AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 179 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 2, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Governer je poklical vojaštvo, da straži volivne koče na volivni dan v Memphisu Nashvillej Tenn., 1. avgusta. Governer države Tennessee, Gordon Browing, je odredil, da se mobilizira 1200 mož narodne garde in se jih odpošlje v mesto Memphis, kjer ima glavni stan njegov nasprotnik v politiki E. H. Crump, ki je član eksekuti-vnega odbora demokratske stranke. 1200 vojakov bo dospelo v sredo zjutraj v Memphis in ostanejo tam, dokler volitve ne bodo zaključene. . Ko je proti-kandidat Crump slišal, da namerava governer Browning z vojaštvom izsiliti volitve, je izdal oklic na narod, v katerem pravi, da država Ten- nessee ne bo trpela "ruskih razmer" in da naj državljani kot v protest radi vojaštva volijo za njega. Obenem je kandidat za governer j a Crump najel odvetnike, ki se bodo obrnili na sodnijo, da slednja prepove mobiliziran je vojaštva. Zvezne sodni je imajo pravico izdati prepoved za mo-biliziranje vojaštva. Sedanji governer Browning je demokrat in enako je njegov proti-kandidat Crump. Toda med obema prevladuje tako politično sovraštvo, da se bojijo, da pride na volivni dan prihodnji četrtek do večjih pobojev. John Garner, James Farley in Claude Hull se omenjajo kot bodoči predsedniški kandidati New York, 1. avgusta. Dasi je do leta 1940, ko se vršijo predsedniške volitve v Zedinjenih državah, jako kratka doba, pa vendar demokratska stranka, oziroma novi dealerji niso dose-daj dobili še primernega predsedniškega kandidata. Zadnje čase je American Institute of Public Opinion vprašal 100,000 Amerikancev najbolj različnih slojev, kdo bi bil po njih mnenju najboljši predsedniški kandidat demokratske stranke v letu 1940. Naj več glasov je bilo oddanih za sedanjega podpredsednika John Garnerja, za njim pa je James Farley, generalni poštni mojster in načelnik demokratske stranke, in končno pa Claude Hull, državni tajnik. Dočim je poznan Farley kot najbolj goreči zagovornik idej predsednika Roosevelta, je pa o podpredsedniku Garner ju znano, da je bolj starega kopita in da se v večini slučajev nikakor ne strinja z Rooseveltom. Državni tajnik Hull pa hodi nekako srednjo pot. Vse je odvisne od tega, če se bo predsednik Roosevelt odločil za novo kandidaturo, in če se ne bo, koga bo on priporočil v izvolitev. Predsednik Roosevelt pričakuje sedaj izida kongresnih voli tev ,ki bodo pokazale, ako narod še vedno odobrava njegovo politiko in administracijo. Ako dobijo demokrati ponovno večino, tedaj bo Roosevelt lahko diktiral, kar bo hotel. Strahoviti boji med nacionalisti in lojalisti Hendaye, Francija, 1. avgusta. Takozvana "ljudska armada" lojalistov je začela strahovito udrihati na postojanke nacionalistov, da skuša rešiti kakih 20,000 lojalistov, katere je zajel general Franco v bližini Saragose. Ako se tej ljudski armadi ne posreči pravočasno priti na pomoč, tedaj je omenjenih 20,000 lojalistov skoro gotovo zgubljenih. Štiri mednarodne divizije obupno poskušajo vzeti generalu Francu močno utrjeno mesto Gondesa. Napadi na obeh straneh so strahoviti. Kri teče ponekod dobesedno v potokih. General Franco je bil prisiljen odpoklicati laške črno-srajčnike in jih nadomestiti z Mavri iz Afrike, da so odbili desperatne napade lojalistov. Boji se še vedno nadaljujejo. Piketirana tovarna štrajk je nastal pri Cleveland Welding Co. na W. 117th St. in Berea Rd. 500 delavcev je na štrajku. 50 piketov je obkolilo tovarno, štrajk se je začel, ker je kompanija naznanila, da namerava znižati plače za 15 odstotkov. Igralni stroji Apelatna sodnija v Clevelandu je zavrnila razsodbo Common Pleas sodnika Hurda, ki je nedavno tega razsodil, da so igralni stroji nepostavni. Mesto bo začelo izdajati licence, toda nasprotniki igralnih strojev se bodo pritožili na najvišjo sodnijo. Mussolini v novem prepiru s papežem Sovjetski vojaki so baje napadli Korejo Tokio, 1. avgusta. Japonska uradna časnikarska agencija poroča, da so izbruhnili nadaljni boji med Rusi in Japonci ob korejski meji. Kot zatrjujejo Japonci so ruski vojaški zrakoplovi dvakrat včeraj bombardirali japonske vojaške postojanke v Koreji. Obenem so ruski sovjetski zrakoplovi obstreljevali obmejna korejska mesta ob sibirski meji. Med Rusijo in Japonsko se nekaj plete in ne bo dolgo več, kot bo izbruhnilo. Iz dose-daj priposlanih poročil je oči-vidno, da so Rusi začeli z napadi ob sibirski meji, ker računajo, da je Japonska utrujena od vojne na Kitajskem. -o- Nespametni otroci Na 132. cesti in Kinsman Ave. so trije dečki skočili na neki truk, da bi dobili zastonj vožnjo. Voznik truka ni vedel, da se nahajajo otroci na truku. Na 89. cesti in Kinsman Road je truk se moral ogniti nekemu drugemu vozilu in je vozil prav tesno ob brzojavnem drogu, kar je povzročilo, da je bil eden izmed dečkov, 15-letni John Mondek ubit, dočim sta ostala dva dobila težke poškodbe. Precinkt R, 23. varda Za precinktnega načelnika v okraju R. 23. varda, kandidira Mr. Adam J. Damm. Mr. Damm « je splošno znan med našimi rojaki kot bivši vardni vodja in bodo gotovo vsi iz tega precink-ta volili zanj pri primarnih volitvah 9. avgusta. Mr. Damm je odobren od demokratske organizacije 23. varde. Forli, Italija, 1. avgusta. Nov spor je nastal med papežem Pijem in med laškim diktatorjem Mussolinijem, ko je Mussolini obsodil naziranje papeža Pija glede "arijanske" politike po vzorcu nemškega diktatorja Hitlerja. Mussolini je dejal, da je "bedasto" misliti, da on posnema svojega nemškega kolego Hitlerja, kar se tiče preganjanja Židov. Mussolini je včeraj podal tozadevno izjavo napram visokim uradnikom laške fašistovske stranke, ki so bili navzo.či pri manevrih v tem okraju. Rabil je samo 25 besed, da je odgovoril na kritiko papeža Pija. Mussolini je izjavil: "Vam je znano kot vsem drugim, da kar se tiče plemenskega vprašanja bomo korakali naravnost na- Nadaljevanje piknika Odbor skupnih društev fare fare sv. Vida naznanja, da se bo danes večer vršilo nadaljevanje farnega piknika. V nedeljo je, kakor znano, dež pokvaril udeležbo in tako je preostalo vsega, jedače in pijače. Torej oni, ki se radi slabega vremena niste udeležili piknika v nedeljo, ste prijazno vabljeni, da pridete nocoj večer v spodnje prostore nove šole sv. Vida na Glass Ave. Tu boste lahko v prijateljski družbi pospravili vse ono, kar je ostalo v nedeljo. Cele gore gnjati je še in celi truki fine pive. Torej pridite danes zvečer, da ne bo fara trpela prevelike škode, ker kupljeno blago je treba plačati in ga nimamo kam dati, če ga ne pridete pospravit vi in vi in vi. Vse bo prav tako kot bi bili na pikniku, samo s to izjemo, da se ni treba bati dežja. Danes večer bomo mokri samo znotraj) v nedeljo smo pa bili tudi na zunaj. Prijazno ste vabljeni vsi in vas vse pričakujemo. — Odbor skupnih društev fare sv. Vida. Da, pa tudi zavrteli se boste lahko, ker Louis Trebarjev orkester je obljubil, da bo tako poskočne igral, da se bodo iskre kazale. -o-- Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je po dolgi in mučni bolezni preminula v Womans bolnišnici mladenka Helen H utter, stara 21 let, stanujoča na 1070 E. 77th St. Tu zapušča žalujoče starše, Johna in Heleno, brate John, Joseph in Henry ter sestro Emo, poročeno Wohlgemuth. Rojena je bila v Clevelandu in je bila med slovensko mladino dobro poznana. Pogreb se vrši iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v sredo zjutraj ob 8:15 in v St. Francis cerkev na Superior Ave. ter na Calvary pokopališče. Bodi ranjki ohranjen blag spomin! Mr. Marolt je dober fant Za precinktnega načelnika v precinktu O, varda 32, kandidira Mr. Goerge Marolt, katerega ime boste dobili 9. avgusta na glasovnici pri primarnih volitvah. Ker je Mr. Marolt jako sposoben človek, ga rojakom prijazno priporočamo v izvolitev. Zaroka Mr. in Mrs. Cernigoj, 654 E. 160th St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Ann z Mr. William Turkom, ki je sin Mr. Frank Turka, 999 E. 63rd St. Naše prav iskrene čestitke] prej. Misel, da je fašizem začel posnemati koka druzega, je 'bedasta.'" Izjava Mussolinija, da bo "korakal naravnost naprej," je podobna izjavi, katero je podal tekom laško-abesinske vojne. Mussolinija se je tedaj močno kritiziralo, toda on je nadaljeval z vojno. Sicer pa postaja spor med Mussolinijem in med papežem, oziroma med laško vlado in sveto stolico od dneva do dneva bolj resen. V katoliških krogih pričakujejo, da bo Mussolini še! tako daleč, da bo prepovedal poslovanje katoliškim organizacijam. Kot znano, so gotovi laški profesorji 14. julija izdali manifest, v katerem izjavljajo, da so Italijani arijskega plemena in da so narod za sebe. Obenem so izjavili, da židje kot narod niso Arijci, torej niso Italijani. Proti tej doktrini se je oglasil papež Pij, ki je rekel, da je ves svet ena sama velika družina, ki bi se morala poznati med seboj. Ako bi bil sporazum med narodi, je dejal papež, ne bi bilo vojne. Laško časopisje ni hotelo ali pa ni smelo tiskati izjave papeža Pija. Temu nasprotno pa prinaša v velikem tisku izjavo Mussolinija. Glasilo vatikanske države, Osservatore Romano, pa je sedaj ignoriralo izjavo Mussolinija. Razmere med Vatikanom in Mussolinijem postajajo dnevno bolj napete. Papež je pravičen napram vsem narodom, dočim Mussolini nasprotuje tej ideji. Ves svet zre s pozornostjo na nadaljni razvoj dogodkov. Japonci v ostrem spopadu i ruskimi obmejnimi stražami v Mandžuriji, Baje 300 Rusov ubitih Tokio, 1. avgusta. Do krvavega spopada je prišlo med japonskimi in ruskimi sovjetskimi vojaki na meji med Sibirijo in Mandžurijo, ko so Japonci Rusom odvzeli več mest, za katera se je že dolgo vršil prepir. Japonsko ^ojno ministerstvo sporoča, da je prišlo do konflikta včeraj ob 6. uri zvečer, ko so Japonci naskočili neki hrib v bližini Cangkufenga, katerega so ruske sovjetske čete zasedle 11. julija. Nadalje naznanja japonsko vojno ministerstvo, da so Rusi Radio program Preteklo nedeljo smo imeli prvič priliko poslušati slovenski radio program, katerega oddaja radio postaja WGAR, in katerega vodita Mr. Martin Antončič in Mr. Frank Sodnikar. Omenjeni slovenski radio program se oddaja vsako nedeljo na WGAR postaji ob eni uri popoldne. Program zadnjo nedeljo je bil prav dober, skoro izvrsten in to se tiče glasbe in oznanjevalcev. Proti koncu programa je bilo naznanjeno, da bo prihodnjo nedeljo igral na slovenskem. radio programu na ■ WGAR radio postaji John Sodja, sloviti banjo igralec, naš bivši raznašalec "Ameriške Domovine" in ki je pred nedavnim igral .v Beli hiši za predsednika Roosevelta. Opozarjamo naše ljudi na prihodnji nedeljski slovenski radio program, na postaji WGAR ob 1. uri popoldne. Naj še omenimo na ■ tem mestu, da sta Mr. Antončič in Mr. Sodnikar izvrstna oznanjevalca in precej dobra naslednika dr. Malleya. -o-- Roparji pri pokerju V hiši na 1423 Lake View Ave. so sinoči igrali znano poker igro. Pri igri je bilo udeleženih šest moških, ko sta vstopila v sobo dva roparja, ki sta z revolverji prisilila igralce, da so jima izročili $500. Naši učitelji Apelatna sodnija v Clevelandu je odločila, da šolski odbor nima pravice odsloviti učiteljev in učiteljic, ko postanejo 65 let stari. Šolski odbor je pa sedaj naznanil, da se bo proti razsodbi ape-latne sodnije pritožil na najvišjo sodnijo države Ohio. Tiskar umorjen Charles Eisele, star 64 let, je bil zaboden z nožem preteklo soboto, ko se je nahajal v svojem uradu v Card Building. Mr. Eisele je bil načelnik velikega tiskarskega podjetja. Policija je prijela nekega bivšega uslužbenca podjetja. Delo se vrača Iz Russell ,Kentucky, se poroča, da je Chesapeake & Ohio železnica pozvala nadaljnih 427 delavcev na delo. Pred tremi tedni jih je dobilo delo 500. Vodstvo železnice pravi, da so se časi pre cej izboljšali. Pozdravi zgubili 200 svojih vojakov v spopadu, dočim so japonske zgube neznatne. Japonci so streljali na ruske postojanke s težkimi topovi, katere so imeli skrite v hribih. Nad 2,000 vojakov se je udeležilo bojev. Položaj je postal radi tega spopada skrajno resen. Japonski ministri so bili poklicani k izrednemu zborovanju, dočim je sovjetska vlada sklicala izredno zborovanje tajnega sveta. -o- Med Bolgarsko in zavezniki je prišlo do nove pogodbe, s katero je Bolgarska zadovoljna Zdi se, da je pol slovenskega Clevelanda na počitnicah. Dnev-on prihajajo iz vseh krajev Amerike, pa tudi iz stare domovine prisrčni pozdravi, ko se naši rojaki spominjajo uredništva in svojcev v Clevelandu. Mrs. Jo-hana Pust nam piše s pota proti Willardu, Wise., da lepo pozdravlja vse osobje, naročnike in podpiratelje Ameriške Domovine in seveda tudi svoje prijatelje in prijateljice.—Mr. Strukel pošilja vsem našim naročnikom lepe pozdrave iz lepe štajerske dežele. V Ptuju imajo prav dobro vino in veselo družbo. — Iz divne Gorenjske se spominja uredništva gospa Vera Adlešič, soproga ljubljanskega župana, Milka Krofta, Jana Baraga, Maria Sladnik, g. Bahovec in gospa ali gospodična Schubertova. Vse pošiljajo iskrene pozdrave ameriškim Slovencem. — Iz Tro-mald, Minn., nam je poslala jako prijazno pismo Mrs. Mae Yartz. V pismu pozdravlja uredniško osobje in vse svoje prijateljice v Clevelandu. Za prijazne in prijateljske pozdrave vsem skupaj prav iskrena hvala! -o- Nesrečna smrt Preteklo soboto zvečer je šel rojak Frank Nahtigal od doma v White City Park, da se ob jezeru nekoliko ohladi. Pri tem se je pripetila nesreča, da mu je spodrsnilo in je padel v vodo. Truplo so našli šele včeraj popoldne. Ranjki je bil star šele 28 let in je bil rojen v Clevelandu. Tu zapušča žalujočo mater, rojeno Zalaznik, ki je doma iz Gornjega Logatca, brata Johna, sestri Mary in Jean. Bil je član društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj iz hiše žalosti na 15241 Saranac Rd. v cerkev Marije Vnebovzete in na sv. Pavla pokopališča pod vodstvom August F. Svetek. Ura bo naznanjena jutri. Bodi ranj-kemu ohranjen blag spomin. Naše iskreno sožalje družini. Priporočilo Mr. Joseph Perusek, 14814 Hale Ave. kandidira v precinktu E v 32. vardi za precinktnega načelnika na demokratski listi Priporoča se slovenskim volivcem pri primarnih volitvah 9. avgusta. Seja Skrjančkov V sredo zvečer ob 7:30 se vrši važna seja staršev mladinskega zbora Skrjančki. Seja se vrši v Slov. dr. domu na Recher Ave. Sofia, Bolgarska, 1. avgusta. Na Balkanu je nastal nov sporazum, ko so balkanske države, ki tvorijo takozvano "Balkansko antanto" izjavile, da Bolgarski ni treba izpolnjevati raznih dolžnosti, ki so ji bile naložene po svetovni vojni. Tozadevna pogodba je bila včeraj podpisana v Solunu, Grška. V imenu balkanske antan-te jo je podpisal grški minister-ski predsednik Metaxas, in v imenu Bolgarske pa premier Viošivanov. Nad Sofio, ki je glavno mesto Bolgarske, je včeraj priplulo 50 vojaških zrakoplovov raznih bafkanskih držav, ki so metali v mesto plakate, na katerih je bila tiskana nova pogodba, ki naznanja, da je Bolgarska razrešena vseh vojnih obveznosti. Pričakuje se, da bo sedaj Bolgarska postala članica balkanske zveze. Njeni vojni dolgovi so bili odpyščeni in mnogo bolgarskega ozemlja, ki je po vojni prišlo deloma v posest Romunske ali Jugoslavije, bo vrnjenega Bolgarski. Policijski samomori New York, 1. avgusta. Te dni je policijski inšpektor Louis Ro-senfeld v New Yorku izvršil samomor. Inšpektor Rosenfeld je že 71. višji policijski uradnik, ki je šel prostovoljno v smrt, odkar je prevzel poveljstvo nad policijo načelnik Lewis J. Valentine. Inšpektor Rosenfeld je bil star šele 46 let in poznan kot eden najbolj uspešnih višjih policijskih uradnikov, toda dejstva so prinesla na dan, da je imel zveze z raznimi raketirji, kar je povzročilo, da se je raje usmrtil, kot da bi moral iti na sodnijo, kjer bi se moral zagovarjati radi svojih grehov. Policijski načelnik mesta New York, Valentine, je poznan kot eden najbolj strogih policijskih načelnikov v New Yorku. --o-- Rojstvo in petrolej 18 mesecev stara Lenora White, 4500 Franklin Blvd., je bila včeraj puščena sama za nekaj časa, kajti hišo njene matere so obiskale vile rojenice in prinesle krepkega fantička. In ko je bila Lenora sama se jo je lotila radovednost ter je brskala po sobi. Našla je neko steklenico s tekočino in je začela piti. Seveda je začela takoj kričati in je s krikom privabila ljudi na pomoč. Pila je za pol pinta—petroleja. Ker je dobila v bolnišnici takojšnjo pomoč, najbrž ne bo hudih posledic. Peta obletnica V sredo 3. avgusta se bo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnega John Dežmana v spomin pete obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Balincarji Balincarski klub Slov. del. dvorane ima važno sejo v sredo 3. avgusta ob 8. uri. Vabljeni so vsi stari in novi člani. Davey in javnost Po našem mnenju ameriško časopisje vse preveč napada go-nernerja države Ohio Martina L. Daveya. Politika je politika, toda končno so državljani oni sodniki', ki odločujejo, ne pa časopisje. Governer Davey je bil ob-dolžen vsakovrstnih "zločinov," toda ko so velike porote tozadevno odločevale, so pronašle, da governer ni kriv. Zgodi se pa v vsaki administraciji, da ima nekaj grešnikov, za katere gospodar ne more biti odgovoren. Kolikor je nam znano, je governer Davey bil prvi governer, ki je stoterim našim ljudem dal delo, dočim so drugi governerji prezirali naše ljudi. Končno je pa stvar taka: v torek 9. avgusta so primarne volitve. Dva demokratska kandidata imamo: eden je sedanji governer Martin L. Davey, drugi pa Charles S. Sawyer. Eden izmed teh dveh bo nominiran. Oba sta nam naklonjena in mi vemo, da v slučaju izvolitve enega kot druzega, se lahko zanesemo na prvega kot drugega. Državljani naj čitajo poročila o enem kot o drugem kandidatu, potem pa naj po svojem prepričanju oddajo glas. -o- Nov grob Danes zjutraj ob 3. uri je umrl rojak Joseph Zupančič, po domače Dragman, star 68 Ifet, stanujoč na 856 E. 73rd St. Pogreb bo vodil Frank Zakrajšek. Druge podrobnosti jutri. Zaposlene železnice Iz Altoona, Pa., se poroča, da je bilo tam včeraj poklicanih 25,000 delavcev na delo v železniške delavnice. V Altoona je veliko železniško srednišče, kjer je bilo skoro 4,000 delavcev več mesecev brez dela. * Sovjetske sodnije so včeraj obsodile dve ženski v smrt, ker so poneverile denar. r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Ohio 6117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 179, Tues., Aug. 2, 1938 Starostna pokojnina Včasih je bil star človek v Ameriki popolnoma pozabljen in prepuščen sam sebi. Ako ni bil toliko srečen, da je tekom življenja si prihranil dovolj, da je živel od lastnih dohodkov, ali če ni imel nobenih sorodnikov, ki bi skrbeli za njega, tedaj je bil zgubljen in nihče se ni brigal za njega. Koliko naših rojakov je stradalo in še strada na stara leta. Bolezni, nesreče, zgube dela, vse to je povzročilo, da so imeli tekom močnejših let malo prilike, da bi hranili denar. So seveda tudi slučaji, ko se je denar naravnost razmetaval, ne da bi se gledalo za bodočnost. Toda ti slučaji so precej redki in računati moramo z onimi, ki so dosegli starost in slabost ne po svoji krivdi. • Odkar je prišel Roosevelt na krmilo vlade Zedinjenih držav je začel s tozadevnimi reformami na socialnem polju. Roosevelt je dobro vedel, da vedno tako ne more iti naprej. Gospodarske krize, ki se neprestano pojavljajo so ustvarile načrt, da se vpelje brezposelna zavarovalnina, za stare ljudi, katere vedno bolj preganjajo od dela, je pa potrebna starostna pokojnina. Vse to je nekaj novega v Ameriki, in seveda je še mnogo nepravilnega pri vsem tem,- toda skuš-nje časa bodo tudi to spravile v red. Naša naloga danes je nekaj napisati o starostni pokojnini. Predvsem morate znati, da imamo danes, kar se tiče starostne pokojnine v državi Ohio dvojne vrste starostno zavarovalnino. Eno plačuje država Ohio, drugo pa začne plačevati zvezna vlada v letu 1942. Državno*starostno'pokojnino, ki jo plačuje država Ohio, dobi samo oni, ki je star 65 let ali več, ki je v resnici brez vsakih sredstev, in ki je najmanj petnajst let prebival v državi Ohio, in ki ima manj kot $300.00 letnih dohodkov. To pokojnino je težko dobiti. Starostna pokojnina v državi Ohio se plačuje iz dohodkov, ki jih dela država Ohio s prodajo žganja. Teh dohodkov je nekako $18,000,000 na leto, toda zahtev za pokojnino je veliko več. Nekaj druzega je pa starostna pokojnina, ki jo plačuje zvezna vlada, oziroma, ki jo bo začela plačevati. Do te starostne pokojnine je upravičen vsak delavec, če -je državljan ali ne. Tudi vsak brezposelni bo upravičen do podpore, če je državljan ali ne. Zato pa imenujemo ono pokojnino, ki jo dobivajo ljudje od zvezne vlade, starostno zavarovalnino ali pokojnino, dočim se imenuje državna pokojnina bolj podpora kot zavarovalnina. Država Ohio bo začela plačevati brezposelno zavarovalnino začenši s 1. januarjem, 1939. Delavci, ki so tozadevno zavarovani in ki v dotični fond ničesar ne prispevajo, dobivajo 16 tednov na leto brezposelno zavarovalnino, ki bo znašala približno $15.00 na teden. Oblasti pričakujejo, da bo s tem relifna blagajna jako olajšana in da bodo tudi tozadevni davki manjši. Do zvezne starostne pokojnine pa so upravičeni le oni, in tudi do brezposelne zavarovalnine, ki imajo svoje ime. registrirano pri zvezni vladi. Postava pravi, da mora sleherni delodajalec v Ameriki tozadevno zavarovati svoje ljudi pri vladi. Kakor hitro je kdo sprejet na delo, mora delodajalec sporočiti vladi ime, naslov in številko dotičnega. Vse to je potrebno, da se vodi pravilen rekord glede plač. Kako visoka bo zvezna starostna pokojnina je odvisno od tega,v koliko časa je delavec delal in koliko je zaslužil. Mlajši je bil zavarovan, več je delal, večja bo pokojnina. Do take starostne zvezne pokojnine je upravičen vsak delavec in uslužbenec, kadar postane 65 let star. Do danes je pri zvezni vladi zavarovanih za starostno pokojnino že nad 38,000.000 uslužbencev in delavcev. V državi Ohio jih je 2,209,000. Visokost vaše pokojnine se bo računala procentualno koliko ste zaslužili od 1. januarja, 1G3'7 pa do leta, ko dosežete 65. leto starosti. V nobenem slučaju pa ne bo manj kot $15.00 na mesec in ne več kot $85.00 na mesec. Kot smo rekli, je to začetek in ko pride vse poslovanje v pravi red se bo postava v marsičem izboljšala. Je res čudna ameriška politika. Oni, ki so vpili, da mora Gongwer in Mrs. Pyke iti, delajo zdaj skupaj za Sawyerja. To se pravi, če Sawyer zmaga, bosta Gongwer1 in Mrs. Pyke zopet na konju. In iezti na konja jima zdaj pomagajo prav oni, ki so bili še včeraj z vsemi štirimi proti njima. Vsak glas za Sawyerja je glas za Gongwerja in Mrs Pyke and we don't mean maybe. * m • V Collinwood se je organiziral demokratski klub, da pomaga vreči Gongwerja s preštela. Ta klub zdaj dela za izvolitev Sawyerja, ergo, za trdenejše stališče Gongwerja. Seve, ko pa ne vedo, kaj je politika in doslednost. Kam jadramo? Euclid, O.—Ufedtnik Ameri-i ške Domovine je napisal dober članek o tehnokraciji. Ravno taka vprašanja nam stavijo po večini vsi, ko pridejo poslušat predavanja o tehnokraciji. Na članek, "Tehnokracija so navadne sanje," bom skušal pojasniti, kar bo v moji moči mogoče. Jaz sem pisal članek tako, kot je navada najprej povedati slabo stran, potem pa, kaj se da napraviti, da se izboljša. Večkrat sem na tem mestu zapisal, kako je Amerika bogata, ne na denarju, ker denarja ljudje ne jedo. Ima pa bogastva, iz katerega se da napraviti najvišji standard življenja. To je bila prva podlaga tehnokratov za uvedbo njih načrta. Torej, če smo popolnoma prepričani kaj imamo, to menda niso sanje. Mi dobro vemo, da je sila težko verjeti, pa zaradi tega še ni za obupati. Ko smo bili še v stari domovini, smo kot otroci slišali, da delajo voz, ki bo šel sam, brez vola ali konja. Tega tudi nismo mogli verjeti, še celo greh se nam je zdelo, da bi se delali norca iz konj. Ko smo pozneje slišali o zrakoplovih, smo se celo smejali, bili norce iz človeka, ki je prvi zinil tako debelo. Da, tehnokracija bo odpravila denar, ker to je edina pot, po kateri se ljudem lahko deli obilica, ki jo premore naš kontinent. Po načinu, kot ga imamo danes, se deli pomanjkanje. Mnogi pravijo: Ja, Rusija, tam, tam je dobro ljudem! Ravno tak sistem imajo kot mi, da delijo pomanjkanje. Ne trdim, da se ne bi kdo veselil, češ, sedaj bomo pa vsi enaki, tudi tisti, ki danes sedijo na Wall stritu bodo z nami, nam enaki. Potem se bo šele naselilo prijateljstvo med ljudi, ker ne bo več preziranja, koliko ima kdo. Kar se pa tiče, kako bo v deželi, ko bomo kar naenkrat brez denarja, naj velja pa tole. Začetek mora enkrat priti, to je gotovo. To je sedaj že vse urejeno. Tekom prvih 24 ur bodo vsi ljudje prešteti in izdani bodo energijski certifikati ali nakupna sila. Tukaj se bo upreglo tehniko kot povsod. Tudi vaša tiskarna jih bo tiskala. (Ampak ne brez denarja, to vam garantiramo! Op. ured.). Mi imamo vse popisano, tudi glede tiskaren, ker jih bomo rabili. Založbe z živili bodo odprte vedno, noč in dan. Delalo se bo noč in dan. Tako bo delavec lahke dobil potrebščine vedno, kadar jih bo potreboval. Omenjene certifikate bo dobil vsak, od otrok do starčkov, ženskega ali moškega spola. Naslednje vprašanje, na primer zdravniki, profesorji itd. To vprašanje pride vedno na površje pri vsakem predavanju. Res je, da danes si vsak človek misli, da če več znaš, več zaslužiš. Vprašanje je pa tudi, ali tisti, ki več zna, več poje kot tisti, ki ne zna. Pribita resnica je, da ne. Vse, kar je je, da si tisti, ki več zasluži, privošči boljši in več obleke, ampak porabi pa le ne. Pod tehnokracijo bo pa tisti, ki ni tako učen, dobival več. Ni se treba bati, da se morda kdo ne bo hotel učiti, ker ne bo pričakoval velike plače. Danes so večina učenih ljudi bili bogatih staršev. Revni, ki so bili v resnici nadarjeni, pa niso imeli prilike študirali in danes delajo težaška dela, ko bi bili na drugem mestu najbolj učeni možje. Vsak hrepeni biti več, čeprav ni plačan za to. Noben noče zaostajati za drugim. Mi tehnokrat je poznamo človeško naravno popolnoma. Smo tudi te porabili za kopito, človek je ket krompir, če ga nalo-imo v železniški voz in ga peljemo 50 milj daleč, bomo dobili ves drobni krompir na dnu, debelega pa na vrhu. Vidite, ljudje so tudi taki. Vedno jih je nekaj, ki se nočejo učiti in zato morajo biti spodaj, če bo en mehanik izboljšal en stroj, gotovo bo tudi drugi hotel pri prvi priliki to še več izboljšati. Prilike bodo imeli več kot jo imajo sedaj. Zdravniki bodo delali tudi samo 4 ure na. dan, ker bodo bolezni bolj preprečevali kot pa zdravili. Vsak človek bo moral k preiskavi dvakrat na leto, da se bo bolezen v kali zamorila, ne pa da se čaka kot sedaj, dokler ne pride sila. Tisti časi, ko si je delavec kaj prihranil, so minili in tisti, ki so hranili leta in leta in garali, so vse izgubili in danes plačujejo rent, če ga imajo s čim, ako ne, jih strada vlada. Pod tehnokrati j o bo vsak lastoval hišo, dokler jo bo rabil. Ko je ne bo več rabil, jo bo rabil drugi. Hiše tudi ne bodo take, kot so današnje. Razumeti je treba, da hiš ne bo mogoče napraviti čez noč. Teh-nokratje tudi niso bogovi. Danes živimo v resnici v podganjih brlogih proti hišam, ki bodo tedaj. Takrat bomo zunanjim vratom dali ime in ko bo možiček prišel domov, bo samo spregovoril in vrata se bodo odprla. Hiše oodo narejene iz raznih plastik in bodo izdelane vse v tovarnah. Trgovine z zunanjim svetom pa itak ne bomo imeli, ker iz te-ne bi imeli nobenega dobička. Za slučaj pa, da bi mornarji, ko oodo peljali blago v kako drugo Iržavo, isto prodali, kar bodo sicer lahko napravili, bodo to naredili samo enkrat. Pa najbrže še enkrat ne, ker tehnokratje redo predobro, kake pogoje je treba poprej narediti, da se tako stvar prepreči. Ako bi pa slučajno tako napravili, bi jim bilo salamensko žal, ker nazaj ne bi mogli pod nobenim pogojem. Seve, pri vsaki stvari so pomisleki. To je gotovo, da nam je današnji sistem zlezel pod kožo, denar nam je prirastel pa k duši, zato se tako težko ločimo od njega. Saj se mi tehnokratje nič ne čudimo, prav nič. Zelo lepo je vse vpeljano, ampak deluje več ne, sistem je preživel svoj čas. Zgodovina nam pove, pa naj bo človeško ali tastlinsko življenje, način vlad ali sistemi, vse ima svoj konec in z današnjim sistemom tudi hitro prihajamo proti koncu, odkoder nam ne bo več mogoče dalje. Tehnokratje čakajo tistega trenutka, pa nič drugega. MI ne bomo nikogar podili s prestola, ker nam tistega ne bo treba. Takrat bomo mi prišli na pozornico in mi v resnici želimo, da bi sedanja vlada mogla vzdržati dlje ko mogoče, da bomo mi imeli dosti časa za organizirati in začeti z delom, katerega smo si nadeli namreč, rešiti to deželo popolnega uničenja. Kdor vidi, ta ve, da današnji sistem drči vedno bolj globoko. Ako bi ga bilo mogoče ustaviti, bi ga že bili, pa ga ni mogoče. Torej mi smo organizirani, da prevzamemo vajeti, ko drugi ne bodo mogli več naprej in ta čas ni tako daleč. To pa tudi Washington in Wall street dobro vesta. Mi smo o vseh stvareh dobro poučeni in prav nič ne slepomišimo. Tisti pa, ki ni za tak sistem, pa še vedno misli, da bo živel na račun drugih, časopisi, kar jih imamo, še vedno naziv-ljejo da so delavski. Seveda, saj so. Kdo drugi jih pa vzdržava ket delavci. Ampak vprašanje je, ali listi pišejo delavcu v prid in ga učijo kot bi ga v resnici morali. Po pravici povedano, da do se-drj ni nobenega takega. Stran-karstvo, pa narodova delavska marela, pod to se skriva. Počakaj mo samo dve leti še, pa bodo vsi slovenski in drugi listi taki- da jih človek poznal ne bo. Samo koliko jih bo še ostalo, to je vprašanje, človek je začel misliti drugače kot je mislil in narodno delavska marela, narejena iz dolarjev, je čim dalje bolj majhna in kmalu bo tako majhna, da bo prostora samo za tistega, ki se bo spreobrnil in začel pisati narodu tako, kot mu bo koristilo. Vem, da čutite, da se je vsem začel izpodmikati pesek pod nogami, pa si ne znate pomagati. Pridite v naše vrste, da vam pokažemo pot. čudili se boste. Tako vam bi prijalo kot molitev dobremu verniku. Pustite rabuko v Španiji in vojsko na Kitajskem. Tu doma uredimo najprej. Vedno se bere, da nas kapitalistični listi blufajo. Za božjo voljo, zakaj jim pa sledite. Zakaj ne pišete kaj takega, kar bi bilo delavcu v korist. Nam je vse to znano, zakaj vse to. Resnice se bojite, to je pa nič drugega. Pa se bomo vsi tudi tega privadili, nič se bati. Mi smo postali že takoj od začetka trn v peti zato, ker povemo stvari tako, kot so in tega se boje najbolj tisti, ki hočejo biti s prazno glavo nekaj več, hočejo narekovati, pa jih nihče več ne posluša. Klopi? Teh je dovolj povsod, ne samo pri eni stranki, pri vseh so. Samo narod je toliko potrpežljiv, da še kar molči. Pa bo tistega potrpljenja konec in prav kmalu. Jaz ga že vidim, kako prihaja. Marsikdo bo spregledal, ampak sedaj ne bo drugega izhoda kot WPA, ker narod pri najboljši volji ne bo mogel iti na limanice. Poznamo več takih klopov. Eni so tudi taki, ki mislijo, da niso klopi, pa so. Rojak piše pod imenom "Kam jadramo," da tehnokrati nimajo nobenega pravega cilja. Najprej se jezi, ker ne verujemo v volitve, potem se pa huduje na politikarje kakšni ko-ritarji da so. Kako pa, dokler bodo volitve, tako dolgo bodo ko-ritarji in vršil se bo humbug. Gotovo se vam bo tudi to čudno zdelo, ker tehnokrati niti svojih članov ne štejejo, ampak vagamc njih glave, koliko je v njih. Ker le taka organizacija lahko napreduje, katera ima zmožne ljudi za svoje člane. Pravijo tudi, da nič ne povemo v naših člankih, pa povemo dosti, še preveč. Samo razumeti nas ne marate. Kdor pa misli priti v našo organizacijo zato, da bi se okoristil, se pa salamensko moti, Ker čaka ga samo dosti dela brez plače. Akc bi hotela tehnokracija jemati denar za poznejše privilegije, bi bila to ena najbogatejših organizacij. Tako pa v naših publikacijah celo reklame ne sprejemamo. Mi nimamo nobenih bogatašev, da bi nas za-kladali z denarjem, ker jih v resnici ne maramo. Nam ni mogoče jim kaj obljubiti, da ne bi propadli. Nam ne more še nihče očitati dozdaj, da smo mu vzeli e^ sam cent za našo osebno korist. Izhajamo s članarino, ki jo člani plačujejo, po 42 centov na mesec. Kadar imamo pa predavanje, tudi vprašamo, če nam hoče kdo pomagati z nikljem ali desetko. če pa ne more dati, ga zato prav nič grdo ne gledamo, zadovoljni smo, da nam je mogoče peljati organizacijo naprej pošteno. Naš namen ni grabiti denar. Vse moramo pa plačati kot druge organizacije, zato pa potrebujemo denar. Prodajamo literaturo; ako koga zanima, lahko gre in si dobi dobrega čti-va ali pojasnila, na 438 Old Arcade. Tam je naš glavni stan. Za i skrivati nimamo nič, imamo pa za seboj večjo moč kot vsaka druga organizacija na našem kontinentu. Imamo člane iz vseh panog življenja, od najbolj učenih profesorjev in inženirjev, do navadnega težaka. Prepričate se lahko, kako napredujemo v Akro-nu, kjer komaj leto nazaj ni bilo nobenega člana, sedaj je pa že skoro 100^ organiziran. V kratkem bomo imeli predavanje, ne pozabite priti. A. Noč. EUCLID RIFLE CLUB Kakor se vam že zdi, so nas v nedeljo nabrisali Barbertončani v strelski tekmi. Pa ne za veliko. če bi bilo imelo nekaj naših strelcev bolj ravno roko, bi bila zmaga naša. JVfalo nas je motilo to, ker nam je dež silil v oči, Taki, ki nosijo očala, kot naš predsednik, so morali zapreti polkna in to je bilo malo napek. Naš Tone Baraga bi bil prav gotovo prišel na našo tekmo in je nalašč za to odšel z doma ob pravem času. Ko je bila pa ladja že precej od kraja, sta se z Jermanom spomnila, da sta v Ha-vru pozabila osnik od avtomobila. Zahtevala sta, da obrne ladja nazaj in tudi je, radi česar sta zmudila par dni in bosta menda prišla šele danes ali pa jutri. To je tudi nekaj pomagalo k našemu pogoreto v nedeljo. Tone jih bo slišal, kadar pridemo skupaj. Na 27. julija ismo pa takole streljali: šepic............19 Lampe............ 18 Jazbec............ 14 Zabukovec........23 Mlakar............ 23 Kastelic ...........16 Gubane ..........15 Dolenc............21 Klaus.............. 8 Setina............ 4 Sober............19 Spenko Jr........... 14 Spenko Sr.........16 Babnik............ 1 kateri vam je pomagal toliko let. Ako vas boli srce, ni moja bolezen. Vsaka bolezen ima zdravila in jaz1 bi Vam priporočal, da se združite z nami delavci, ki bodo nosili zastavo: Sawyer for Governor in boste zdravi in veseli. Anton Vehovec, councilman 32. varde. Združeni mladinski pevski zbori Iz Barbertona Težko je obolela naša dobro poznana Mrs. Josephine Adamič iz Sherman Rd. želimo ji skorajšnjega okrevanja. Obenem naznanjam vsem članom Slovenske moške zveze št. 1, da se gotovo udeležite prihodnje redne seje, ki se vrši 6. avgusta v klubovih prostorih ob 7:30 zvečer. Prošeni ste vsi člani, da se gotovo udeležite. Seja je zelo važna radi prihodnje veselice, ki se ima vršiti. Slovenska moška zveza je še mlada in potrebuje blagajne, kakor tudi članstva. Cenjeni člani, agitirajte za boljšo in močnejšo meško zvezo, ker iz malega raste veliko. Jacob Casserman, tajnik, 948 Parry Ave. Odgovor na Mihelichevo odprto pismo Mr. Mihelich, pišeš, da si čital, da sem rekel, da je governer Da-vey lažnik, ker je rekel, da ga je Lewis prosil za vojake pri jeklarskem štrajku. Mr. Mihelich, jaz sem odkritosrčno rekel, da ne verjamem tega in da se Davey laže in ne samo laže, on je tudi eden največjih lažnikov. On je rekel zadnje volitve, da je prijatelj delavcev. Pokazal pa je, da je prijatelj skebov, ker se je pokazal takega zadnje čase. Pišeš, da ni diplomatično. Ako jq ali ni, resnica pa je in nisem jaz odgovoren, če je za skebe. Pišeš, da sta oba, Davey in Sawyer demokrata Rooseveltove stranke. Tukaj se tudi ne strinjam, ker mislim, da je Sawyer demokrat in Davey pa hipokrit, ker on je bil zadnje volitve izvoljen na Rooseveltovi platformi, potem mu je pa figo pokazal in delal proti njemu. Mr. Mihelich, pišete, da ste za Daveya, ker ga poznate. Meni je znano, da so vsi koritarji za Daveya in jim ne zamerim, ker se gre za kruh. Ne strinjam se pa, do. je on delavski prijatelj. Morda je dal 25 Slovencem delo, toda poglejmo, koliko tisoč Slovencev je danes brez dela ali kruha zaradi njegovega poloma. Roosevelt pravi: dclavec, organiziraj sp! Davey pa razbija delavske organizacije. Radi tega se motite g. Mihelich, da je delavski prijatelj. Dragi Mihelich! čudim se, da kot dolgoletni voditelj naroda, da ste tako hitro pozabili delavca, Kot je že cenjenemu občinstvu znano, se vrši koncert Združenih mladinskih pevskih zborov 18. septembra, 1938 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue in to v proslavo četrte obletnice mladinskih zborov. Da bo to sijajna pevska slavnost priča to, da bo program vseboval po večini pesmi naših ameriških pisateljev kot Zorman, Zupan, Krasna, Zupančič, Mo-lek, itd., katere je skomponiral za mladinske zbore pevovodja Louis Šeme. Nastopili bodo posamezni zbori in potem pa skupno vseh sedem zborov. Več pesmi skupnih zborov bo izvajanih z spremlje-vanjem orkestra. In zato izredno pevsko slavnost želijo zastopniki Z. M. P. Z. izdati tudi krasno SPOMINJSKO KNJIGO, ki bo vsebovala besedila vseh pesmi, slike zborov pevcev in pevk, pevovodje, itd. Izdaja take knjige je seveda nemogoča brez oglasov. Zato smo se obrnili na organizacije, društva, trgovce in prijatelje, da nam pomorejo z oglasi. Res je nabiralcev za oglase vedno dovolj, toda malo jih je za tako pomembne in potrebne skupine kot so mladinski zbori. Toraj prosimo trgovce in prijatelje, da ko vas obiščejo nabiralci oglasov za spominjsko knjigo Združ. mlad. pev. zborov, da po vaši moči pokažete, da vas zanima bodočnost slovenske mladine. Ravnotako upam, da se bodo društva in organizacije povoljno odzvale našim prošnjam za oglase. Za društvene oglase je čas podaljšan do 20. avgusta mesto do 15. avgusta. —< Cene oglasom so: cela stran $15.00; pol strani $8.00; četrt strani $4.00; osminka strani $2.00 in čestitke posameznikov po 50c. Vse poši-ljatve naslovite na 11202 Revere Avenue, Cleveland, Ohio. Obenem naj omenim, da so vstopnice za ta koncert naprodaj in sicer dobite jih lahko pri pevcih in pevkah, odborih posameznih zborov ali pa v slaščičarni Mrs. Makovec v S. N. D. na St. Clair Avenue. Vas prijazno vabim na koncert 18. septembra 1938 in iskrene pozdravljam, za Združ. Mlad. Pev. Zbore. Ančka Traven. IZ DOMOVINE —Novo konjsko dirkališče je v surovem stanju že dogotovlje-no. Sedaj pridejo na vrsto še končna dela utrjevanja dirkalne proge, ki jo bode nasuli s peskom, izravnali s posebnim, nalašč v ta namen zgrajenim betonskim valjarjem. Pripravljalna dela za slovesno otvoritev in dirkalne tekme, ki bodo 29. avgusta, so v živahnem teku. Letošnje prireditve bodo prav posebno zanimive, Ljubljančanom pa bo priskrbelo društvo cenen avtobusni izlet v dolino gradov in na te tekme. —Deset dni je trohnel na smreki. V žerjavu so našli obešenega 45 letnega rudarja Ivana Pandeva. že 22. junija je šel od doma in ni bilo za njim nobenega sledu več. Ko so ga našli, je bilo njegovo truplo že popolnoma v razkroju in oglodano od vrcii. Vzrok samomora ni znan. Domnevajo pa, da je šel v smrt zavoljo tega, ker je bil iz službe odpuščen zaradi pijanosti. Za-posljen je bil pri svinčenem rudniku v žerjavu. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. mmnmK«mmttmmtmamnmmmmtt:»}»i>ii>!i»8t:»»t»iiiiittnmuumm«w ŽUTI Po nemškem izvirniku K. Maya "Lopov se boji medveda!" se je režal Halef. "V temi bi se morebiti utegnilo medvedu primeriti, da bi ga požrl, stavim pa ne vem kaj, da bi zmajal z glavo, če bi ga po dnevi videl in dejal: 'Preveč si mi umazan!'— . Gospod, pomežiknil si mi prej le —!" "Da. Si videl tisti zavoj ?" "Seveda sem ga. Misliš, da je tisti, ki sem ga zavrgel?" "Zelo verjetno! In klobasa je v njem!" "Pa jo naj použije in naj čuti nadaljevanje mojih bolečin! Rad bi bil poleg —! V zabavo in v zadoščenje bi mi bilo." "Utegne se ti ponuditi prilika. Ampak nekaj druga premisli, kar je-važnejše! Našel je zavoj —. Torej je bil danes na kraju, kjer si ga zavrgel—. Žena pa je pravila, da je šel nad medveda —. Cesa je iskal Junak na našem potu —? Klobase gotovo ne. Ubežniki so mu povedali, da pridemo, naproti nam je šel, zagotoviti si. nas je hotel. Slutim, da so mu lopovi obljubili del plena —." "Nič ne dobi! Obrisal se bo! Povem ti, vse preveč prizanesljivi smo! Vse bi jih morali postreliti! Človeštvo bi nam bilo hvaležno!" "Saj poznaš moje nazore! Kako jih misliš postreliti? Iz zasede ali v odkritem napadu? Iz zasede ne bom ubijal, nisem morilec. Odkrito jih naj na-pademo —? Sami jih ne bomo šli napadat, če nas napadejo, se pa itak branimo. Tudi Mu-bareka sem ranil, ker sem se branil." Med pogovorom sva prispela do ognja. Razen gospe Guske so bili vsi zbrani. Junak si je napravil raženj, rogovili je vtaknil ob žerjavici v zemljo, na dolgo vejo je nabodel velik kos konjskega mesa in se pripravljal, da ga speče. Ako je mislil, da bo nas dobil v goste k svoji pečenki, se je pač hudo motil. K sreči smo imeli še sami nekaj zalog, zadostovale so za večerjo. Junak nas je nekaj časa gledal in vrtel svoj raženj, pa naš zgled je deloval nepremagljivo, ni utegnil počakati, da bi se mu speklo meso, vstal je, odšel v hišo — pa se vrnil z ženo in z zlokobnim zavojem. Prisedla sta, Junak je razvil ■zavoj in res se je pojavila sumljiva klobasa, pa brez oprstnika. Prerezal jo je na dva neenaka dela, večjega je obdržal sam, manjšega pa dal ženi. Konakdžija ju je nekam sumljiva gledal. Menda se mu je zdela klobasa znana. "Kje pa si dobil tisto klobaso?" "Dobil sem jo — hm! —- oni dan, ko sem oglje peljal napro daj." Konakdžija bi bil rad nekaj povedal, pa si ni upal. Halef ju je hudomušno gledal, rekel pa ni nič. Izdal bi se bil. Med večerjo se je čulo iz hiše stokanje in kričanje Mubareko-vo. Tako je bilo, kot da bi koga na natezalnici mučili. Njegovi zavezniki se niso zirfe-nili za njega. Dejal sem Guski, naj pogleda k njemu in naj mu nese vode. Pa pečenka je bila gotova, bala se je, da bi premalo odpadlo na njo. Da ne pojde, je rekla rezko. Mubarek je tako strašno tulil da sem vstal in pohitel k hiši. Nenadoma pa se je prikazal pri vratih. "Pomoč — pomoč —!" je kričal. "Gori —! Vse je v plamenih — 1" JOŽU GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU Planil je proti nam. Vročnica mu je dajala neverjetno moč. Nekaj korakov je skočil, pa obstal, strmel v ogenj in zatulil: "Spet plameni —! Povsod plameni —! Tukaj — tamle —! Tudi v meni gori — gori — gori —! Pomoč — pomoč —!" Zakrilil je z zdravo roko po zraku in padel po tleh. Presunljivo je ječal. Pobrali smo ga, da bi ga zanesli nazaj v sobo. Pa kričal je, da smo šejtani, in se obupno branil. Le s težavo smo ga spravili v sobo in na ležišče. Napor ga je izmučil, zaprl je oči. Pa kmalu je iznova začel. Divjal je, da nisem mogel več vzdržati pri njem. Šel sem iz hiše. Dolgo je trajalo, da se je pomiril. Vrnil sem se v sobo, prižgal tresko in mu posvetil v obraz. Z velikimi vročinskimi očmi je strmel v mene. Zavest se mu je vrnila, spoznal me je. Srdito je siknil: "Pes —! Si le prišel za menoj —? Allah te naj prekolne!" Mubarek," sem mu rekel re-snobo, "pomisli, da je pri kraju s teboj! Preden bo solnce zasijalo, boš stal pred svojim Sodnikom! Ali moreš prešteti svoje grehe —? Obžaluji jih in prosi Allaha milosti in usmiljenja!" "šejtan —! Ti si me obstrelil! Ti si kriv moje smrti —! Toda umreti nočem — nočem — nočem —! živeti moram —! Umreti pa moraš ti —! In videti hočem, kako boš umiral —!" Pokleknil sem k njemu z loncem v roki, da bi mu dal piti. Pa bliskovo je segel in mi iz-drl nož iz pasu. In prav tako naglo je sunil proti meni. Zadel bi me bil, da nisem prestregel sunka z loncem. Iztrgal sem mu nož. "Mubarek, strašen človek si! Še na smrtni postelji in v zadnjih trenutkih bi se rad omadeževal z umorom —! Kako moreš —." "Molči!" je tulil. "O, zakaj me kuha vročnica —! Zakaj sem slab, tako hlab, da si mi izvil nož —!" Pomolčal je. "Poslušaj!" je hlastnil. "Nekaj ti moram povedati —!" Počasi se je vzravnal. Oči so se mu bleščale ko panterju. Nlehote sem stopil za korak nazaj. Divje se je zakrohotal. "Se me bojiš —? O, strašno je, če sem komu sovražnik —!" In na mah je spet blazno zatulil: Allah — Allah —! že spet gori —! Ogenj prihaja —! Prihaja — prihaja —! Gori — gori —!" Padel je na ležišče in rjovel. Zavest ga je zapustila, vročnica se mu je vrnila. Neznosno je smrdelo v sobi, globoko sem se oddahnil, ko sem bil spet na svežem zraku. Pa ne samo radi syežega zraka —. t Nikdar ne bo pozabil, kdor je videl človeka tako umirati, še danes me trese, kadar mislim na tisto noč. Gorje človeku, ki se upira božjim postavam! Ura je kazala deset. Naš čas se je bližal, pripravili smo se. Napojili smo konje in jih peljali v uto. EfTendi," je pcpraševal Junak, kam pa se naj mi skrijemo?" Pojdite h konjem!" Ne ne —! Sam si pravil, da utegne medved obiskati tudi uto! V sobo pojdemo in če pride medved v hišo, pa zlezemo pod streho in potegnemo lestvo za seboj." Iz Castel Gandolfo "Smo se odpeljali nazaj v Rim, kjer sem si tisto popoldne še ogledal Ka-pitol in pa Forum Romanum. Ker sem videl že toliko zanimivosti, sem si še posebej hotel ogledati glavo starega Rima, nekdaj tolikanj slavni Kapitol, kjer se je nahajal prekrasni tempelj, ki je bil posvečen Jupitru, poglavarju vseh bogov. Preko Beneškega trga grem mimo spomenika Viktor Ema-nuela II. ter sem v nekaj minutah pred širokimi in dokaj strmimi stopnicami, katere stra-žita dva egipčanska leva iz črnega granita. To je pot na Kapitol. Za trenutek pogledam leva, ki zreta z srepim pogledom, potem pa jo krenem po kamenitih stopnjicah, nad katerimi zreta doli name Kastor in Poluks z svojima žrebcema, ki sta divje vzpeta, kot da bi hotela vse pomandrati. še nekaj stopnic, pa sem na glavi nekdaj slavnega poganskega Rima, vrh Kapitola. Kapitol je eden izmed sedmih gričev, na katerih je bil pozidan Rim. Izmed sedmih gričev sta bila najbolj slavna Palatin, kjer je bil pozidan prvi Rim, ter so bile ondi cesarske palače, potem pa Kapitol, ki je po zgodovini takoj za Palati-nom, a po svetosti pa prvi. Tukaj so Rimljani pozidali tempelj Jupitru že v šestem stoletju pred Kristusom in tu je bilo osredotočeno bogočastje starih Rimljanov. Kar je bila Akropola v Atenah za Grke, kar za Jude Morija v Jeruzalemu, kjer je bil pozidan slavni Solomonov tempelj, to je bil Kapitol v Rimu za Rimljane. V Jupitrovem templju so opravljali Rimljani svoje slavnostne daritve ter častili Jupitra, ki je bil glavni rimski bog ter gospodar nebes in zemlje. Tu sem so se prišli poklonit slavni rimski vojskovodje, ki so šli po kolenih po stopnicah Jupitrovega templja, kjer so potem poklonili svoj bogati dar za dobljeno zmago, ter položili svojo krono v naročje glavarja bogov. Vrh Kapitola sem stal pa gledal, zdaj na levo, zdaj na desno, gledal predse in razmišljal: koliko slavja je videl ta kraj, koliko razkošja, pa tudi koliko pobožnosti, seveda zgrešene in napačne. So pač tavali v temi. Brez dvoma pa je bilo tudi dosti iskrenosti, ker stari Rimljani so bili strogo nravni in krepostni, da, tudi pobožni. Sredi kapitolskega trga zagledam velik bronast spomenik cesarja Mark Avrelija, ki je vladal rimsko državo 161-180 po Kr. Spomenik, ki je še iz časov rimskih cesarjev, pred-očuje vladarja, ko sedi na konju in sicer brez sedla, desnico pa ima prav zapovedujoče dvignjeno naprej. Spomenik je bil nekoč ves pozlačen, ter je prvotno stal na rimskemu Foru, po precej dolgih ovinkih je pa končno prijezdil na Kapitol, kamor ga je ukazal postaviti papež Pavel III. Načrt za podstavek je pa napravil slavni umetnik Mihelangelo. Z zanimanjem sem gledal kapitolski vrh, kjer sta nekoč stala zelo razkošna templja. Prvi in glavni je bil Jupitrov, ki je bil nekaj veličastnega, njegova streha je bila pokrita z pozlačenim bronom, da se je lesketala daleč naokrog. Kraj, kjer je stal Jupitrov tempelj zavzema danes palača Kaffa-relli. Potem je bil tempelj boginje Junone, ki je bila kraljica nebes ter žena Jupitrova. Danes jih seveda ni več. Prekrasni Jupitrov tempelj je pogorel leta 69 po Kr. za časa ljutih bojev med pristaši in nasprotniki tedanjega cesarja Vitelija. Nekaj mesecev za njim je bil pa do tal porušen in uničen slavni judovski tempelj v Jeruzalemu. Tako sta šla dva tako slavna svetišča drug za drugim. Nevede in nehote sta dala prostor bodočemu novemu svetišču, ki se je potem dvignil na Vatikanu. Stopil sem v kapitolski muzej, da si še ondi ogledam razne znamenitosti, ki sem jih imel pa že toliko, da se mi je zdelo kar preveč. Tudi za razgledovanje je meja in če je le preveč, človek ne mofe vsega prebaviti. Tako se je godilo proti koncu tudi meni. Toliko sem videl, zapisoval, čital, da sem bil že nazadnje kar utrujen. Vendar v muzej sem šel, da si ogledam originale rimskih cesarjev, ki stoje v vrstah. Najboljši umetniki tedanjega časa so portretirali tedanje vladarje Rima ter z dletom zasekali v marmor originalne poteze in jih ustvarili take kot so bili v resnici. Človek strme gleda. Tu vidiš kakšen je bil Cezar, Avgust, Tiberij, Neron, Tit, Trajan in tako naprej. Sami originali. Nobena knjiga bi jih ne mogla tako natančno opisati kot jih kaže izklesani marmor. Pa pravijo nekateri dandanes: čemu staviti tega in onega v bronu in kamnu? Saj so zato knjige, ki pričajo o njih. Že, ampak ako bi stari Rimljani tako rekli in se tudi potem držali, bi danes ne mogli občudovati teh obrazov in bi ne vedeli kakšni so bili po zunanjosti vladarji pajvečjs države na svetu. Rimljani so bili res mojstri in Mladina sudetskih Nemcev je organizirana po zgledu svojih bratov iz rajha. Ker propagirajo bolj obdelovanje zemlje kot vojno, jih vidite na sliki, kako se vadijo z lopatami na ramah, mesto pušk. Pa vzemite tudi Mubareka s seboj!" Mubareka lahko požre medved, če hoče!" Lepi zavezniki —! (Dalje prihodnjič) pa visoko kulturni. Imeli so svoje napake, pa tudi vrline, ki so v marsičem prekašale današnji svet. Stari Rimljani niso poznali civilnih zakonov, oni so priznavali zakon, ki je bil sklenjen pred duhovnikom in ta zakonska vez je potem držala do smrti. O razporokah tudi ni bilo govora. Rimljani so sicer zahtevali pokorščino od drugih, ampak so bili tudi napram sebi zelo strogi. V družini je vladal red in pa stroga pokorščina. Sin ni smel napraviti proti očetovi volji ničesar, pa magari če je bilo prav. V vzornem redu, zakonski zvestobi in pokorščini so potem Rimljani tudi dosegli velike uspehe. Dokler so bili Rimljani taki, so tudi napredovali ter domala ustrahovali ves svet. Ko pa so se pomehkužili in spridili, so pa propadli. Ustvarjali pa so ti ljudje velika dela, o tem prav nazorno pričajo razvaline in pa ostanki starega Rima in to se vidi.tudi na Kapitolu. Ko sem si ogledal razna poslopja, ki stoje danes na Kapitolu, sem stopil še v ondotno Marijino cerkev S. Maria in Aracoeli, ki mogočno kraljuje na svetih tleh poganskega Rima. Cerkev se deli v tri ladje ter je zelo lepa. Tukaj je grob sv. Helene, ki je bila mati cesarja Konštantina. In tu sem si ogledal tudi nagrobni spomenik zadnje bosanske kraljice Katarine, ki je pribežala v Rim potem, ko so Turki zavzeli Bosno. V Rimu je potem živela in tudi umrla. Bog ve, ali se Bosanci, kadar kateri pride v Rim, kaj zanima za njen grob? O božiču v tej cerkvi postavijo krasne jaslice, o katerih pravijo, da so tako lepe, da jim ni para. Iz vrh Kapitola sem potem gledal na Rim, zlasti pa na Forum Romanum, čigar zgodovina in usoda je tako tesno povezana z usodo Kapitola. Nato sem šel še na strmi skalni obronek Kapitola, takozvano Tar-pejsko pečino. To ime je dobila po Tarpeji, ki je še v Romulovi dobi izdala Kapitol Sabincem. Deklica si je izgovorila za to izdajalsko plačilo to, kar so nosili Sabinci na levi roki, pri tem je mislila na zlate verižice. Vojaki so ji pa potem res dali to kar so nosili na levi roki, ampak ne zlate verižice, pač pa težke ščite, katere so nametali nanjo, da je pod njihovo težo poginila. Iz te pečine so potem Rimljani pehali na smrt obsojene izdajalce domovine in druge zločince. (Dalje prihodnjič) -o-- Raymond Dunda, star 30 let, doma iz Jolieta, 111. Bil je sin Josip Dunde, ki je bil svoječasno manager pri Novi Domovini, pozneje bančni uradnik v Jolietu. Družini Math Cukale v Cicero, 111. je umrla 11 letna hčerka Helen, V Presto, Pa. se je obesil Leopold Mur, star 37 let, doma iz Oselice nad škof j o Loko. Tu zapušča ženo, tri majhne otroke in starše. Slovenski pustolovec iz Ljubljane, Ivan Podržaj, ki je zaprt v New Ycrku, se je v ječi stepel z sojetniki. Podržaj je dobil v tepežu eno preko očes, da bo naj-brže ob oko. --0 li fl DNEVNE VESTI Vstaja na Grškem Atene, Grčija. — Na otoku Kreti so se uprli nasprotniki sedanje vlade in zasedli mesto Ca-nea. Vsa vstaja je pa, trajala komaj štiri ure, ker jo je takoj zadušil s svojimi četami diktator Metaxas. V Grčiji je monarhija, toda brez parlamenta. Vso moč ima v rokah diktator Ma-taxas, kralj Jurij se pa ne briga dosti za državne posle. -o- Znamenje časov Oakland, Neb. — Neki trgovec je zaprl svojo trgovino in obesil v okno sledeč napis: "Kdor bi kaj rad iz moje prodajalne, naj gre h kovaču po ključ. Ker ne maram umreti od gladu ,sem šel lovit ribe!" -o- Grška je dobila dosmrtnega predsednika vlade Atene, Grška, 1. avgusta. Grška vlada je včeraj naznanila, da je bil ministerski predsednik John Metaxas, imenovan za dosmrtnega diktatorja. Imenovanje je prišlo poterp ko je Metaxas včeraj uspešno zatrl revolto, ki je izbruhnila na otoku Kreti. Seveda Metaxas ne bo dolgo užival svoje diktature, ker je mož star že 78 let. Vojaštvo je včeraj novemu diktatorju moralo priseči zvestobo. -o- Zaposlena tiskarna Mesto Pasadena je naprosilo generalnega poštnega mojstra Farleya, da naroči izredne spominske znamke za mesto ob priliki praznovanja stoletnice obstanka mesta. Farley je pa odgovoril, da ne more ustreči, ker je zvezna tiskarna tako zaposlena s tiskom novih znamk, ki so te dni prišle v javnost, da ne bo gotova z naročili do konca tega leta. Zvezna tiskarna v Washingtonu ima zaposlenih 3,500 tiskarjev. -o- Japonski vojaki skušajo zajeziti poplavo Rumene reke na Kitajskem. Kitajci so razdrli nasipe., da je voda-vdrla čez bregove in tako zabranila Japoncem nadaljno prodiranje. Razne vesti iz življenja ameriških Slovencev "V Detroitu, Mich, je umrl Gašper Malenšek, star 67 let, doma iz Št. Vida nad Ljubljano. Maja meseca je bil v avtomobilski nezgodi v Kanadi, kar mu je pospešilo smrt. Po poklicu je bil mizar. V Ameriki zapušča sina in hčer, v starem kraju pa ločeno ženo. V Milwaukee, Wis. se je organizirala A m e riško-slovenska zveza, ki bo propagirala socialno in politično življenje med rojaki. Zobozdravnik Milan E. Pre-dovich iz Pueblo, Colo, je bil imenovan za zobozdravnika znamenite zdravniške ustanove v Rochester, Minn. V Homer, Pa. je umrl Andy Simčič. Doma je bil iz Studene-ga pri Postojni. V starem kraju zapušča očeta in mater, v Južni Ameriki pa sestro. Kot poroča mihvauški "Ob-zor," bo jeseni odprt v državi Wisconsin lov na jelene. To bo že tretja zaporedna sezona, da bo odprt lov na te vrste divjačino. Sezona se prične 19. novembra in traja do vzključno 25. novembra. V jezeru Geneva je utonil 90 javnih uradnikov obtoženih sleparije New York, 1. avgusta. — Zvezne oblasti so v tem mestu aretirale šest policistov, enega sar-ženta, ■ sedem zastopnikov zveznega zakladniškega oddelka in 90 drugih oseb, ki so vse obdol-' žene, da so sleparile zvezno vlado pri davkih na alkohol. Velika porota jih je že obtožila in pridejo obtoženci te dni pred sodnika. Obtožnica pravi, da so obtoženi s pomočjo vladnih uradnikov imeli kotle za kuhanje žganja z državah New York, Pennsylvania in New Jersey, kjer so kuhali žganje, nakar so ga odpošiljali v mesto New; York. Baje soi imeli 14 tajnih kotlov, katerih vsak je lahko nakuhal na dan po 1000 galon. Na ta način so osleparili vlado za $500,000.00. Policisti so dajali podporo kotličarjem, ki so potem s podporo zveznih agentov lahko razpečavali blago po New Yorku. MALI OGLASI ........ V najem se dasti dve veliki sobi, pripravni za samostojen zakonski par. Stanovanje je na 1001 E. 63rd St. Vpraša se na 1007 E. 63rd St. (179) OHIO GA POTREBUJE! "Narod v Ohio je lačen do- Š bre vlade. Z vašo pomočjo g bom gledal, da jo dobite!", § Volite za Demokratske primarne volitve v torek 9. avgusta 1938 gjj Skrivnosti ruskega carskega dvora sn ROMAN — So sobe elegantne? — Vse je izvanredno lepo. Vse same svilene preproge, sam marmor in slonova kost! — Potem bo vila jako draga. Bojim se, da je ne bom mogla plačati. Margolinski je molčal. Obotavljal se je odgovoriti, a nato pravi: — Ta krasna vila ne stane mnogo. Rekel bi, da je na pol zastonj. Dvajset tisoč rubljev! •— Dvajset tisoč? To ni mogoče! S tem denarjem ni mogoče kupiti v Petrogradu niti male hiši. Ne šalite se li z mano gospod Margolinski? — Kako bi se predrznil zbijati z vami šale? — Margolinski si pogladi brado in reče: — Ena napaka te prekrasne hiše je njeno ime. — Ime? Kako naj to razumem ! — Draga milostljiva gospa, — odvrne Margolinski in skomigne z rameni, — znano vam je, da je ljudstvo praznover-no. V hiši so se dogodili slučaji, radi katerih je dobila to ime — Povejte mi, kako imenujejo ljudje to hišo, — reče Fedora nestrpno. — Hiša strahov. — Hiša strahov? — se nasmeje lepotica. — To je ime. ki ga sicer najdemo samo v Donald F. Lybarger je kandidat za sodnika na Common Fleas sodniji za termin, ki se prične 3. januarja 1939. Mr. Lybarger je bil izvoljen okrajnim rekorderjem 1932 - ter ponovno izvoljen leta 1931+ in 1936... Na vsej listi je dobil on največ glasov izmed vseh kandidatov, še celo več kot predsednik Roosevelt. Njegova vestno&t v uradu je zaslovela po vsem okraju, ker se uraduje pod njim pošteno in hitro. V odvetniško prakso je stopil let,a 1923 ter je stopil v odvetniško firmo Horn, Wei-sell, McLaughlin in Lijbarger, ki je zlasti znana kot zastopnica za zvezo železniških strojevodij. , Kot okrajni rekorder je imel v svojem uradu vedno uslužbence od raznih narodnostnih skupin. Tako je usluž-bena v njegovem uradu tudi naša rojakinja iz 23. varde, gdč. Jewell Ježek. Slovenskim državljanom priporočamo, da volijo za Mr. Lybargerja. VLOGE v tej posojilnic zavarovane do $5000 po Federal Savings A Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 8235 St. Olair Ave. HEnd. 6670 pravljicah. Toda danes, v naši prosvetljeni dobi! — Toda zakaj se imenuje tako? — Žal vam tega ne morem povedati, ker mi o tem ni ničesar znanega. Mislim, da je najbolje, ako se obrnete na lastnika. On vam bo povedal, kako je prišla nesreča v to lepo hišo. — A kdo je lastnik? — vpraša Fedora. — Človek, ki ga vsi poznajo. Milijonar Jagodkin. — Jagodkin? — Ponovi Fedora. Bila sem že z njim v družbi. Ako se hoče on te hiše za malo vsoto iznebiti, potem mora imeti za to vzrok. — Govorite z njim, to bo najboljše. Ali vam smem predlagati, da se odpeljete z mano k Jagodkinu? — Imam še opravke v mestu, — reče Fedora. — Ne bo mi mogoče, da greva sedaj skupno k njemu. — Ne odlagajte, milosti j i-va> — reče Margolinski. Dvajset tisoč ni nikakšna vsota za to lepo vilo. Fedora pogleda na svojo uro. — Ob dvanajstih bodem v Jagodkinovi hiši, — reče ona. — Tam vas čakam. — Točen bom, — odvrne Margolinski. Fedora Bojanovska prikima in odide po stopnjicah na ulico, kjer jo je čakal njen voz. Milijonar Jagodkin je baš končaval svoj drugi obed. Ni bil starejši od petdesetih let, toda lasje in brada so bili že popolnoma sivi. Milijonar se dvigne, in začne hoditi po sobi. Obraz mu je bil v skrbeh in zamišljen. — Morda se je zmotil, — zamrmra. — Sigurno je bil nekdo drugi. Toda biti hočem siguren — siguren za vsako ceno! Pozvoni. Nekaj minut pozneje vstopi sluga. — Pojdite v pisarno, — reče Jagodkin, — in prosite gospoda Pristova, da pride k meni. Sluga odide, a Jagodkin nadaljuje svoj sprehod. Kmalu se odprto vrata in v sobo vstopi neka čudna postava. Bil je izredno visok človek. Glava s svojimi globokimi očmi in upadlimi lici te* velikim čelom je bila slična mrtvaški glavi. Oblečen je bil v črno, izredno elegantno obleko. Prikloni se pred milijonarjem in vpraša: — Kaj ukazujete, gospod šef? Jagodkin ga pogleda, toda ne baš prijazno. — Poslušajte, Pristov, — začne — pripovedovali ste mi nekaj, kar mi ne gre v glavo. Slišati hočem še enkrat vse.— Koga ste sinoči srečali pred našo hišo? Pristov hoče odgovoriti, toda Jagodkin mu vpade v besede. — Mislim, da ni potrebno, Pristov, da naglasim, da ste že štirideset let v službi naše hiše. Ne utajite mi torej ničesar! _ Koga ste torej včeraj srečali? — Vašega brata, gospod Jagodkin. Tako mi Bog pomaga, vašega brata, igralca. — Recite tega propadlega potepuha! — vzklikne milijo-ner. Toda jaz ne morem tega verjeti. Vpraševal sem pred kratkim, pa sem zvedel, da je umrl. —Potem je bil to njegov: i duh! — reče knigovodja. — Kako je bil oblečen? — Sami ste omenili malo preje besedo potepuh, — reče on, — ne boste mi torej zamerili, ako uporabim isto besedo. Zdel se mi je popolnoma propadel. Bilo je, kot da ni imel kam položiti svoje trudne glave. Milijonar vtakne roki v žep. — Sigurno me je hotel poprositi za miloščino, — reče on. — He, mar ne, to je bil njegov namen. — Ako mi dovolite, gospod Jagodkin, nisem tega mnenja. Berač ne bo rekel takšne pripombe kot on, ko me je ugledal. Jagodkinovo lice prebledi. — Kaj je pripomnil? — vpraša. — Povejte mi, Pristov, toda tiho, da nihče ne sliši! Ni treba, da bi vsak slišal, kako propadel je moj brat! Stari knigovodja je v zadregi kašljal, a nato reče: — Bolje bo, ako nihče ne sliši. Vaš brat mi je zaklical: — Pristov, koliko se plača za krivo prisego? Pozdravi mojega gospoda brata, povej mu, da si je palačo zgradil na krivi prisegi! Ne bom se čudil, če se mu ta hiša preko noči zruši! Jagodkin stisne pesti in vzklikne : — Poklical ga bodem na od-govornost. Vedno nanovo opravlja. — Tudi jaz bi to napravil, — reče Pristov. Naj sestavim tožbo? Pred sodnijo bo moral to dokazati ali pa bo kaznovan. Stari knigovodja je hotel oditi, toda če bi Jagodkin gledal na njegov obraz, bi videl, kako porogljivo se Pristov smeje- — Ostanite! — vzklikne on. — Za sedaj ga ne bom tožil! Kaj mi koristi, ako ga zaprejo? S tem'bi o meni pisali časopisi,, a ljudje bi govoričili. To se ne sme zgoditi, sedaj, ko mi je hčerka dorasla za poroko. — Gospodična Klarisa seveda ne more biti zelo ponosna na tega svojega strica, — reče stari Pristov. — Vas li smem vprašati, gospod Jagodkin, ali že ima snubca? — Nisem se glede zaroke moje hčerke k ničemur odločil. A ako se odločim, bom šel visoko, jako visoko. On položi svojo roko Pri-stovu na ramo in reče svečano in resno: — Vam je znano, Pristov, da mi moji milijoni niso sa- THOMAS J. HERBERT Folknovnik Thomas J. Herbert, veteran svetovne vojne in republikanski kandidat za generalnega državnega pravdnikaf ima v svoji platformi geslo, da bo, če bo izvoljen on, izčistil v državi vso korupcijo. Ako bo on izvoljen pravi, da bo nastavil v svojem uradu samo zmožne moči. Mr. Herbert se priporoča republikanskim volivcem, da volijo zanj pri primarnih volitvah v torek 9. avgusta. mi padli v blagajno. Moral sem težko delati. A zakaj sem se mučil noč in dan? Za svoje dete — za Klariso. — Vi ne veste, kako jo ljubim. Edina moja želja je, da jo vidim srečno. Pristov dvigne roko in si potegne preko oči. Napravil je, kot da je brisal solze. Toda V resnici od njih ni bilo sledu. — To je plemenito od vas, gospod Jagodkin, — reče. — Hotel bi, da ne bi samo jaz se-J daj slišal vaše besede, nego da; jih je slišal celi Petrograd.i Tedaj ljudje ne bi več verjeli, da ste — da ste-- — Samo povejte! — reče milijonar. — Hoteli ste reči, da me smatrajo ljudje za skopuha. Res je, nisem zaprav-ljivec. Toda jaz vem, za koga štedim. Mala ura ob peči udari pol-dne? Henry Ford razklada švedskemu princu Bertilu mehanizem enega izmecl mttorjev v njegovih avtih. Princ je sam vozil enega Fordov in sicer ga je nagnal na 85 milj ma uro. Predsednik Roosevelt ogleduje defHiranje bojnih ladij, kot vrhovni poveljnik ameriške mornarice. — Dvanajst je že ura? — vzklikne Jagodkin, — Pojdite sedaj na delo, Pristov. O vašem sestanku z mojim bratom boste seveda molčali. — Za mehe se lahko zanese-te, gospod Jagodkin. — Toda potem, dovolite, da se vam naj-topleje zahvalim. — Da se mi zahvalite? Na obrazu starega knigovo-dje zašije zvijačnost. — Kaj niste ravnokar rekli, da mi zvišate plačo za tristo rubljev? To je plemenito od vas. Ne najdem besed, da se vam zahvalim. Milijonar je spregledal drznost svojega nastavljenca. Toda se premaga. Bil je toliko moder, da je molče pristal na to nenadno zvišanje plače. Knigovodja odide, a Jagodkin gre v sosednjo sobo. Stopi k mizi, kjer so ležale posetnice. Milijonar pregleda drugo za drugo. Nenadoma u-gleda vizitko s krono, na kateri je stalo ime Fedore Bo-janovske. — Najlepša žena Petrogra-da čaka v moji predsobi! — vzklikne Jagodkin. — To nekaj pomeni. Res, radoveden sem, kaj jo je privedlo k meni. Pritisne na gumb ter ukaže slugi, ki se je takoj prikazal, da pripelje damo. (Dalje prihodnjič.) Z gore Olimp .blizu Salt Lake City, ki je visoka 10,000 čevljev, spuščajo v dolino ponesrečenega Roger Carney, ki si je zlomil nogo. Ležal je v gorski zaseki več kot 2U lir, predno je prišla pomoč. IH V vsak' slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo mu društvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JUfc>u ZALAR, 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.