nji tolažbo in Pomoč. Tudi za cerkev je mnogo storila; vsa cerkvena občina jo je visoko spoštovala zavoljo njene ljubezni in usmiljenja. L. 1909. S1 je morala dati operirati mre-110 (obelno) na očeh, kar se je si- cer posrečilo, a z njenim zdravjem je bilo od tega časa pri kraju. Toda ona je mirno gledala nasproti trenotku, ko bo razvezana in rešena telesa te smrti; pogosto je prejemala sv. zakramente in darovala otroško udano svoje trpljenje Zveličarju, hvaležna "za neizmerno milost, ki mi jo je naklonil v življenju." Ali ni čudno dejstvo, vredno da razmišljajo o njem drugoverci, da se katoličan ob uri smrti nikdar ne vznemirja nad tem, je-li njegova vera prava; dočim se pri pro- testantiih to pogosto zgodi? — Klotilda je umrla v starosti 69 let, 5. avgusta 1909.; dva dni preje je prejela pri polni zavesti sv. zakramente. Njena oporoka, v kateri se spominja revežev in potrebnih cerkva, priča o njenem verskem mišljenju. Preprost križ iz belega marmorja krasi njen grob; na njem pa stoje, na izrecno njeno željo, besede: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" "Ave Maria!" Tedi moli križev pot. "Beži! Kavno sl-jozi okno je šla." Samo eno minuto je vzelo in celo igrišče je bilo prazno. Raz-okno! Edini, kateri se ni bal nikogar, je bil Tedi, in ta je ubil °l{no. Bahal se je, kako zna zagnati žogo. Nazadnje so tovari-videli žogo tedaj, ko je letela, *akor krogla iz puške, proti o-knu cerkve svetega Martina. Mirno je postalo na igrišču. . arn zadaj za oglasno desko se Je Polagoma nekaj pokazalo; sPrva bi bil mislil, da je repa; v *°snici je bila pa glava našega f°dija. Tedi ni bil dečko, ki bi se Jokal, vendar se je pokazala na njegovem obrazu jasna črta, ka-reka, katera teče po polju. Umazana glava se je zopet '"''a, ko je prišla mimo neka s košaro, na potu na trg. Ko nikogar več na spregled, J6 dečko zopet ojunačil. Na-uezno ni nihče čul, kaj se je ^godilo. Strašna prikazen črno k ječcnega duhovnika se ni pri-mazala, kakor je Tedi pričakoval; rp ga ni doma. Žoga je bila je°«ijeva edina igrača. Odkar jo jj lrnel, so ga vsi tovariši zavida-tari'l(^ 80 za kapi- Mo -]Pri igri- Kjc Je Sodil^ žoga? 1 da p0(j kfxfcim umazanim se- pr 0 katerih so mu tovariši av,li da so v cerkvi. Rev. John Plaznik. Morda ste že uganili, da Tedi ni imel doma. Klatil se je okolo in kjer je kaj dobil, tam je bil doma. Njegova vera je obstojala v tem, da je metal kepe ali blato na katoliške otroke, navduševal govornike po kornerjih in pripovedoval strašne zgodbe o osebah, katere so se Bogu posvetile. Zato se ne moremo čuditi, če je sovražil vse, kar se tiče duše. Njegova žoga pa je na najslabšem prostoru izmed vseh, v katoliški cerkvi! Tedi se je nevede bližal cerkvenim vratom. Navidezno ni bilo nikake nevarnosti, da bi ga kdo vjel, sicer pa, kar se okna tiče, saj se lahko zlaže. Že je stegnil roko, da bi odprl vrata, pa jo zopet odmakne. Kaj je neki za temi vratmi ? Kako naj zbeži pred vsemi strahotami, o katerih je čul, da jih imajo v cerkvah? Toda Tedi je bil pogumen. Pa še žoga je tam! "Koga se bojim!" je mrmral. "•Nikogar se ne bojim ! To bo imenitno, ko bom tovarišem povedal, kje sem bil." Velika vrata so se tiho odprla. Nasproti mu je udaril duh, ki se ga čuti le v katoliški cerkvi; duh po kadilu in cveticah. Kar zavzel se je. Za trenotek je celo pozabil, kje je. Ko je opazil razbito okno, se je zdel samemu sebi žejo majhen. Kolena po so mu pri- čela tresti in že se je napol obrnil. Tedaj pa je opazil daleč doli na preprogi tisto, česar je iskal. Močno mu je tolklo srce, ko je korakal doli in se oprijemal sedežev. Pa jo zopet ima! Cela je, le nekoliko se je opraskala ob steklu. Tedi je postajal pogumen; saj je bilo vse tako naravno in lahko. Zakaj bi se bal. Sedaj, ko ima žogo v žepu, se mu ne mudi nikamor. Lahko malo pogleda okrog sebe. Postavil se bo, kak junak je in kake strašne reči je videl v cerkvi. Na steni je slika; ni ravno slika. Zrezano je. Velik človek si umiva roke, zraven pa je vojak s sulico, kakoršne je Tedi videl v gledišču. Mož v sredi ga je najbolj zanimal. Ko bi bil Tedi pogledal na obleko, bi bil opazil, da so tako obleko nosili pred davnim, davnim časom. Dečkove oči pa so zrle samo na možev obraz, na te oči, katere so bile tako podobne očem njegove predrage, umrle matere. Ko je Tedi pogledal nekoliko višje, ga je groza stresla. Videl je da ima mož trn-jevo krono na glavi in da mu kri teče po licu. Tedi je vsled groze zakričal; njegov lastni glas ga je šele prebudil, da se je spomnil, kje je. Kakor obrcan pes se je hotel splaziti iz cerkve. Glej! zqpet druga slika! Najprej je Tedi mislil, da se ni premaknil, ali pa, da mu je slika sledila. Zopet je pogledal na sliko; človek z žalostnim o-brazom nese križ in Tediju se zdi, kakor da hoče govoriti z njim. Nekoliko naprej in padel je pod križem. Tedi bei-e pod sliko: "Jeziš prvič pade pod križem." Jezus, kdo je to ? Zakaj nese križ in zakaj je bil tepen ? Kaj je storil? Zakaj ni vdaril nazaj? Jezus! To ime je že slišal. To ime so rabili govorniki na kornerjih in njegovi tovariši, kadar so preklinjali. Tedi je stisnil pesti proti ljudem na sliki, ker tepejo človeka, ko že leži na zemlji. "Jezus srča svojo žalostno mater." "O, ni čuda," je zaklical Tedi, ki je nekoč vedel, kaj se pravi imeti mater — ravno tako mater, katera je bila žalostna, kadar se mu je kaj pripetilo. Tedaj, ko so ga odrasli dečki pretepli, kako ga je objela in tolažila, kakor ta mati na sliki, katera stega svoje roke proti svojemu sinu, mu pošilja tolažilne besede z očmi, ker ji vojaki ne puste, da bi mu od blizu govorila. Prihodnja slika se mu je še bolj dopadla. Eden izmed družbe je boljši človek. Pomaga mu nesti križ. To je že nekaj, četudi je večji del na ramah žalostnega moža. Tedi je šel od postaje do postaje ; opravljal je križev pot na prav poseben način, pa tako pobožno, kakor nihče drugi. Nobeno navadno človeško srce ne moi-e bolj žalovati s sinom človekovim, katerega so oropali obleke, položili na križ in prebodli s sulico. Molil je križev pot, ne z molitvami, ne z lepimi sočustvovalnimi besedami, ampak /s pravo ža)!ostio, kakoršno more občutiti srce mladega dečka, kadar so njegovi načrti uničeni. Da bi se jokal, to bi se zdelo Tediju sramotno. Vendar so mu pri deveti postaji teklo debele solze po licu. Njegova pest, katera se je stisnila, ko je prvič zagledal križ, se je pri vsaki postaji še bolj stisnila in sedaj je bila krčevito stisnjena. Žogo, katero je imel skrito pod obleko blizu srca, je nevede spustil; ni se tega zavedel; pokril si je lice z rokama in se na glas zjokal. Prihodnja slika je bila še ža-lostnejša. Obleko strgajo raz njega in ga pribijejo na križ z debelimi žeblji. Tedi je čutil, da ta mož ni storil ničesar hudega da tedaj tega ni zaslužil. "Dvanajsta postaja: Jezus umrje na križu." Tedi je ogorčen zrl na sliko pred seboj. Vesel je bil, da je Jezus mrtev. Nikoli prej ni bil vesel, če je kdo umrl; tudi to sedaj ni bilo pravo veselje, ampak oddahnil se je, da ne morejo več škodovati temu človeku, iz čegar obraza žari nekaj posebnega. Sedaj ne more več trpeti. Vsede se premišljuje. Videl je, da ste še dve sliki. Kaj naj še pride? Jezus je mrtev. Vse je preč! Tedi je dvignil svoje oči. Jezusova glava je nagnjena, njegove oči napol odprte, Tediju se zdi, da gledajo naravnost v njegovo dušo. "Jezus, jaz bi tega ne naredil," je vzdihnil. Ime Jezus ga je zbodlo. Zazdelo se mu je, da je tudi 011 razža-lil tega človeka čegar ime je na ustnicah tolikih preklinjevalcev. Zazdelo se mu je, da se je slika premaknila in videl je namesto vojaka s sulico samega sebe stati pod križem, kjer ta človek umira. Skoro enoglasno ta množica preklinja umirajočega Jezusa. Tedi sam jim tuintam pomaga. Zdi se mu, da se Jezusove oči od-pro in zro v njegove. Ta pogled ga zbode do globočine srca. Množica okrog njega se razhaja. E-den izmed vojakov s sulico v roki se približa križu. Kaj bo hudobni vojak sedaj storil ? Stopil je za korak nazaj. Sulica je namerjena naravnost na Jezusa. Sedaj jo dvigne. Tedi se zgrozi. Sulica je bližje in bližje mrtvega telesa. "Ne drzni so kaj takega storiti !" je zaklical Tedi. Vrata v svetišču so se odprla-Gospod župnik je opazil čuden prizor: ubito okno, mali deček, stoječ na sedežu pred dvanajsto postajo, z dvignjenimi pestmi proti sliki. Škrtanje vrat je prebudilo Tedija in stopil je na tla-Župnik je korakal proti njemu. Pred eno uro bi bil Tedi zbežah sedaj je pa mirno čakal, ko Je župnik korakal proti njemu. "Kaj je napačnega?" je župnik prijazno vprašal. "Kaj se je zgodilo z oknom?" Tedi se je zavedel, da je v jet. Hrabro je pogledal moža pred seboj in le z nekoliko tresočim glasom odgovoril: "S svojo žogo sem to napravil-Prišel sem po n5o. Veliko škodo sem naredil. Nisem je mislil P0' ravnati. Toda zdaj! Pogledal j® zopet na križ: "Zdaj . . . zdaj mi je žal. Gospod vse bom storil, kar mi poveste." Gospod župnik se je nasmeh' nil, dečko pa je gledal, kje ma duhovnik roge. Da jih ima, 0 tem ni dvomil. Nikakih rog ni vl" del; njegov prijazni pogled je popolnoma spremenil. Solze so tekle Tediju po obra* zu. Povedal je vse o žogi in o Je" zusu na križu. __ « Povedal sem vam, da Tedi ni mel doma, to je, ni ga imel, d°' kler ni ubil onega okna v cerkv1' Sedaj pa služi v župnik1' streže pri sveti maši in pom&#* župnikovi postrežkinji. Ko g°s' pod župnik vsak petek večcl v postu moli sv. križev P°! Tedi nosi križ i 11 11 i k o 'j ne odmakne svojega pogleda slik. Pri dvanajsti postaji opazl da se mu brada nekoliko trese-njegove roke stisnejo križ tesneJ še, njegove ustnice izgovarjajo t' ho molitev, morda tudi grožnji; kakor takrat, ko je prvič sled križanju. Gospod župnik včasih prem1 ljuje, kaj bo z dečkom. Postre*' kinja zmaje s svojo sivo glavo 11 pravi: "General bo, ali pa, škof." Spisal: Rev. Illemo Camelli. IZPOVEDI SOCIALISTA =l*J- Zadnja revolucija: — stranka ni opustila nobene prili-e> napovedati kako demonstra-C1J°. ki naj bi pokazala njeno ^oč. Ena največjih je bila ona ob Priliki odkritja spomenika "pete-!ih dni." Ob določeni uri smo se brali v Areni. Bilo nas je kot "»tja m trave. Jaz sem se postaji na najvišjo točko amfiteatra, a bi se od tam naslajal ob pogle-u na množico, ki n\e je kar o-SuPla. Bilo je morje giav, iz kate-v°ga se je čulo kakor nerazločno šumenje razpljuskane vode. Clo-esko morje je bilo, ob katerega °gledu me je spreletavalo opoj- n° ugodje. "T in vendar nas je bilo pred , lo leti le mala peščica!" tako Se,£ vskliknil Šli du smo iz Arene. V lepem re- j, ' P0 štirje in štirje, resnih ob-^2ov smo korakali določeno pot, J spalirjem ljudstva in začu-^tel-0 Časnikarji so nas Kakih štirideset tisoč nas je ?• upoštevanja vredna armada. .°Ja, kakor najbrž tudi do-•J'-'a, je mej sprevodom žihav- HiŠl no del Vid- "0Vala- Zdelo se mi je, da ]je 1 Vse oboroženo, vse pripravit ° ll!l končno bitko, na zadnjo stiča8trofo' ki bo smlela kapitali-dni-'10 družbo- Misleč na "petere la d 8em gledal pred seboj docela l'ge dneve: revolucije, bor-no;^ti, izza katerih bo vsklilo r6cj° zivljenje in boljši družabni benajJničenje zla je boj potre-nii ' ,eizogibne žrtve ne pome- ju n f v- ■ • v • v * nja v ; Ka.i je na žrtvi življe-Sem', ? Je kri potrebna, da zalije e "odoč b0 locnosti ? Blagoslovljen Se sP°min naših očetov, ki so bod0 V,°Va^» da nam pribore svo-' .), oz katere bi ne mogli °Pši bodočnosti nasproti. 31°vljeni mi, če se ne stra- šimo žrtev, da zasiguramo svojim potomcem zornejšo bodočnost. Tako smo socialisti s tem, da smo počastili pomnik ene revolucije, utrdili pravo do druge, popolne in končne revolucije. Mislili smo, da smo se tej neizbežno približali. Svesti si razmaha svoje velike moči, saj smo v malo letih propagande tako narasli, smo upravičeno domnevali, da bomo v doglednem času s svojo silo prevladali družbo, če bomo tako stopnjevito napredovali. 5. Duševni preobrat: — Revolucionarno razpoloženje je moj mladinski duh docela obvladalo. Zgubil sem potrebni mir za študij, umetnost in vstrajno delo. Nisem mogel dolgo vstrajati na enem mestu, niti se zaglobiti v kak predmet, kajti noge in duh so hoteli vedno kakor v vrtincu plesati. Neka želja po brutalni sili mi je zagospodovala in hrepenenje po oblasti in teptanju. Pred vsem pa se mi je zahotelo po uživanju. Spričo stremljenja mojega duha po bodočnosti čisto materializira-ne družbe, se mi je zdelo, da je neka mera čutnega ugodja predpogoj za gotovo stopnjo osebne sreče. Saj če si človek domišlja, da mu je tu mogoče doseči ono srečo, po kateri mu koprni srce, kje drugje naj jo išče in najde, če ne v zemskih stvareh, v materiji. V takem razpoloženju so mu čutni nagoni dobrodošli, ker niso druzega kot kaveljčki, s katerimi se obeša na srečo, vrata so, ki se mu odpirajo, da jo sprejme. To so neizogibni pojavi v dušah o-nih, ki ne vidijo pred seboj druzega kot materijo. V tem sem si bil docela na jasnem. Zato sem zapustil svoj kotiček, v katerem sem sicer skromno, a mirno in v Po sesti italijanski izdaji prosto prevaja: H. B. ® m redu živel, in si najel prosto sobo, da sem mogel hoditi jest po dragi volji. Nisem bil več zadovoljen s priprosto hrano, kakor prej, ne, čutil sem potrebo po nečem sočnatejšem, izbranejšim, da zadostim razvnetim počut-kom. Začel sem se zanimati tudi za nočne sestanke svojih sodru-gov. Ce se takrat nisem pogreznil v blato, se imam zahvaliti le nekemu prirojenemu čutu za vzvišene vzore, ki ni nikoli docela zamrl v meni. Še bolj se imam pa zahvaliti pomoči božji, ki je že takrat ravnala pot mojega življenja. Podoba moje bolne, umirajoče matere mi je pogosto vstajala v duši. Z jasnimi očmi me je motrila, vdana v vse trpljenje. Tudi gotove njene sladko svareče besede, o tako sladke in globoke, so mi donele po ušesih. Čutil sem, da me objema neka nepojmljiva otožnost in praznota. Z odločnostjo zle volje sem se boril proti temu dušnemu stanju in je skušal zatreti, da ne bi podlegel, kajti smatral sem je za slabost. Misel, biti materi podoben, me je skoroda razsrdila. Nisem hotel biti ženska. Nasprotno pa sem obnavljal lepe spomine na očeta in njegovo pripovedovanje, ožarje-no od domovinske ljubezni. Moj duh je bil v neprestanem valovanju in kolebanju in je s to svojo nestalnostjo spreminjajoče vplival na moj značaj. Po naravi mil in veselega razpoloženja, čeravno nekoliko nagnjen k otožnosti, sem postal rezek in razdražljiv. Uljudnost in olikanost me je nazadnje že kar jezila. Sam nase nataknjen sem včasih naravnost zavidal svoje tovariše, ki so že po naravi imeli tak značaj, brez teh slabosti, za kakoršne sem jih takrat smatral. (Dalje.) 126 "AVE M A K I A" PO AMERIKI Dva nova ameriška kardinala.—Že dolgo časa se je ob priliki vsacega papeške-ga konzistorija govorilo in pisalo, da bo tudi eden ali drugi ameriški cerkveni knez imenovan za kardinala. Najresnejši kandidat je vedno bil naš chicaški nadškof, Most Rev. George Viljem Munde-lein. Za letošnji marcev konzistorij, ko je časopisje najmanj o tem razpravljalo, se je res raznesla vest, da sta dva ameriška nadškofa, njujorški in chicaški, nujno poklicana v Rim. Takoj se je vedelo zakaj. Da prejmeta kardinalski klobuk. Dne 24. marca jima je bila v tajnem kon-zistoriju podeljena najvišja cerkvena čast za papežem. Dne 27. pa sta bila v javnem konzistoriju v cerkvi sv. Petra slovesno uvrščena v sv. zbor. Sv. oče so ob tej priliki povdarili, da so to storili v priznanje katoliški Ameriki, ki je s svojimi bogatimi dobrodeljnimi zbirkami otrla toliko povojnih solza. Nova kardinala sta se vsled razsežnosti svojih škofij v tem posebno odlikovala. Chicaga je s tem dobila prvega kardinala. Zato se pripravlja jo velikanske slovesnosti za njegov sprejem, ko se koncem maja povrne na svoje mesto. Ob drugi priliki bomo o tem obširneje poročali. Državni monopol šol protiustaven. — Kakor smo poročali, so lani oregonski Klukserji in framasoni z dolgoletno strastno agitacijo zbobnali toliko glasov skupaj, da so prodrli z monopolizacijo publične šole in zadali smrtni udarec farnim šolam. Pijani zmage so se takoj vrgli še na druge države. A kakor se zdi, jim bodo njih upi šli po vodi. Orcgonsko zvezno sodišče, ki je imelo v državi zadnjo besedo o tem, se je te dni izreklo, da je monopolizacija šole proti ustavi Združenih držav, kar pomeni, da tudi v posameznih zveznih državah ne more postati postava. Klukserjem prijazni governor Mr. Pierce pa s tem pravorekom najvišjega državnega sodnega dvora ni zadovoljen. Sami so seveda še bolj poparjeni. Toliko dela, toliko denarja, ki jih je ta zmaga stala, pa vse zastonj, potom pa še zgubljeno upanje na nove zmage, to kajpada ni prijetno zanje. Ni čuda, če groze z apelom na zvezno sodišče v Washingtonu, če ravno imajo malo u-panja, da bi vspeli. Dobro namreč vedo, da je zvezno sodišče enkrat tako pritožbo že zavrnilo in razsodbo zvezno-držav-no instance potrdilo, ("'o se to zgodi, kar trdno upamo, bodo Klukserji in framasoni naše farne šole menda vendar vsaj toliko časa pri miru pustili, dokler svojih žrtev in udarca ne prebole. PO JUGOSLAVIJI: Politični položaj.—Zadnje čase se je nekaj govorilo o dalekosežnih državno-političnih spremembah, ki bodo dale državi docela drugo smer nadaljnega razvoja. Močan opozicijski blok, katerega hrbtenica da bodo Radičevi poslanci, bo vrgla Pašičevo centralistično vlado, izvedla revizijo centralistične u-stave in tako priborila zmago avtonomiji. Te radostne vesti so krožile. Časniš-ka poročila, da gredo Radičevci v Bel- DRAGI MOJI OTROCI: Velika noč je zopet tu. Kakor za vsake praznike, tudi zdaj moje misli romajo k Vam. Iz celega srca Vam želim, da bi bila Vaša srca polna vesele Aleluje. Če bo do mene prišel le lahen njen odmev, bom srečna tudi jaz. Vas vedno ljubeča ma- ti, AVE MARIA. grad, so te vesti potrjevala in netila tipanje, da v kratkem času zasijejo naši nesrečni donjovini lepši časi. Te dni smo pa naenkrat dobili od konzulata listo novega ministerstva, s skoraj izključno srbskimi imeni in pod predsedstvom starega lisjaka Pašiča. In kar nas je posebno osupnilo, prosvetni minister je zopet veliki "šturmar" proti katoliški cerkvi, zloglasni Pribičevič. Taka država je vredna Kristusovih solza nad zaslepljenim Jeruzalemom. En narod, ena vera!—Z drugimi besedami: Vse srbsko in vse pravoslavno. To je zdaj program stoprocentnih Jugoslovanov. S tem programom jo stopil neki bolgrajski centralistični časopis na dan. In kakor se zdi, so si ga vodilni srbski jih bodo itak kmalu v rokah Srbov, četudi je srbsko pokoljenje včasih edina kvalifikacija, ali vsposobljenost zanja, kakor v bivši Avstriji grofovski in ba-ronski naslov. O kaki narodni svobodi in enakopravnosti danes Slovenci kvečjemu še lahko sanjajo. Če se pa komu tako živo sanja, da v spanju govori, se ima že batin bati. yera, ki je nekaj bolj skritega, notranjega, se seveda ne da tako meni nič tebi nič s pravoslavjeni nadomestiti. A kolikor se na zunaj kaže. jo po najboljših močeh skušajo za-treti in izruvati, da jo potem s pravoslavjeni nadomeste. Najlažje se to doseže pri mladini. Tam so tudi začeli. Ka-teheti ni so več polnomočne učne moči P° šolah, ampak samo še milostno puščeni in z neko miloščino plačani. Samostanskim učiteljicam se je plača črtala, <'a bi se vzdrževanje njih šol čim prej onemogočilo. Zasebne srednje šole, s pravico javnosti, bodo, kakor se za gotovo sliši, s prihodnjim letom ukinjene, raziin par, dasi vlade niti paro ne stanejo. S konkordatom se odlaša in odlaša, čoprav je Pašič v Rimu po svojem "likofu" za Reko izrazil "srčno" željo, da bi se to kar najprej zgodilo. PO DRUGIH KRAJIH. Zveza proti kletvi.—Taka zveza v I ta* liji, obljubljeni deželi kletve, že dolg0 časa obstoja. Po vojski, ki jo bila za v«c narode prava visoka šola kletve, je svoje delovanje še bolj razširila. Sicer se Ila" lijani v vojski glede toga niso mogli n'c novega naučiti, ker več kot Roga in M®* rijo ni moč prekleti. To so pa oni že pi"c(' vojno dobro znali, menda bolje kot vraK sam. Pač pa so se drugi narodi od nji'! okužili. Slovenci, ki prod vojno z njim' niso bili v ožjem stiku, te kletve splošno niso poznali. Kaki rdeči "knapje" so mislili ,da so napredni, če so jih v tem P0' snemali. Po vojni se je pa vedno potf0' šteje ču I a ta strašna kletev, celo iz »s' raznih mlečnih smrkolinov, in to colo v slovensko prestavljena. A je lopo od l,a* lijanov, da so po vojski še bolj živo sP°f nali, kako velik narodni madež jo to ga skušajo s podvojeno silo izbrisa'1, moj tem ko so drugi narodi vedno huJ1' madežujejo z njim. To društvo proti k'c" t vi, zlasti proti preklinjanju prebl* vico Marije, je sprožilo misel, naj bi sC" v Milanu na javnem trgu postavil J.1"1' Marijin spomenik, kot nekako zadošč'c' nje za njeno tolikanj in tako grdo žalje* no čast iu kot nekak javni svaritolj Prl'!. tem ostudnim početjem. Po celi Ita'ljl s® zbirajo darovi za ta spomenik in dela 2|Vahna propaganda proti preklinjevai-Šolski otroci pod vodstvom svo-r°gi in njih slovenski janičarji osvojili. ..Sa vplivnejša mesta po nesrbskih kra-J'n učiteljev obiskuje javna zborovanja, "a katerih se v živih barvah opisuje in °7|gosa to zlobno, naravnost satansko Početje. Baje tudi fašisti to prizadevanje Vlleto podpirajo, na čelu jim Mussolini Sam. V Pordenone so fašisti sklenili, da jJ!ora vsak pet lir plačati, kdor zakolne. ,0 'i oni tudi osebno taki sovražniki etve, je pri takih komedijantih zelo "voniljivo. Gallia docet—Francija uči.—Kaj uči? ako težka je pot propadle hčerke na aternim dom. Hudič eno dušo nerad usti 'z svojih kremljev, še manj pa narod. V noben narod se brezverstvo ; vsemi svojimi posledicami ni tako za-p v mozeg in kosti, kot v francozki. 0 vojski se mu sicer skuša iztrgati, pa , ® 'e težko in počasi. Framasoni, ki o . *em katoliškem preporodu nočejo ni-»Hšati. ga imajo še vedno močno Plešah in nimajo prav nič volje ga iz-stit«. To jasno kažejo številke. V ka-. k® zasebne šole zahaja le 833,000 o- v brezverske pa 3,403,000. Res, da »rok k? ^ veliko obiskuje nedeljske šole, Zart ,C S'ccr boljše kot nič, a zdaleka ne io"?So Posnetek. Kaka potem bo, ako -i- v »jeni šoli graduirala, si lahko mi-'"no. Ol '»venski misijonar na smrt obsojen. fr, **0r znano aganski okraj, kamor dotlej rtarja St°!,''a noga katoliškega misijo-nenr'1' z lučjo evangelija posveti v to ''"h Tno Pagansko temo. Hudobni V ..' tn vbogo ljudstvo trdo držal Rlav • Plešah, ie Pa navdihnil njih po-vi sarja.' ('a nadležnega misijonarja spra-Pisal'101-' .? Rvojo krvjo je poglavar pod-Ra llo""s'jonarjevo smrt, v znamenje, da Da le na vsak način umoriti. To se je ie ZV(a.Vn^asno zvedelo. Tudi misijonar čakal ^ bežal, ampak pripravljen sklep' • la.' kako bo poglavar svoj Neka 1ZV.I;si1' Vendar do tega ni prišlo, in y, lvila oseba se je zanj zavzela ca] SvK.avarja pregovorila, da je prekli- naklrv '•' S^'CP in postal misijonarju celo "Jen. Frančiškanski misijonar umorjen. — Rev. Angelik Melotto, O. F. M., apostolj-ski misijonar na Kitajskem je postal žrtev tamkaj šilih banditov, ki zadnje čase silno ogrožajo katoliške misijone. Ti ban-ditje so kitajski "zeleni kader," sami vojaški deserterji, ki so se dobro organizirali in oborožili, tako da jih niti vladne vojaške čete ne morejo ustrahovati, ker jih po več tisoč skupaj nastopi. Kako naj jih potem misijonar s svojimi vernimi strahuje. Katerega so si izbrali za žrtev, je navadno izgubljen. V juniju preteklega leta so sklenili napasti imenovanega frančiškanskega misijonarja. Dne 17. pop. ob petih so oboroženi udrli v njegovo stanovanje, ko je ravno opravljal svoje duhovske molitve. Iztrgali so mu brevir iz rok in ga prisilili, da je moral z njimi. Njegovemu služabniku so dali vizitko, na kateri so bili pisani pogoji, pod katerimi so pripravljeni ga iz-pustete, da jo izroči pristojnim oblastem. Pogoji so bili neizvedljivi. Zahtevali so milijon dolarjev odkupnine, deset tisoč pušk z municijo in pa uvrščenje v redno državno armado. Takoj se je ukrenilo vse potrebno, da se misijonarja oprosti. Ponovno je obstojalo upanje, da se bo to posrečilo. Toda banditi, če jim je tudi večkrat samim predlo pred zasle-dujočimi vladnimi četami, ga niso pustili, ampak so ga na svojem begu s seboj vlačili. Ko so nekega dne videli, da bodo komaj sami pete odnesli pred pretečo nevarnostjo, so ga pa zverinsko umorili in zbežali v varnejše zavetje. Kadar pride po polno poročilo iz Kine, bomo o njegovem nekrvavem in krvavem mučeništvu obširneje poročali. Umorjeni je bil dober znanec in prijatelj naših dveh misijonarjev P. Baptista Turk in P. Engel-harda Avbelj. S P. Baptistom sta isto leto šla v kitajski misijon 1902. Frančiškani na Kitajskem.—Frančiškani oskrbujejo na Kitajskem vsega skupaj deset apostoljskih vikarijatov ali misijonskih škofij. V njih deluje 275 frančiškanov misijonarjev in 175 duhovnikov domačinov. V oskrbi imajo okrog 300,000 vernikov. Prvi apostoljski delegat za Kitajsko Mgr. Constantini, ki je prepotoval njih delekrog, se je zelo pohvalno izrazil o njih apostoljskem delu. "Kitajski misijoni," tako je dejal, "s slavo o-žarjajo frančiškanski red in njegove misijonarje . . . Dajte mi večje število frančiškanskih samostanov, pa boni kmalu lahko rekel, da je Kitajska katoliška dežela." Papež in Rusija.—Papež se neposredno in posredno, po drugih vladah, veliko trudi, da hi omilil skrajno trdo usodo katoličanov v Rusiji. Toda pri taki krvoločni zverini, kakor so boljševiki. ki kar drhte po krščanski, zlasti katoliški krvi, kakor ljudožrci, je težko kaj doseči. Za trenutek se malo poniire in obljubijo, da bodo vsaj človeško postopali, pa zopet pobesne. Zato smo mi vedno s pomilova-nim usmevom brali časniška poročila, da bodo boljševiki dali katoličanom njih cerkve nazaj in ustavili sovražnosti nasproti njim, ali da bodo celo nekak kon-kordat sklenili s papežem, na kar da jih bo on priznal. V resnici so se po vsakem takem optimističnem poročilu kmalu razširile nove jobovske vesti o poostrenem preganjanju. Zadnje poročilo pravi, da znova prav pridno mečejo katoliške duhovnike, redovnike in redovnice v ječe. V vsakem katoličanu vidijo državnega izdajalca in špijona. Nadškofa Čepljaka so pač izpustili iz ječe, ker je baje jetičen, a so ga pognali čez mejo. In s tako zver-jadjo naj papež pogodbe sklepa. Prav tako ne kot z vragom. Za zedinjenje cerkva.—Na Dunaju se je vstanovilo društvo "Catholica unio— Katoliške zedinjenje," katerega namen je Ukrajince ali takozvane Maloruse, ki jih je okrog 30 milijonov združiti z materjo cerkvijo. Na društvo so došle tudi prošnje velikoruskih, romunskih in bolgarskih pravoslavnih prijateljev edinstva, naj ne pozabi nanje. Slična društva in prizadevanje se porajajo drugod: na Holand-skem, Francozkem, v Španiji, Švici- Ne dolgo tega se je veliko pisalo o pregovarjanjih belgijskega kardinala Mercie-ja z zastopniki anglikanizma v svrho združitve. Nedvomno so to plemenita prizadevanja, ki niso brez koristi. Marsikateri mejsebojni predsodek po njih odpade, kar pomeni korak k zbližanju. Toda o kaki združitvi v masah nikar dosti ne sanjajmo. Za povrnitev v katoliško cerkev je treba pfed vsem milosti. Kristjanu nekatoličanu je treba še večje milosti, da s vrne v materino naročje, kakor paganu. Božja milost pa navadno ne deluje v masah, ampak v srcih posameznih. Spreobrnenja .oziroma združenja v masah, so v cerkveni zgodovini slabo zapisana. Res, da se moderna toza-vedna katoliška prizadevanja precej ločijo od onih v zgodovini, ki so imela večkrat bolj politično kot idealno misijonsko ozadje, vendar si tudi od teh ne obetajmo prebogate žetve, vsaj skorajš-ne ne. Ko bi se dalo pridobiti vodilne duhovniške kroge posameznih cerkva za to misel, ki bi potem polagoma pripravljali predsodkov polna ljudska srca na to, bi upanje združenja v daljši bodočnosti še ne bilo tako drzno. A to je ravno trd, zelo trd oreh, drugoverno duhovščino v celoti prepričati, da ne služi pravi cerkvi. Zato moremo upravičeno zaenkrat računati le z vrnitvijo posameznih, v večjem ali manjše številu, kakor se to godi na Angleškem. Vsekako pa taka društva izvršujejo plemenito misijonsko delo, ki marsikateremu resnice žejnemu in lačnemu odpre oči, da najde pot k materi. Za kolegij smo prejeli. 1.) Iz župnije New Duluth, Minn. $10.00 je daroval: Thomas Shubitz. Po $5.00 sta dala: Mary Spe-har, Frank Jurkovič. $3.00 je daroval: John Skul. Po $2.00 so dali: Joseph Jančar, Margaret Zalar, Jakob Bru-la, Joseph Jakša, Anton Chernich. Po $1.00 so dali: Ana Rožič, Andrej Bilko, Nik. Mrak, Anton Blatnik, Frank Kuby, Joe Rom-šek, N. Vesel, Helen Kralj, Mrs. Ginpel, Aleš Križaj, Frank Rot, V. Blaževič, Frank Blatnik, Joe Anzelc, Mrs. Matkovič, Mrs. I-vanc, John Novak, Štef. Minevi-čič (?), Aleš Smolnikar, Mrs. J. Jerina, Georg Spehar. Po $0.50 so dali: John Urban-chich, John Berich, Mary Kern, Mrs. Verlenich, Štef. Blaževič, Miss Mary Jančar. $0.25: Mary Sterk. Nekaj kovertic je bilo brez i- ZAHVALE. Zahvalim se prebl. Devici Mariji in presv. Srcu Jezusovemu za zdravje v družini in se še zanaprej priporočam v neki posebni zadevi. V ta namcji pošljem za dve sv. maši, ki naj se bero pri Mariji Pomagaj na Brezjah. M. P., Joliet, 111. Zahvalim se prebl. Devici Mariji, presv. Srcu Jezusovemu in sv. Ani za dobljeno milost. Prilagam mali dar $1 v pomoč listu. Frances Cankar, N. Chicago, 111. Prisrčna hvala Bogu in Mariji za o-zdravljenje naše male hčerke. Mariji v čast darujem $5. August Maggie Gregorich, Dolžnost me veže, da se javno zahvalim presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano prošnjo za zdravje. Za katoliški tisek darujem $1. A. K., Cleveland, O. Nopa me je bolela. Bala sem se, da ne boni več hodila. Obrnila sem se na Marijo in izprosila mi je zdravje. Prisrčno se ji zahvalim. Mali dar naj bo Mariji v čast. Mrs. F. G. V posebni zadevi som se obrnila k Nebeški Materi in Mali Tereziji Jezusovi. Prisrčna hvala Mali cvetki za uslišano prošnjo. Prilagam $1. v podporo listu. Mary-Ana Senkar. V svoji bolezni sem zaupljivo prosila Marijo, da bi zopet ozdravela. Bila sem uslišana. Iz hvaležnosti se javno zahvalim in priložim $2 v podporo listu. Frances Levstek, Woodhaven, N. Y. men. Vsega skupaj kakor povedano $71.00. 2.) Iz župnije Ely, Minn.: Po $5.00 so dali: Neimenovana družina, družina Virant, Anton Zlogar. Po $2.00 so dali: Mary Koščak, M. Agnid (?), Štef. Kobilly. Po $1.00 so dali: L. Skejanc, J. Mantel (?), Frank Tomšič, Mat. Spreitzer, Mrs. McCarthy, F. G. Anton Takavitz, John Kovali, Louis Kovačič, Frances Tomšič, družina Wulotz. Ostali niso zabeležili imen. Vsega skupaj kakor zadnjič povedano $100.00. 3.) In župnije Aurora, Minn.: Dobil skupaj v cheku $60.00. Imena darovavcev neznana. Hvala lepa vsem tamkajšnim čč. gospodom, ki so naše delo blagohotno priporočili, kakor tudi vsem, ki so se priporočilu odzvali. Iz raznih krajev: RAZNO. Priporočam v molitev svojo bolno sestro, ako je božja volja, da bi še ozdravela. Terezija Zdešar. -o- Kdor hoče sam postati član "Apostola-ta" in biti sam deležen duhovnih dobrot, mora sam plačati $10 enkrat za vselej, ali SOc na leto. Cela družina ki je plačala $10.00 se šteje kot ena skupina, ali kakor pravimo ena moralna oseba. Urednik. -o- NAŠ STRIČEK. So zadnje čase, ko je malo bolj toplo postalo, zapustili svoj zapeček, kjer jili je celo zimo malo naduha zdelovala in so šli nekam po svetu. So dejali, da gredo svoje male obiskat, da se v njih družbi malo pomlade. Doli po Pensilvaniji nekod hodijo. Tja proti veliki noči menda bodo šele prišli nazaj. Gotovo se bodo razveselili, ker jhi bo čakal cel kup pisem njih malih. Upamo, da bodo z rešitvijo uagank zdaj bolj zadovoljni. Njili vnuk vam le toliko lahko pove, da so nekateri prvo uganko: Kar nikdar ni bilo itd. prav rešili. Drugo: Kar v nebesih je in se časti itd. jih je več tudi prav rešilo, vendar nihče v smislu tiste, ki jo je postavila. Več Vam bodo Striček povedali. -o- Za SS. karmeličanke: Mr. John Kumar, Chicago, $2; Ivana Trvanikar, Cleveland, O., $5; Angela Mlakar, Redore, Minn., $3.00; Frances Zbašnik, Redore, Minn., $1. 4.) Fantek John A. Cankar, North Chicago, 111., je nabral na knjižico $18.25. Dali so mu: Po $2.00: Frances Ogrin, Kat. Mauser (?), Ivana Kirn. Po $1.50: Antonija Magina( ?)• $1.00: Mary Zalar. Po $0.50: Josephina Prebil, Eva Filkas, Mary Bezek, Andrej Cepon, Mary Cepon, John Kukar, Ignac Gron, Frances Cankar, Fr. Opeka. Po $0.25: Frank Svete, J: Svete, J. Gregorka, Jennie Dujak, Kristina Kirn, Hary Celešnik, Frances Drašler, Andrej Velka-vrh, Antonija Orvis, Mary Mari-čič, Frances Lešnik, Mary Petrič, John Hodnik, Mary Resingar, John Kaiser, Mary Ratej, A. Ma-denich, F. Petkošek, John Kucler, Agnes Ivanetich, Ivana Varšek 30c, Mrs. Ilochn. (Dalje sledi.) DAROVI ZA AVE MARIA. Po $1.00. — Katliie Schneller, Brooklyn, N. Y.; Ana Elenich, Baraga, Mich-. Angela Globokar, Cleveland, Ohio, A-Pavlich, New York, N. Y„ Agnes Pauline, Kichwood, W. Va„ Anton Oko-lisli, Barberton, Ohio, Alojzija Kobal. Expedit, Pa., Martin Cesnik, Indianapolis, hid., Frances Plautz, Detroit. Mich., Anna Pierce, Cleveland, Ohio-Anna Filak, Pittsburgh, Pa., Antoni* Glatz, New York, N. Y„ Mary Plaiiin-šek, Cleveland, Ohio, John Ponikvar. Cleveland, Ohio, Mary Sunich, Calumet. Mich., Mary Lenkar, Cleveland, Olii0-Margaret Zaletel, Lorain, Ohio,« Agn«s Novak, Greaney, Minn., Jennie Weliks' nja, Cleveland, Ohio, Rozi Zdešar, EuP" lid. Ohio, John Cankar, No. Chicago 111., Josephine Končan, Cleveland, "" Pavlina Ozbolt. Cle Klum, Wash., Mr* Elizabeth Smolič, Aurora, Minn. — ^Sc-M. Karlin, Southwele. — 75c. Mary Straus, Cleveland, Ohio. — 65c. Pompv, Corning, Ohio. — 55c. M. Ll»-sicli, Phoenix, Ariz. — Po 50c. ApolP* ilia Guzel, Cuddv, Pa., Mary Pristav««-Johnstown. Pa., Mrs. F. Longar, Loral"-Ohio, J. Erjavec, Cleveland, Ohio, AtjP Cesar, Cleveland, Ohio. Mary Grah«*' Calumet, Mich.. Alojziji Zore, Cleveland Ohio, Francis Sherek, Biwabik, Minn. 35c. Mary Kapovec, Eveleth, Minn- "J" Po 25c. Neža Tanko, Soudan, Minn-Slabodnik. Ely. Minn., Mrs. ]os. Stnke1' Calumet, Mich. — 20c. Ana Brula, So"' dan, Minn. —