Brotolštro in opravništvo:
Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“
izhaja w pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo
l «redniktvon se more govoriti mik dan od 11.—12. ure dopold.
Totefon 6t. 113.
Naročnina lista:
Celo teto............t2	h
Pol leta ......	6	K
Četrt leta........... 3	k
Mesečno.............. j	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raeunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 36.
Maribor, dne 27. marca 1911.
Letnik IH.
Na naslov c. kr. državnega pravdništva.
C.	kr. državnemu pravdništvu naznanjamo, da razpošilja dr. Plachky, odvetnik v Ptuju oklic (priobčen v „Straži“ z dne 22. marca t. L), s katerim pozivlje na bojkot proti slovenskim denarnim zavodom. Sporočamo slavnemu državnemu pravdništvu, da je tako dejanje kažnjivo po § 302 kaz. zak.
Zob za zob.
Vjse spodnještajersko npmjskutanstvo je n|a nogah. Z najppdlejšim obrekovanjem, z brezstitlnim hujskanjem) in z nesramnimi lažmi se hoče oškodovati slovenske denarne zavode. Nameni, ki jih imajo re-negatfeki posilinemci, so prozorni: n e m jš| k u t a r-ske posojilnice imajo prazne bi a g a j n e in nujno rabijo, če se hočejo obdržati, slov ejn s k i denar, zato se je začela vsa gonja in zato razpošilja dr. Plachki zaupne pozive, M so pjrojfi par. 302.
Ne bomo se prerekali s političnimi nepoštenja-ki, ki hočejo ribariti v kalnem, ampak samo pribijemo :
Vsi slovenski denarni zavodi, ki s o y d r u ž e n i pri' mariborski Zadružni zvezi, so popolnoma varni. V kolikor smo poučeni, velja to tudi za druge spodnještajerske denarne zavode.
Kdor zve za kogarkoli, da. laže in hujska proti našim zavodom, naj ga brez par'd ona javi oblasti. Taki podleži, ki izrabljajo brezvestno najobčutnejfeo stran nepoučenega človeka, ne spadajo med dostojno ljudi, ampak v zapor.
Še nekaj:	Razni nemškutarji) imajo pri naišjh
posojilnicah dolgove. Najprimernejša povračilo za
PODLISTEK.
Kapitan Sharkey.
(Dalje.)
Ko je stopil na krov, je obrnil svoje oči na glavni jambor in tudi tu je vihrala britska zastava nad rudečim praporom in sploh je tudi vse okrašeno z zastavicami.
iTiorej so jim odvzeli ladijo ? iToda to je bilo nemogoče, kajti na. krovu je bilo polno gusarjev, zbranih v gručah, 'ki so veselo mahali s svojimi Širokimi klobuki.
Najbolj spredaj je stal purnajgaö, ki se mu ja izneveril; ta je stal ha spredhjemdelu latclije in divje mahal s svojimi rokami.
Craddock je pogledal čez ograjo po morju, da bi videl, koga pozdravljajo, in hipoma je opazil, kako kritičen je. trenotek.
Okoli pristanišča, milijo daleč, so stale bele hiše in trdnjavice portroyalške, in iz vseh so molele zastave. Na desni pred njimi je bil vhod tv mesto Kingston.
Samo četrt milje od njih se je borila mala. la-djica s slabotnim vetričem. Na njej je vihrala britska zastava in bila je vsa okrafeena.
Na krovu je bilo videti gosto množico ljudi, ki so pozdravljali in mahali s svojimi klobuki, in Škr-latasta obleka, ki se je tiščala na ladjici, je pričala, da so bili tudi častniki iz garnizije na nji.
Še en hip in Craddock je urno razumel in iz-previdel vse.
Sharkey je igral v svoji vražji zvitosti in predrznosti, ki je bila zanj jako značilna, vlogo, ki bi jo bil igral Craddock, ako bi se bil vrnil zmajgovit. Njemu na Čašt so pčteali tepöki in vihrale zastave. I>a pozdravijo njega, se je bližala ladjica z guver-
nemškutarsko gonjo bi bilo, če bi se 'vsem tem ljudem odpovedal kredit. Za škodo, ki jo bodo imeli, se naj gredo zahvalit svojim voditeljem.
Slovenci naj se vedno in povsod zavedajo, da je prvi pogoj naše narodne samoobrambe izvrševanje gesla: .Svojik svojim! Na Spodnje-Štajer-skem ne rabimo nemških in nemško tarski h trgovcev in obrtnikov.
Dies ilia.
Maribor, 27. marca.
Današnji dan je vele važen za naš notranje-po-litičeu razvoj. Ne pretiravamo, če trdimo, da postane lahko zgodovinskega pomena. Danes se bo odločevalo o usodi parlamenta, o obstanku ministrstva in o biti ali ne biti sedanjega sistema, Pri vsem čutu važnosti današnjega dneva pa, vendar tavamo v popolni nejasnosti. Najbolj nehvaležno bi bilo, če bi hoteli sedaj v jutranjih urah prerokovati, kaj nam prinesejo popol danske ali celo večerne. Pa ni treba misliti', da smo samo mi v taki nevednosti. Nikakor, ne! 'Hladnega srca lahko trdimo, da ni v trenutku namernega politika, ki bi vedel, kako se bo položaj tekom današnjega dneva razvozlal, posebno ker je danal še možnost, da se odločitev preloži in zgubi pondeljek dne 27. marca svoj značilni epiteton: dies ilia.
Kakor smo v zadnji številki poročali, smo stali koncem prejšnjega tedna tik pred razpustom zbornice. Stvari so bile dozorele že v toliko, da ni bilo slaviti 1 na 100 za nadaljni obstoj prve ljudske zbornice. iTekom minulega petka, so se pa razmere hipoma zdatno spremenile. Mogoče da je vplival obisk nemškega cesarja, ki je bil v petek na Dunaju, nekoliko ovirajoče, mogoče da se je vlalda zbala ekstremnih korakov, mogoče tudi, da so se stranke vstrašile posledic svoje odločnosti in so retirirale, mogoče je vse to in še marsikaka, druga kombinacija. Gotovo je samo, da je bila odločitev, ki je bila prvotno terminlra-na na zadnji petek, preložena na, 'današnji dan. Med tem pa, ko je bil temeljni akord vseh političnih pesmi koncem zadnjega tedna: konec parlamenta, se je do sedaj, ko to pišemo,, melodija! že nekoliko spremenila in slišijo se že tudi zvoki, ki naznjanjajo kabinetno krizo.
nerjem, poveljnikom in poglavarji otoka. Še deset minut, pa bi bili v dosegu ladijtnjfti! topov in Sharkey bi bil izvršil najpredrznejšo stvar, ki se je ke-daj posrečila kakemu gusarju.
„Potisnite ga v ospredje“, je zavpil gusarski kapitan, ko se je prikazal Craddock med Galloway-jem in tesarjem. .„Odprite odprtine in bodite pripravljeni pri topovih. — Še dve sto sežnjev, pa, jih dosežemo.“
„•Oddaljujejo se“:, je rekel krmar. gZdi se mi, da so nas zavohali.“
j„\To se lahko hitro popravi“, je rekel Sharkey in obrnil svoje motne oči na Craddocka. /JStoj tu — prav tukaj-le, kjer te lahko spoznajo, in mjahaj jim s klobukom. Hitro, ali pa si mrtev! iZjbodi ga palec globoko, Ned! No, ali boš mahal s klobukom? — Zbodi ga 'še enkrat! — Hej, -=• ustrelite ga! — Primite ga!“
Tfoda bilo je prepozno. Ker se je zamašial na njegove okove na rokah, ga je Galloway izpustil za hip iz rok. V istem hipu in Craddock sunil tesarja in med točo krogelj je skočil čez ograjo in plaval na vse pretege.
Zadeli so ga znova in znova, toda treba je mnogo revolverjev, da se ubije tako odločnega in pa silnega moža, ki je sklenil še nekaj storiti, predno umrje. Bil je izboren plavač in vkljub rudečemu traku, ki je nastajal za! njiin v vodi, se je urno oddaljeval od gusarske ladije.
„Dajte mi mušketo!“ je kričal Sharkey in divje klel. Eil je izvrsten strelec in njegovi železni živci ga niso nikdar zapustili v sili. Crna glava, ki se je prikazovala na grebenih valov in zopet izginjala na drugi strani, je bila že na polovici pota do ovenčane ladjice.
Sharkey je dolgo meril, predno je ustrelil. Ko je počila puška, se je vzpel plavač v vodi, zamahnil z rokami, kakor v svarilo, in zatulil s taksnim glasom, da se je razlegalo po celem zalivu.
Zadnjič smo trdili, da je razpust parlamenta neizogiben, če ne pride vmes kaj pOsefcjnega. In to j;,osebno je prišlo v podobi nemško-naciohalnega strahu pred novimi volitvami. Splošno znana stvar je namreč, da bodo pri prihodnjih volitvah najbolj trpeli nemški nacionalci, ki so sedaj gllavni steber Bie-nerthovega režima. Omenili smo že, kako so se nem-ško-naeionalna glasila prestrašila, ki so videla, da je Bienerth za razpust. Posledica pritiska nemško-nacionalne zveze na ministrstvo je pa bilo spldhhjenje vladnega bojnega razpoloženja ip preložitev odločitve na današnji dan. S tem so se nasprotstva nekoliko ublažila in pridobil se je dvaidnevni čas, za pogajanja.
Kaj bo? Pogajanj je bilo m teh dneh dovolj, koničnih rezultatov pa seveda ni, ker so dosedaj enga-žirani samo še voditelji in posamezni klubi Še niso zavzeli svojega stališča. Ravnotako je tudi še popolnoma neznano, kako sodi o položaju krona. Bienerth je sicer bil včeraj pri cesarju poldrugo uro, toda navodila, ki jih je dobil, še niso znana.
V ospredju je še vedno razpust zbornice in nove volitve. Nezadovoljnost s parlamentom je splošna. Nesrečna Vladna politika, ki se je popolnoma vdinja-la nemški manjšini, je pahnila parlamentarni voz v popolni marazem. Vsi čuti za obeekoristne ljudske zadeve, ki so v pričetku tako veliko obetajoče vzbruli-nili na dan, so zamrli. Pod knuto nemjškolnaeional-nega terorizma so se razpršili vsi veliki načrti, politično življenje je postalo sterilno, vse je odrevenelo in okamnelo: vlada je životarila s proračunskimi provizoriji in se je oklepala veöjne, katere ni bilo. Te skrajno nezdrave odnošaje bi [še najradikalnejše ‘saniral razpust. Nem<škona)cionalne vrste bi se deciini-rale in zginili bi razni kričači in zahrbtni politika-stri, ten bi bila dana možnlost za plddcjnloistno delovanje ljudskega zastopstva. Sloviatnska. Uinija stoji radi tega še vedno odločno na svojem nej/Rprosjno odklon-ljivem in opozicionelnem stališču, ki noče pomagati nasilnemu sistemu iz zagate. Slovlajfiski klub ima danes ob 7. uri zjutraj sejo. Prišlo bo brezdvomno do velevažnih sklepov, ki ne bodo ostali brez posledic za razvoj težke in akutne krize.- Ker dobro poznamo našo državnozborsko delegacijo, smo uverjeni, da bodo ti sklepi samo v korist slovenskega ljudstva. Nočemo predpisovati taktike in ne maramo delati kakega pritiska, ker vemo, da je v politiki treba hipoma izrabiti
Ko je ladjica obrnila svoja jadra in je gusar izprožil svoje topove, ne da bi bil kaj aadel, se je pogreznil Stephen Craddock, z divjim na(smehom v smrtnem boju, počasi v zlato globino, ki se je svetila pod njim.
III,
Kako je Copley B a n k s ubil 'kapitana S h a r k e y j a.
Gusarji niso bili le druhal razbojnikov, ampak nekaj višjega. Bili so plavajoča republika z lastnimi zakoni, navadami in lastno disciplino. V njih krutih in neskončnih prepirih s Spanci se je zdelo, da so imeli gusarji deloma tudi prav. Njih krvavo ropanje po ameriških mestih ni bilo nič bolj barbarsko, kot Španski na'paidi na Nizozemsko, ali pa na Karrbce v istih amerijšlkih deželah.
Gusarski poglavarji^ in naj je bil Anglež ali pa Francoz, Morgan ali pa. Grammont, so bili odgovorne osebe, katere je njihova domovina podpirala ali pa celo hvalila, dokler niso storili kakega dejanja, ki je bilo le prehudo za usnjeno vest sedemnajstega stoletja.
Nekateri so bili celo pobožni in poroča se, kako je vrgel Sawkins v nedeljo kocke raz krov in pa kako je Daniel ustrelil nekega možat pred oltarjem, ker se ni obnašal spoštljivo.
Toda prišel je dan, ko se bukatnijrji —* tako so se imenovali ti gusarji — nfeo več zbirali v celih brodovjih v Tortugasu, in njih mesto so zavzeli izobčeni gusarji. In še celo pri teh so Še nekoliko veljale tradicije o disciplini in prizanesljivosti, in med gusarji iz prve dobe, kakor so bili Avoryji, Angleži in Robertsi, se je tudi še ohranilo spoštovanje pred človeškim čuvstvom. Bili so bolj nevarni trgovcem nego mornarjem.
Thda za temi so prišli bolj divji in obupni ljudje, ki so pripoznavali odkrito, da ne bodo nikomur
situacijo in ukreniti korake, ki se zde nam, ki gledamo vse parlamentarno življenje precej od daleč, momentano neumevni.
Razun razpusta, ki je tedaj najbolj verojeten in tudi umesten, je pa vendar možriili se več izhodov. Ni izključeno, da Bienerth ne poda demisije in bi prišlo novo mimistrstvo, sestavljeno bodisi iz parlamentarcev, bodisi iz birokratov, takozVanih „Jeder jev.“ Ravnotako ne moremo odkloniti možnosti, da dovoli cesar Bienerthu iti v ex lex in bi se med tem nadaljevala. pogajanja. V tem slučaju je skoro gotovo, da bi prišlo v ministrstvu do nekolikih sprememb, kajti nekateri perhorescirajo par. 14. Pustimo uganko van j a in bodimo potrpežljivi. Prihodnje ure nam mogoče že prinesejo rešitev.
Med. ljudstvom.
Ptuj.
Krčevinsko bralno društvo pri Ptuju je priredilo v nedeljo, dne 26. marca v prostorih Kmečke posojilnice jako dobro obiskan poučen shod. Po ljubeznivem pozdravu načelnika. Fr. Laha, starčka s sivo glavo, ki pa govori ognjevito, kakor mladenič, je nastopil domači govornik, ki je v poljudni besedi razlagal, kaj dela. naš kmet v pomladi: osnaži naj svoje travnike, obreže trto, očisti drevesa, zlasti pa naj zatre razne škodljivce. Glasno so mu pritrjevali zborovalci, ko je opozoril govornik zlasti na dva huda škodljivca slovenskega kmeta: nevednost in pijančevanje. Kmetje se moramo združiti, moramo se učiti, kako lepe uspehe je dosegla že znana trtna, zadruga v Jur-šencih, zadruga za poljedelske stroje v Cirkovcih itd. Najhujši Škodljivec našega kmeta zlasti iz ptujske o-kolice pa je smrdljivi in strupenifšnops. Govornik nam je s številkami pokazal, koliko se polucka tega nesrečnega strupa, ki ubija človeka na. duši in telesu, mu vzame Čast in poštenje in ga tira v propalo Šta-jereijansko stranko. Ljudje se pobijajo kakor divje zveri (zadnji nesrečni dogodek v Halozah pri Ptuju); torej proč s šnopsom! — Kmet mora spomladi zemljo tudi skrbno obdelovati in dobro obsejati. Obdeluj svojo domačo zemljo, ne hodi v Kapfenberg ali Trst ali na Koroško, kjer se naši ljudje navadno ponesrecajo. Ljubi domačo grudo, ljubi svojo domačijo in jo varuj pred sovražnim tujcem, ki ti jo hoče ugrabiti, je končno izvajal govornik, Nato je kaj zanimivo predaval naš jeruzalemski romar Franc Ver iz Vičave o znanem slovenskem romanju v sv, deželo. Pazno so sledili vsi zborovalci njegovemu pripovedovanju; obljubil nam je, drugikrat še nadaljevati, Ker je zborovala istočasno tudi podružnica Bralnega, društva, Dekliška. zveza, so nastopala tudi dekleta. Iz obmejnega St. lija je prihitela vrla mladenka Mimika Stingl, ki nam je prinesla pozdrave Šentiljskih mladenk, ternam podala kratko, ali pretresljivo sliko tamošnjih bojev: Uničiti nas hočejo s pritepenimi lutrovci, a Slovenci smo se oklenili Marijinega prapora in bomo z božjo pomočjo gotovo premagali kletega sovražnika. Navdušeno smo pritrjevali in ploskali vrli, neustrašeni mladenki. Domača dekleta so imela še Šaljiv nastop: Dve Zvezarci se pogovarjate s hudo „naprednico“, katero pa končno izženete. Krasno je uspelo to zborovanje ; v genljivih besedah se zahvali g. načelnik vsem govornikom in govornicam. — Mi gremo naprej s poukom in izobraževanjem!
Fram.
Dve prireditvi. V soboto, dne 25. t. m. po večernicah je imela, naša, mladina časten dan. Prihitel je z
Dunaja državni in deželni posl. dr. Korošie«, on, ki je začetnik mladinske organizacije. Govoril je v natlačeno polni dvorani naši mladeži, kakor govori dober oče z dobrimi otroci, bodril in navduševal je mladeniče in dekleta, naj stremijo po vedno večji izobrazbi, naj se urijo v narodni in gospodarski organizaciji. Vmes je vpletel marsikak duhovit dovtip, in mladino navdušil, da, mu je burno ter hvaležno pritrjevala.
Po krasnem govoru so igrale naše mladenke, družbenice Marijine družbe, ganljivo igro „Dve materi“, Uprizorile so jo nežno in dobro, da je maloka-tero oko ostalo suho, Preganljiv in obenem skoro strašen je bil prizor v ječi,, kajti igralka vjetnica je izvr-Šela svojo vlogo čudovito nežno, in strašna ječa, moj-stersko delo g. akademičnega slikarja Frasa, je vsakega pretresla. Vse igralke so tekmovale za prvenstvo. Slava dr. Korošcu, Čast naši mladini, hvala požrtvovalnim igralkam! Naprej!
V	nedeljo po ranem opravilu se je zbralo v društveni dvorani lepo število odličnih mož in mladeničev, med prvimi trije župani. Dr. Korošec in g. Pi-šek sta na. kratk.o orisala položaj v državni in deželni zbornici. Predsedoval je shodu župan Koren. Glavni namen tega sestanka je bil, da se ustanovi za Fram, Slivnico in Hoče kmetijska podružnica, kar so navzoči veselo pozdravili. Zahvalil se je gg. poslancema kmet Potočnik in predlagal njima ter vsem poslancem Kmečke zveze neomajno zaupanje. Predlog se je sprejel z navdušenimi „Živio“-klici> Poslancaista obljubila, da priredita kmalu v Framu velik političen shod.
Popoldne so pa dekleta ponavljala igro „Dve materi“, seve lahko in neustrašeno, ker so je bile že vajene.
Tako smo obhajali soboto in nedeljo. Dali smo Bogu, kar je božjega, pa, tudi narodu, kar je njegovega.
Sv. Janž na Vinski gori.
V	nedeljo, dne 26. t. m. po rani maši se je vršil pri nas shod. Zborovanje je otvoril predsednik Vi-demšek in je dal besedo g. poslancu VerstovŠe-k u. G. poslanec je izjavil, da se ne bo bavil z visoko politiko, temveč da bo vzel v pretres raje krajevne razmere; edino razpust državnega zbora, ki je pred durmi, omenja. Obravnaval je nato razne pritožbe, ki so mu došle od strani volileev, posebno glede lova, in je obljubil, da bo vse potrebno ukrenil. Na koncu je pozival posestnike, naj se združijo v K. Z., ker le potom močne organizacije se zamore kaj storiti v važnih gospodarskih vprašanjih. Koncem svojega govora je omenil še občinske volitve in je pozval zbrane posestnike, naj obrnejo liberalcem, od katerih imajo itak samo škodo, hrbet. Za'dr, VerstovŠekom so še govorili Jurij Jug, Janez Cvikl in Gradišnik. Obravnavali so razna gospodarska vprašanja. Končno se je izrekla poslancem K. Z. zaupnica,
Jarenina.
V	nedeljo dne 26. marca po večernicah, se je vršil občni zbor naše posojilnice. fUcfeležba je bila lepa. Pred začetkom dnevnega reda je namesto zadržanega nadrevizorja gospoda Rumenjaka govoril po-, slovodja Osrednje zadruge za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru Fr. ž e b o t o veleivažnem gospodarskem pomenu naših denarnih' zavodov, o nesramni gonji naših narodnih! nasprotnikov a la štajerčijanci proti slovenskim denarnim zavodom. Govoril je tudi o pomenu in ciljih Osrednje zadruge
za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru.
Po govoru so vsi navzoči živinorejci pristopili k Osrednji zadrugi.
Častiti gospod dekan Cižek je poročal o delovanju jareninske posojilnice, tajnik Spari je podal na to natančno poročilo o poslovanju našega domfačega zavoda, nakar je bilo zanimivo zborovanje zaključeno.
St. Jurij ob južni žel.
Osrednja zadruga za vnovčenje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru je priredba v nedeljo dne 26, t. m. pp prvem opravilu v Katoliškem domu gospodarski shod, kateri jo bil dobro obiskan. Poslovodja zadruge gospod Ž e b o t je razložil zbranim živinorejcem velik pomen Osrednje zadruge, na kar je lepo število navzočih živinorejcev pristopilo k zadrugi.
Šmartno pri Velenju.
Včeraj dne 26. t. m. ob treh popcjldne se je vršil pri nas mladeniški shod. Po popjoldajniski službi božji, pri kateri je bil nauk za mladeniče, se je zbralo nepričakovano mnogo mladeničev in očetov v Društvenem domu. Neumorno delavni kaplan Žgan k je razložil namen zborovanju.
Dr. Verstovšek je govoril o posledicah slabe vzgoje in vzbujal domovinsko ljubezen na podlagi dveh krasnih načel: i„,Ljubo doma. kdor ga ima“ in „Nazaj k grudi.“
Za njim je govoril gospod župan Skaza, ki je predlagal zaupnico poslancem S. K. Z., katera se je soglasno sprejela.
Nato je govoril gospod Zajc jako navdušeno in ognjevito, kakor zna le on.
Kkmečnbi se je častiti gospod Žgank zahvalil gospodu poslancu, 'kakor tudi navzočim, da so se odzvali v tako obilnem številu.
Po zborotvanju je imel gospod dr. Verstovšek razgovore z deputacijami, ki so prišle iz raznih krajev Šošitanlskega okraja. Viršil se je tudi z župani razgovor glede organizacije.
Celo zborovanje je krasno uspelo in je bila včerajšnja nedelja zopet lep da)n v Šoštarijskem »kraju.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, dne 24. marca, Proračunski odsek ima danes sejo. Vrši se v znamenju slovanskega odpora. Ob 2, uri popoldne je predlagal poslanec Šramek, da se seja prekine, kar je večina odklonila. Sramek se je pritožil, da ministrski predsednik radi obiska nemškega cesarja tako dolgo izostane. Šramek je govoril 2Vz uri, na kar je začel med splošno tišino govoriti ministrski predsednik, ki je odgovoril na izjavo Cehov, da jim je popolnoma vseeno, Če se reši proračun prvega ali pa petega, da si ne more razlagati, zakaj da potem ne želijo rešitve takoj. Glavni namen vlade da je bil, skrbeti za nestrankarsko upravo. Koncem govora je Še omenil, da opozicija poudarja, da vlada nima večine v zbornici. Predlaga, naj se vrši glasovanje, in če bo izpadlo za vlado negativno, da bo že izvajala konsekvence. Izvajanja je odsek mrzlo sprejel, Govorili so še poslanci Kotlar, Cech, Spaček in Stanek, vsi Češki. Nato se je sprejel konec debate z 80 proti 9 glasovom in se je seja zaključila. Prihodnja seja se vrši v ponedeljek ob 10. uri dopoldne.
prizanašali v svoji vojski s človeštvom, in kateri so prisegli, da bodo dajali tako malo kakor dobivali. O njih zgodovini vemo le malo verjetnega, Sami niso pisali nikakoršnih spominov in zapustili nikakih sledov, razun tupatam okajeno in okrvavljeno ter razbito ladijo, katero je potem veter gonil po Atlantskem morju. O njihovih 'dejanjih se samo lahko sluti po dolgi vrsti ladij, ki se niso nikdar vrnile v svojo pristanišče.
Ako iščete zgodovinske dokaze, najdetei samo zdaj pa zdaj kako prav staro razsodbo, M vam za trenotek odgrne zagrinjalo, ki skriva vso to zgodovino, in vašim strmečim očem se odkrije, s koliko krutostjo so gospodarili na morju.
Takšna je bila druhal Nedat Lowa, Skota Go-wa in nesramnega Sharkeyja, čigar ogljenočrna, la-dija „Happy Delivery“ je bila znauai kot oznanjeval-ka 'bedo in smrti od newfoun dl andskih obrežij do zaliva Orinoka.
Mnogo ljudi na otokih in na celinii je smrtno sovražilo Sharkeyja, toda nobeden ni imel bridkejih izgub, kakor Copley Banks iz King(ston(a. Banks je bil eden izmed vodilnih trgovcev s sladkorjem v Za-hodirji Indiji. Bil je vpliven mož, občinski svetnik, mož Percivalke in bratranec virginijskega guvernerja. Svoja dva sinova je dal vzgojiti v Londonu in njuna mati se je podala sama tja, da ju popelje domov. Ko so se vračali na ladiji v,,jDuchess of Cornwall“, so prišli Sharkeyju v roko in cela rodbina je umrla sramotne smrti.
Copley Banks je govoril malo, ko je slišal to novico, ampak je postal čemeren in globoko melanholičen. Zanemarjal je svojo trgovino, izogibal se svojim prijateljem in preživel mnogo časa v nizkih krčmah med ribiči in mornarji. Sedel je tiho med razuzdanimi in propjalimi ljudmi in kadil svojo pipo z mirnim obrazom in temnimi očmi.
Splošno se ja mislilo, da. mu je ta nesreča zme-
šala pamet, in njegovi sferi prijatelji so ga gledali neprijazno, kajti družba, v katero je zalhajal, je zadostovala, da so se ga izogibali vsi pošteni ljudje in trgovci.
Zdaj pa zdaj so prišle Čez morje novice, o Sharkeyju. Včasih jih je prinesla kaka ladjica, ki je videla velik požar na obzorju in se je približala, da bi pomagala goreči ladiji, a je zbežala, ko je zagledala urno, črno barko, ki je prežala kakor volk blizu raztrgane ovce.
Včasih pa jih je prinesla prestrašena 'trgovska ladija, prihitevša v pristan z jadri, zaokroženimi ika-kor ženski modere, ker je za)gledala| na modrikasti vodi počasi vstajati znano črno zastavo.
Nekoč je prišel, v Kingston mož, 'ki je bil pomagač pri nekem Guinejcu in je ušel gusarju. Govoriti ni mogel — iz vzroka, ki bi ga lahko natančneje pojasnil Sharkey — Aicla znal je pisati in napisal ,ie marsikaj, kar je jako zanimalo Copley Banksa.
Po cele ure .sta sedela pri zemljevidu in mutec je kazal zdaj oddaljeni čeri, izdaj zopet zaJVite z)alive, a njegov tovariš je seclel molče z nepremičnim obrazom in ognjevitimi očmi.
Nekega jutra, dve leti po oni nesreči, je prišel Mr. Copley Banks v svojo pisarno energičen in vesel kakor nekdaj. Oskrbnik je začudeno strmel vanj, kajti preteklo je že več mesecey, odkar se ni prav nič zanimal za svojo trgovino.
„Dobro jutro, Mr. Bank's!“ je rekel.
„Dobro jutro, Freeman. Kakor, sem videl, je „Ruffling Hary“ v zalivu.“
„Da, da, sir. Namenjena je v sredo na wind-wardske otoke.“
„Z njo imam druge načrte. Sklenil sem poskusiti kupčijo s sužnji in se podati v Whydah.“
„SToda, Mr. Banks, ladija je že naložena in gotova, sir.“
„Torej jo morate zopet izprazniti, Freeman.
Moj sklep je neomajen in ^Ruffling Hary“ mora iti v Whydah! “
Vsa dokazovanja in pa pregovarjanja so bila zastonj in oskrbnik je moral žalosten zopet izprazniti ladijo.
Potem se je začel Copley Banks pripravljati na pot v Afriko. Kakor je bilo videti, se je zaupal bolj moči, kakor zamenjalni trgovini.
Naložil namreč ni svetlih drobnjav, ki jih imajo zamorci radi, ampak osem devetfunthikov in polno musket in sabelj. Shrambo za jadra na zadnjem delu ladije ppleg kabine je izpremienil v smodni'šfnico in natovoril toliko topovskih krogelj, kakor jih imajo le dobro preskrbljene gusarske ladije. Vöde in brane so ukrcali za dolgo pot.
Toda še najbolj čudno je bilo izbiranje moštva, To je utrdilo oskrbnika Freemiatna v njegovem mnenju, da se je, torej le res zmešala pamet njegovemu gospodarju, kakor so pravili.
Kajti pod to ali ono pretvezo je začel odpuščati slaro in izkušeno mošltvo, ki je islžilo fvrdk'i n^nogo let, in na njegovo mesto je ukrcal iztržek mornarjev ljudi, ki so bili tako na slabem glasu, da bi se jih sramoval najeti celo najnižji amerikanski mornarski agent.'
Med njimi je bil Birthmark Sweetlocks, ki se je udeležil umora drvarjev, tako da so ljudje z bujno domišljijo na tej, strašni, rudeči pokveki še vedno videli kri onega velikega zločina.
To je bil prvi pomagač in zapovedoval je Is-raelu Martinu, malemu, zagorelemu Človeku, ki se je udeležil s Howell Davissom ropa v gradu na kap-skem obrežju.
Ostalo moštvo je izbral Banks izmed ljudi, ki jih je srečal in spoznal v različnih zloglasnih brlogih, kjer je ž njimi jedel oni suhi mož, ki vas je požiral, kadar je poskušal govoriti,
(Dalje prihođajM]
... ... ..........; '	1
Dr. Smteršlč> o položaju.
Dr. Šušteršič je po poročilih! današnjih listov na nekem volilnem shodu v Ljubljani obravnaval ak-tuelno parlamentarno situacijo in je izjavil, da. se bodo Slovenci držali zadnjega sklepa Slovanske Unije, čeravno,, so iz tehtnih vzrokov glasovali proti. Govorico o nekakem kompromisu v proračunskem odseku je označil dr. Šušteršič/ kot neutemeljeno, ker se sploh nič ni sklepalo. Nasprotno, parlamentarne komisije Slovanske Jednote se še sploh vpoklicalo ni. Kar se pa tiče vesti o 'kakem obratu v proračunskem odseku, so tudi tako dolgo brez vsake podlage, dokler ne bo parlamentarna komisija Slovanske Jednote glede tega zavzela stališče. iTjudi t sprememba vlade bi v sedanjem trenutku ne mogla nič zboljšati. Najbolj gotovo je, da bodo že v kratkem času zopet nove volitve za državni zbor.
Nemški cesar na Dunaju.
V petek dne 24. t. m. dopoldne ob 10. uri se je pripeljal na Dunaj nemški cesar s cesarico, princem Joahimom in princeso Viktorijo* Vlak se je ustavil na Severnem kolodvoru, kjer je nemško cesairsko dvojico pričakoval cesar Fram Josip ter se pelj(al potem naprej do postaje Pencing, kjer je bil oficielni sprejem in so bili zbrani tudi nadvojvode in dunajski žu-
giii. Od tam se je napotil nemški cesar z družino v chönbrunn. Zvečer je Viljem odpotoval dalje proti Benetkam, odkoder gre na Krf.
Vojna nevarnost med Busko in Kitajsko odstren-!	jena.
Reuterjev biro poroča iz Pekinga, da je kitajska vlada po dolgem in važnem posvetovanju dala ruškemu poslaniku zagotovilo, da bo Kitajisko brez vsakegai zadržka1 ugodila všem zahtevam Ruske. Splošno mnenje je, da Kitajska sploh ni mogla drugače ravnati, ker ni popolnoma nič pripravljena na vojno.
Vstaja v Mehiki.
Vesti iz News a poročajo, da zmagujejo v mehi-kamskih bojih vstaši. Antour se vstaši vzeli po 24ur-nem obstreljevanju. Branjlo ga je 600 vladnih vojakov, ki so bili dobro preskrbljeni s strelivom. Iz Presidio, države Teksas, poročajo, da, so nekoliko za tem, ko so amerikanske čete zabranile i mehikanskim vladnim četam preko meje dovesti strelivo oblegancem V Ojniagi, priletele med amerikanske vojake kroglje iz pušk. Amerikanaka! vlada zahteva zaradi tega slučaja pojaisnil od mehikanske.,
Spremembe kabineta v Italiji.
Iz Rima se poroča, da je Giolithi dne 24. t. m. poklical k sebi socialističnega poslanca Bissolatija, da bi se pogajal ž njim radi sodelovanja socialne demokracije pri vladi.. Bissolati je stavil sledeče pogoje: Volilna reforma v najširšem pomenu besede, splošna davčna reforma in sestava kabineta iz popolnoma liberalnih elementov.. V slučaju, da se bodo pogajanja ugodno končala, bo prevzel Bissolati poljedelski in Činom i finančno ministrstvo, Cabrini bo pa vstopil v kabinet kot državni podtajnik.
Raznoterosti.
Osebna vest. Vojaški kurat častiti gospod Ernst Terstenjakf je prestavljen iz Gradca v Trst k garnizijski bolnici.
Občni zbor S. K. S. Z. ne bo dne 30. marca, temveč je preložen na četrtek dne 6. aprila, in sider se 'bo vršil popoldne ob 3. uri v uredništvu ^Slov. Gospodarja,.“
Lokalni komisar za agrarne operacije gospod Sima-Gall v Celju se je z 10. t. m. preselil iv Maribor. Pisarna se nahaja v Viktringhofovi ulici 17,
Odlikovanje. Dne 26, t. m. je dobil načelnik šo-štanjskega okrajnega zastopa, g. pl. Adamovic dekret, da je imenovan za komornika nadvojvode Ludvika Viktorja, edino Še živega brata našega cesarja. Ko se je raznesla ta vest, polastila se je vseh velika žalost, da zgube tako plemenitega in za okr. zastop tako zaslužnega moža. Naši K. Z. je bil g. pl. Ada-movie vedno velika opora. — Castitamo iskreno k visokemu odlikovanju, čeprav nas težka izguba boli.
V spomin. Po krivdi liberalnega odvjetnika je propadla v Ljubljani Glavna posojilnica. J,e to vsega obžalovanja vredno, ker mora trpeti mnogo nedolžnih žrtev, toda radi tega Inscenirati gonjo proti našim denarnim zavodom, je podlo in brezvestno. Posebno gnusno pa je to početje, ker se izrablja posameznika za splošnost. Tjalkih brezvestnih posameznikov imajo namreč naši spodnještajerski Nemci in nemškutarji v svojih vrstah več kot dovolj. Napisali bi lahko cele strani o goljufijah raznih nemškutarjev, ki so spravili na stotine naših ljudi v nesrečo. Ni nam treba segati daleč nazaj, pa že lahko postrežemo z nekolikimi slučaji. Spominjamo na Kaiserjev polom v Ptuju. na S (ar ko v v Mariboru, na 'Mravlagov v St. Lenartu itd. Že ta imena zadostujejo, da, vsakdo ve, da so nemškutarji največji Škodljivci spodnještajerskih Slovencev, ki ne zaslužijo nobenega zaupanja, zlasti ne pri denarju.
Našim vinogradnikom! Čeravno je veliko zar krivilo neugodno vreme, da je bila lani slaba vinska letina, se vendar ne da utajiti, da je bilo mogoče rešiti mnogo s pravočasnim in pravilno izvršenim Škropljenjem in žveplanjem. Marsikateri je zamudil pravi čas Škropljenja, ker ni imel pripravljene škropilnice
in bakrene galice. Drugi je imel zopet slabo škropilnico; škropila je preveč debelo, in delo je bilo napravljeno le površno. — Ce bo vreme letos za razvoj peronospore in plesnobe tako ugodno, kakor je bilo lani, tedaj se je bati, da boste ti dve bolezni še bolj nastopili kakor lansko leto, ako se jim ne bodo naši vinogradniki postavili pravočasno v bran. Le v pravem času dobro izvršeno delo bode imelo uspeh. E-den glavnih pogojev za dobro delo, je dobro orodje. Sedaj je že Čas, si poskrbeti škropilnice. Pri nakupu orodja ni vedno gledati na ceno. Blago, ki je poceni, je v mnogih slučajih za nič, in je tedaj pravzaprav drago. V deželnih nasadih rabimo že od leta 1908 škropilnico „Eclair“, ki stane sicer okoli 40 K, pa je tudi še vedno dobra, To škropilnico lahko priporočam vsakemu, kajti ona škropi izvrstno; če se pa kateri del škropilnice tekom let izrabi, si ga lahko vsak sam tudi črez leta naroči in nadomesti. Teh škropilnic torej ni treba nositi v popravo, k večjemu, če je treba kedaj purto ali brento kje zalotati, Mnogo posestnikov se je že obrnilo do mene, da sem jim naročil enake škropilnice; dosedaj je bil še vsak zadovoljen, Ponarejeni slični fabrikati so sicer ceneji, pa tudi mnogo slabši, — Kar se tiče žveplalnikov, rabimo uspešno že več let žveplalnik „Rese II“, ki pri delu prutra brez preostanka in velja okoli 22 K. — Jos. Zupanc, deželni vinarski inštruktor v Ptuju.
Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani po dolgi in mučni bolezni gospod Fran S. Šušteršič, župnik pri Sv. Jožefu v Jolietu države Illinois Zedinjenih držav severne Amerike v starosti 47 let, Bil je neumoren naroden delavec in voditelj amerikajifckili Slovencev. Bog mu bbdi plačnik za njegova dela.
Stavka mornarjev v Trstu koncatna. Iiloydovo ravnateljstvo naznanja, da bodo z ozirom na to, da je stavka pomorščakov končana, Lloydovi parniki zopet po starem voznem redu vozili.
Štajersko.
Slov. gledališče v Mariboru, S predstavo dne 25. t, m. je zaključilo, oziroma moralo zaključiti se-zijo vsled pritiska magistrata tukajšnje dramatično društvo s krasno zgodovinsko sliko „V znamenju križa“, Igralo se je zelo dobro in dovršeno. Naj omenimo g. Majerja v vlogi Marka in gs. Kocuvanovo v vlogi Meroije. Igrala sta z velikim umevanjem vloge in ustvarila dva prava rimska tipa. Istotako je bil g. Pajnhart pristen tip rimskega krvolocnika in intri-ganta Tigelina,, Zbor je bil pa; kakor že pri prejšnjih uprizoritvah nesiguren in premalo močan, ker se poje za kulisami, mesto na odru. Uprizoritev kvarijo nekoliko predolgi odmori in smejanje galerije, kadar se gre za kako resno stvar. Orkester je spremljal zbor pouličnih pevcev in igral neumorno tudi druge točke,
Maribor. V petek dne 24. t. m. se je vršfila v mariborskem kazinu ustanovna, slavnost južno-želez-ničarske šlulfertajnovie podružnice, ki šteje že 210 članov. Glavno besedo sta imela pri ustanovitvi inžener Scharnagel in dr. Baum.
Maribor. Daines je začelo štrajkali 171 krojaških pomočnikov, ker jim niso hoteli doivoliti zvišanja mezde.
Maribor. Dne 25. t, m. se je vršila v 'kapelici ženskega učiteljišča šolskih sester v Mariboru izredno lep,a slavnost. Nj. ekscelenca prem. gospod knez in škof dr. Mihael Napotnik so kronali kip ljube Gospe presv. srca. Že pred sedmo uro zjutraj so se zbrale gojenke zavoda v lepo okrašenem Šolskem poslopju, da pozdravijo, ekscelenco, ki so blajgoslovili kroni ter po sveti maši kronali kip bjožjejga deteta in matere Marije. Po slovesnem kronanju so mil. gosp. knez in škof v ginljivem govoru razložili povod slovesnosti, dokazali, da je Marijino ceščenje že iz apostolske dobe ter vspodbujali vse pričujoče h gorečemu češčenju Matere božje, naštevaje vspodbudljive zglede Vnetih Marijinih častilk in( častilcev. S prošnjo do ljubega 'Jezusa in nebeške mature Marije, da bi bili kdaj vsi venčani s krono zveličanja, so Prev-zvišeni sklenili svoj govor, zapeli na to zahvalno pesem in podelili blagoslov z Najsjvetejšim. Pri odhodu je ena ižmed gojenk izrekla Nj. ekscelenci- v imenu vseh srčno zahvalo, da so s svojim prihodom pripravili slavnost, ki ostane Vsem v trajnem spominu.
Pesnica. Ker so pesniški südmarkovci po zadnjih občinskih volitvah srečno preboleli strahovitega mačka, začutili so zadnji čas nujno potrebo, začeti z novimi zdražbami proti slovenskemu kmetu ob Pesnici. Ko našega neustrašenega Supanica, niso mogli pokopati in se je Supaničeva zadeva rešila za slovensko stran povoljno, menijo sedaj, da Še edino nemška Šola more potegniti bankerotno pesniško nemštvo iz blata. Pa gospodje:	Hojnik, Gornik, FuŠel, Reinin-
ger itd., vedite, da se vaši šoli ne bo znabiti mnogo boljše godilo kot oni v Ceršaku, saj veste, tisti Breznikovi! — Pesniški kmet ih posestnik nista več tako „pahjena“, kakor vi mislite. Mi smo z jareninsko šolo popolnoma zadovoljni; deca se nauči v Jarenini dosti nemščine za naše potrebe. Tudi vemo, da se deca na Srazredni Šoli več na,luči, kakor na kakšni 1- ali 2razredni, n, pr. oni v Ceršaku. Povrh pa bi jo naj še plačevali! Kmetje, posestniki, delavci in viničarji s Pesnice, Kaniže in Rance, ne dajmo se preslepiti! Ne enega otroka v, samonemško šolo! Vsakemu agentu, ki nas pride nadlegovat, pokažimo vrata! Imena, velikih Nemcev; Hojnik, Gornik, FuŠel, Babič jasno govorijo, da se ne gre toliko za kakšno šolo, ampak je vse skupaj samo südmarkovsko rovanje in hujska-
nje proti pesniškim slovenskim volilcem. Tudi delavcem in viničarjem povemo naprej, ce bodo našo kmečko stvar izdali za borno šulferajnsk.o župico, da jim bomo to „uslugo“ zasluzeno plačevali. — Pribijemo in še enkrat odkrito povemo: Kakor povsod pri takih vsiljenih nemških Šolah, bo zmagala tudi na Pesnici zdrava naša pamet ali pa nemškutarsko hinavstvo!
Pesnica. Gospod Zinauer, kaj pa rečete k temu, da tudi Vaš najemniki Anton Babič daruje za nemško Šolo? Ste mu znabiti naročili? — Kaj je le krivo, da Vaša gostilna ne gre, kakor bi bilo želeti?
Pesnica. V petek dne 24. marca zvečer je zopet pogorela; novo zgrajena parma pesniške graščine. Sumi se, da je hudobha roka zažgala, kar je parma tudi lani pogorela. Zgorelo je tudi več voz in kmetijskega orodja.
St. Jakob v Slovenskih goricah. Nagloma je v soboto dne 25. marca umrla Marija Menhart, rojena Celeer, žena veleposestnika, gospoda Ferda Menhar-ta, vrlega našega pristaša v Zjgornjem dolu. Pogreb se je vršil danes dne 27. t. m. Naše sožalje!
Slov. Bistrica. Načelstvo posojilnice v Slovenski Bistrici je zvedelo, da brezvestni ljudje razširjajo o tej posojilnici lažnjive vesti, da( bi bila precej denarja zgubila pri Glavni posojilnici ,v Ljubljani in se je torej bati, da pridejo zadružniki v zgubo. Vse to je od kraja dd konca zlagano, ker slovenjebistriška posojilnica ni v nobeni zvezi s propalo Glavno posojilnico v Ljubljani in ni niti najmanjšega vzroka bati se kake zgube pri zavodu, za 'katerega jamčijo zadružniki z vsem svojim premoženjem. Vsakemu zadružniku je slobodno, prepričati se iz zadružnih knjig, da ni n$ti najmanjšega povoda za takšno govorjenje, katero so začeli razširjati le zlobni ljudje, ki iz sovraštva do slovenskega zavoda, ki' sen tako lepo razvija, želijo istemu škodovati. Vse one ljudi, o katerih se bo zvedelo, da skušajo s takimi zlobnimi govoricami zavodu škodovati, bode posojilnica naznanila državnemu pvavdništvu in zahtevala, da se kaznujejo. Oni, ki čujejo kaj slabega govoriti o slovenjebistriški posojilnici, naj pri načelstvu to naiznanijo, in če se bo dotičnim zlobnežem dokazala krivda in bodo kaznovani, bo tisti, ki je takega zlobneža načelstvu ovadil, dobil primerno nagrado od posojilnice.
Trbovlje. Nesreča V rudniku. Dne 22. t. m. se je zgodila v trbovljskem premogovniku radi neprevidnosti grozna nesreča. 211etni delavec Jurij Smole je vozil premog k dvigalni. Okoli 4. ure popoldan je zopet pripeljal voziček premoga, pa je bil toliko nepreviden, da ni pogledal, ali je pri dvigalni vse v redu. Dvigalo je bilo pa takrat v strojnem oddelku. Smole ni pogledal in ko pripelje do dvigalnika, se prekopicne voz v 90 m globoki predor in pp^egne Smoleta sabo. Ojbležul je z razbito glavo in polomljenimi nogami.
Požar. V nedeljo, dne 25. t. m. ponoči je izbruhnil požar v papirni tvornici Leykam-Josefsthal v Gratweinu, ki je uničil del tovarne. V tem delu je največ stroj'ev, Katere so pa rešili. Skoda je sicer velika, pa je pokrita z zavarovalnino. Domneva se, da je vzrok požara električni kratki stik.
Požar, Dne 21, t. m. je iz neznanega vzroka začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Opreš-toika v Leskovcu pri Celju. SKofjavaška požarna hramba je bila takoj na mestu in je ogenj omejila. Škodo je pokrila zavarovalnina,
Videm ob Savi, K, sl. izobraževalno društvo priredi dne 2, aprila po večernicah v stari šoli poučno predavanje, ki ga pojasnjujejo krasne skioptič-ne slike.	■/ Li ii - LŽSJ
Zanimivo je,
kako je pred dobrimi 100 leti bavarska vlada plačevala svoje, „hrabre“ vojake. Dunajteki „jCorrespon-denzblatt“ objjajvlja tak odlok:
Gospod (sie) poročnik dnevno pet funtov mesa, 37/4 krajcarjev. Narednik (Opomba: :T!a ni več „gospod.“) tri funte mesa, tri bokale piva, šest funtov kruha, v denarjih 22 krajcarjev. Dva desetnika skupaj 4 funte mesa, 4 funte kruha, 4 bokale piva, in v denarju skupno 30 krajcarjev. (Tambur VA funta mesa, 3 funte kruha, VA bokala piva in 11 krajcarjev v denarju. Prostaki (imenovali so jih takrat: „vojaške lilapce“) dobili so po 17 skupaj 17 funtov mesa, 17 bokalov piva, 34 funtov kruha, v denarju pa 2 gold 7A krajcarjev.
A Ijavarski polkovnik je bil drugače „licenciran“, on je imel „večjo“ mero. Prisojeno mu je bilo dnevno jedno vedro piva, in dva goldinarja v denarjih. . .
V teh „zlatih“ časih bili so menda prav istega mnenja kakor dandanes: da s „šaržo“, oziroma stanom, raste lakota, žeja, da se želodec razširi.
Prostak en funt kruha in en funt mesa, poročnik pet, stavil bi, da , . . Vsakdo lahko sam ugane, kaj mislim.
Slovenci!	Slovenke!
Agitirajte za nove naročnike! Straža naj bo v vsaki gostilni in trgovini na razpolago!
POSLANO.
Veselje zjutraj, žalost zjutraj, to je bilo pri meni zmiraj, dokler nisem poskusil Fay-evih pristnih „Sodener Mineral-Pastillen.“ Sedaj mi ne škoduje ne kajenje, ne pijača, ne trpim tudi več radi nadležnega katarja in zjutraj sem tot riba. In vse to le radi tega, ker vzamem zjutraj in zvečer nekaj Fay-6viK pristnih „iSodener.“ Ena Škatljica mi zadostuje za dolgo časa in stane samo K 1.25.
V najem
še oddajo v Ptuju, Gosposka ulica štev. 28, prostori za mesnico ali kako drugo trgovino s stanovanjem vrod. Vpraša se pri Franc Mahoriču, gostilničarju v
Ptuju.	53
Kdor želi
denar prihraniti, ter za-neslijivo dobro blago po nizki eeni kopiti, naj gre s zaupanjem v pošteno trgovino
Janko Artman-a
v ŠenfJur ob Južni žel.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kal&b,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Korante.
80 slovanska obrt
Kamnosek Franc Koban,
poprej A. Horvat v Račjem --- pri Mariboru ......
naznanja, da ima v ?alogi vsake vrste nagrobnih spomenikov po nizki ceni.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Ko!oseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Casino priznanje 1885.
i..
Prva jnžno-štajerska kamnoseška --------------dražba v Celju.
v
Žaga, brusi in struže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranje črk. :: Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stavbena dela iz tu- in inozemskega materijala.
Plošče za pohištvo iz raznobarvnega marmorja :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov :: Najnižje cene :: Kulantni plačilni pogoji :: Naročila se izvršujejo točno.
Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavke: Kamnoseška družba c Celje.
Edina štaj. narodna steklarska trgovina
L na debelo in na drobno
Franc Strupi : Celje
Graška eesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ha podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. atavbah. »♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ ■njsolidnajin in točna postrežba, ♦♦»♦•♦»»♦♦o»
Trgovina s papirjem in pisalnim orodjem
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška ulica št. 7.
Lastna založba šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po
najnovejšlh predpisih.
Na debelo!	Na drobno)!
Staroznana trgovina s semenjem
M. Berdajs, Maribor
Sofijin trg	----
priporoča svojo veliko zalogo travnega, deteljnega vrtnega in gozdnega semeoa po nizki ceni. — Opominjam posebno na detaljno seme, katero se letos po precej nizki ceni kot „naturell“ ponnja, ter omenjam, da prodajam samo pristno deteljo, garantirano, brez predence (grinte) in so čast. knpo-valcem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (gips)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
M. Berdajs, Maribor - Sofijin trj.
Za veliko noči
priporočam svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga za možke in ženske oble l e, svilene robce, srajce, kravate itd.
vse najnsvejše
Toraj ne bode nobenmn žal ako se spodaj imenovana trgovina poišče. Manufakturna trgovina;
Jožef Ulaga : Maribor
Tegethofova cesta št, 21.
Postrežb« točna in solidna.
:: Po Jako nizkih cenah. :: drudro
Nova mesnica.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanja«!, da sem otvoril v Celju nasproti hotela ..Pri belem volu ‘ novo mesnico.
Prav pridnega peseta svojega podjetja proseč, zagotavljam pri kakovosti mesa, ceni kakor postrežbi storiti vse možno, da si pridobim zaupanje, in s tem blagohotno nadaljeval-njo priporočilo. Z velespoštovanjem
Jssip Stelzer*
mesar.
I M. Zabukošek
I krojaški mojster v Celju
$	1	priporoča svoj ...
modni salon za gospode,
ki se nahaja v novi posojilnični hiši na Bingn.
■’%
I
t
♦
d*
Umetni zavod za slikanje na stekla
Maks Tušek : Ljubljana
Sv. Petra nasip št. 7
se] priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stroko spadajoča dela po najniži ceni.
Nlžrte In proračune na razpolago.
Robert Diehl
2Q8njS|*HA priporoča svojo doma žgano Ä
v Celju
« t , •	. t ätajjerski 1
slivovko, tropinovec, vinsko	I
žganje, brinjenec kakor tudi konjak ■