Gosoodarstv^ Josip Blaževič: O VINSKI POSODI IN NACINU PRIPRAVLJANJA. Le par tednov še nas loči od trgatve, ki je eden najprazničnejših in najpomembnejših dnevov v življeju našega vinogradnika. Istočasno pa, ko se vinogradnik veseli trgatve, posebno, če je tak obilna in lepa, kakor se kaže letos, ga napolnjuje s skrbjo, ker mu nalaga odgovorna in naporna dela, kakor n. pr. pripravo vinske posode. Dalekosežen je vpliv vinske posode na razvoj in kakovost vina. Od nje je odvisno, ali bo doseglo ravnanje z vinom zažeijeni uspeh, to je, ali bo doseglo vino tisto svoje popolnosti, katero bi naj doseglo po sorti, letniku in legi, ali pa bo obratno, vino pokvarjeno na okusu in duhu in bo vsled tega trpelo na svoji vrednosti. Okus po plesnobi je ˇ tem oziru pogosta prikazen, ki je posebno že radi tega neprijetna, ker nas izvan, redno moti pri uživanju vina tako na okusu, kakor n» duhu. Razun tega pa je ta napaka zato tako dalekosei, nega pomena, ker se dostikrat ne da popolnoma odstra, niti s še tako vestnim ravnanjem. Nečisti in zanemarjeni sodi so večkrat izvir razliŁ, nim vinskim boleznim. Cikanje in zavrenje vina sjkj, dajo k tem, kojih nadaljni razvoj povzroča kalnost vi, na in prepogostokrat povzroči, da se vino, ki je bilo bttj vsake hibe, ne da prodati ali pa je celo brez vrednostj, Hočem zato na priprosti in kolikor inogoče razum, ljiv način povedati vse, kar je treba znati vinogradnik| za pravilno ravnanje z vinsko posodo. Najboljša posoda je iz hrastovega lesa in ima -^ razvoj vina prednosti pred posodo iz drugih vrst lesa, Sodi iz mecesnovega lesa na primer niso tako trpežnj kakor hrastovi in dajo vrhutega vinu več ali mauj okus po smoli. Pa tudi hrastov les ni vsak enako dober. Les y naglo rastočega hrasta je premalo gost in zato izpuh, teva vino bolj, nego mu je koristno, večkrat pa ce]| premočava doge. Zato je samo les iz počasi rastočegj hrasta za izdelovanje dobre in trpežne vinske posod« edino priporočljiv. Vpoštevati se mora dalje, da sodi, ki so vtaborjesi ne trpijo toliko, kakor oni, katere labimo za razpo. snjanje vina; slednji morajo biti z ozirom na to dejstoi močnejše napravljeni. Zlasti mora biti piljkina dogi debelejša in močnejša, da se pri valjanju in kotanjt polnih sodov ne zlomi. Piljka (vena) naj ne bo pre. velika in vedno okrogla, ker le taka se da aobro za biti. To pa dosežemo le s piljko iz čvrstega lesa, kakoi na primer akacijevega, češpljevega ali hrastovega; bit mora tako dolga, da sega do ene tretjine ali celo d« polovice svoje dolgosti v sod. Iz čvrstega lesa naj bo piljka vsled t ga, ker j neprimerno bolj trpežna, nego so piljke iz mehke-j lesa, razun tega se pa piljke iz mehkega lesa navlečejn postanejo tako mokre in končno plesnjive in kisle m zunanji strani ter je vsled tega podana vedno nevar. nost, da se vino okuži. Sega pa naj pfljka vsled tega v sod, da je v stikui vinom, vsled česar ostane vlažna, se dobro stisne z ve. ho in jo neprodirno zamaši. Kratke, samo v vehi ti« čoče piljke se sušijo, vsled tega slabo mašijo in pri> puščajo zraku pristop v sod, vsled česar lahko postaneji vzrok vinskim boleznim, posebno birsi, ki jo poznam vsi, in labko pokvari s časoma vse v sodu se nahajajo če vino. Steklenih piljk ne moremo priporočati, ker se p«< pogostokrat pripeti, da se pri odmašenju ali zamašenj« zlomijo in pade steklo v vino, dafciravno stašijo soi dobro, zlasti, ako imajo gumijev obroček. Nikdar pa se naj piljk, ki slabo niašijo ali imaj< kako drugo napako, ne ovija s platnom, ker učiniuj platno, ako pride v dotiko z vinom, kakor stenj v sve tiljki, to je, vleče neprestano vino na-se, je vsled tegi vedno mokro, poplesni in skisa ter tvori tako neprfr stano nevarnost za vino, Nič boljši od platna ni tog« če se uporablja pri piljkah. Vse to velja tudi za čep soda. Predno nove piljke in čepe porabimo, jih pripi vimo na ta način, da jih poparimo s kropotn, katera pridenemo 2 odstotka sode in jih nato izlogamo po krat v čisti mrzli vodi, ki jo menjajmo vsaki četrti da Piljke, ki jih ne rabimo, moramo shraniti aa subem zdravem prostoru, da ne poplesnijo; kljub temu pa moramo radi varnosti pred vsako uporabe umiti. Piljke in čepe izdeluje vsak strugar. Za zamašenje ali zabijanje sodov rabimo dostikl — posebno pri majhnih sodih — namesto čepa, zam šek iz plute. Na ta način si zelo olajšamo Bastavljai pipe; tak zamašek ima pa zelo slabo stran, da je vadno plesnjiv in če se v takem stanu porine v » obstoji nevarnost, da dobi vino slab okus po plesno L^hko se pa tudi pripeli, da vtisnjeni zamašek poteg s seboj, ko se v vinu dviga kvišku, droži, ako lež droži visoko ali pa, če je čepna luknja prenizko zana, ter skali na ta način vino. Iz tega razioga je pi poročljivo, da zabijamo večje sode s čepi; kjer pa bimo zamaške, jih moramo pred nastavljanjem soda zunanji strani, kjer so navadno zamazani aU plesnjii odrezati ali zelo vestno odstrgati. I. ivako moramo pripraviti nove sode predn« viijenM nje mošt ali vino? V novi sod ne smemo nikdar, ne da bi ga pript vili, vliti vinskega mošta, vina ali sadjerca. Mošt, p sebno pa vino, bi dobilo okus po lesu, ker izrlcče iz d tanin ali čreslovino, pa tudi druge snovi, k! povzroča da postane vino črno. Nove sode moramo zato primerno pripraTiti in priprava obstoja ali v soparjenju ali v zaparjenju ali izluganju z mrzlo vodo. Soparjenje: S soparjenjem pripravimo najtemeljitejše in O hitrejše nove sode, ali kakor pravimo, jih »oviniiB Iz kotla, v katerem se napravlja sopara, pustimo P tom cevi uhajati soparo tako dolgo v sod, da postane zunanji strani topel — kar traja pol do tričetrt urt zavisi od velikosti soda — in da se izteka iz vehe I polnoma čista tekočina. Pri tem opravilu položimo ' na kako stolico (kozačo) tako, da je obmjena v« navzdol, in skozi njo pustimo soparo v sod. Kovinasta cev, po kateri se pelje sopara iz k« skozi veho v sod, ne sme vehe popolnoma zama* marveč mora imeti zareze, skozi katere lahko ubi preobila sopara in izteka tekočina. Ko sme na popis* način sod dovolj izsoparili, ga moramo napolniti s' sto, mrzlo vodo, ki je pustimo 4—6 dni v sodu. To moramo storiti iz previdnosti, da se prepričamo, ali smo s soparjenjem odstranili v resnici vse one snovi iz lesa, ki bi škodovale vinskemu moštu ali vinu. Ako je voda, ko jo po štirih ali šestih dneh izpustimo, čista in brez okusa, je sod pripravljen. Ima po voda tudi najmanjši okus ali duh po lesu, ali ako seje skalila, moramo sod vnovič napolniti z vodo, ki jo pustimo ravno tako dolgo v sodu, kakor prvo. Pustiti vodo dalje časa t v sodu, ko štiri do šest dni, meneč doseči s tem popol;, Biejši učinek, odločno odsvetujem, ker bi se lahko razvil T vodi zopern duh. (Dalje prihodnjič). Jesihavost sadjevca in vina. Ta bolezen napada naš sadjevec in vino tako pogosto, da pač ne bo nepotrebno, aka obširneje spregovorimo, kaj ta bolezen povzroča in kako se je ubranimo. Ravno v tem času se pri napravi sadjevca in trgatvi greši največ in povzroča poznejši nastop *e bolezni. Ocetna glivica (Mycoderma aceti) je gliva cepljivka, t. j. množi se s cepljenjem posameznih glivic na Teč delov. Jesihovost pdvzroča s tem, da presnuje alkohol t ocetno kislino. Neobhodno potrebno je pa za razvoj aračni kisik in toplota. Tam, kjer teh dveh pogojev ni, se ona ¦e more razviti. Ako iz tropin napravljamo ocet, pustimo tropine namočene tako, da vpliva to na nje zrak in toplota. Cim več je od teh dveh faktorjev tedaj na razpolago, tem preje se napravi ocet. Pri močnejših vinih oziroma pri žganju, kjer je preveč alkohola, tam jesihova gliva ne more živeti, zato so tej bolezni podvržena bolj slabša vina in posebno sadjevec. Da se tej bolezni ubranimo, je potrebna skrajna snažnost pri napravi vsake pijače. Vsako orodje, Tsak stroj se mora po uporabi takoj dobro izmiti, ako nočemo, da nam tanka piast tekočine na orodju itd., ki je izpostavljena zraku, ne postane kmalu ocet. Ocetne glive se na neumitem orodju ,prešah itd. grozovito razmnožijo in pre»esejo v pijačo. Ako smo imeli pijačo v dobro zapolnjenem in snažno umitem sodu, dostikrat te glivice vsled tega, ker jim primanjkuje zraka, ne morejo več delovati. Kakor hitro pa je sod napol prazen, začnejo svoj posel in končno imamo proti koncu najbolj fin ocet. Pri sadjevcu premnogokrat povzroča, posebno tam, kjer je priprava tega nesnažna ali počasna, dodatek vode jesihavost. Skoz dodatek vode se je zmanjšal procentni del alkohola, sadjevec je slabši in bolj dostopen delovanju glivic. Ubraniti tej bolezni zamoremo se samo s pomočjo snažnosti in naglega dela pri preši. Poprariti že jesihovo pijačo s tem, da se zmeša z drugo, manj kislo, bi bilo priporočati samo tedaj, ako jo moremo naglo porabiti, drugače bo postalo vse skupaj jesih. Dodatek do 5 gr natrijevega lisulfita na 1 hl, vsaj za nekaj časa ustavi delovanje glivic. Tudi pretočenje v močno žveplan sod je iobro. Ozdraviti se bolezen več ne da. Popolnoma se ustavi s pasteriziranjem, t. j. s segrevanjem na 60—70 stop. C, kar se pa more napraviti samo potom posebnih aparatov. Pri tej vročini glive poginejo. Jesihavost je bolezen, ki se ozdaviti ne da, temveč je možno, da 'se ta bolezen nstavi. Vinogradniki in sadjarji upoštevajte, da je prvi predpogoj tunnega kletarstva: snažnost vseh posod in vsega orodja. S snago se jesihavosti izognemo popolnoma. Kako bo šla letos trgovina s sadjem? Rano sadje ima slaJbo ceno, ker ni odjemalcev, blaga pa je po vseh delih države v obilici. Osobito bogato so obrodile slive. Nemškoavstrijski in nemški trg je za naše sadje nedostopen, ker je valuta v teh državah padla tako nizko, da ne morejo kupovati Nemci sadja. Vsled tega je najboljše, ako ljudje slive kolikor mogoče mnogo posušijo. Suhe slive imajo lepo ceno. že sedaj se oglašajo kupci iz nordijskih pokrajin za suhe slive. Za pozno sadje bo mnogo kupcev in sicer iz Anglije, Italije, Holandije, Češke in Svice. Le škoda, da je trgovina v rokah posameznikov in bank. Sadna razstava v Celju. Nova grupacija držav po svetovni vojni zahteva z brezobzirno doslednostjo nove orijentacije v pogledu naše sadne trgovine. Z brezprimerno vztrajnostjo in žilavostjo zasledujejo sosedje v inozemstvu samo en cilj: Kako pridobiti za svoje sadje častno in trajno pozicijo na svetovnem trgu, kako zvišati domačo produkcijo ter postati neodvisen od sosedov. Tudi naše sadjarje čakajo težki boji in velike naloge. Vreči se moramo nemudoma na delo, da izvojujemo pristiž v tekmovalni borbi ter zasiguramo našemu sadju ono mesto na svetovnem trgu, katero mu pripada. Kot prvi korak k temu velikemu cilju naj bo sadna razstava za Slovenijo, ki se vrši od 8. do ˇključljivo 15. oktobra t. 1. v Narodnem domu v Gelju. Ta razstava naj pokaže širši javnosti, osobito pa sadnim trgovcem tu- in inOzemstva, kaj premoremo, prepriča jih naj o izborni, že ponovno na svetovnih razstavah z najvišjimi priznanji odlikovani, neprekosljivi kakovosti našega sadja. Ona naj bo živa knjiga, iz koje bo posnel naš producent — sadjar, katerih smernic se bo moral držati v bodoče, da doseže najvišji čisti donos in gospodarski uspeh v svojem sadjarstvu. Ker je samo še mesec dni časa, je treba brez odlašanja na delo. Pokažimo, da zamoremo tudi v tej kratki dobi nekaj ustvariti! Vsakdo, ki se želi udeležiti sadne razstave, se naj obrne nemudoma na uredništvo «Slov. Sadjarja«. Ljubljana, da se mu dostavi program in prijavnica za razstavo. Vse podrobne podatke bo lahko posnel iz razstavnega programa . Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 18., 19. in 20. septembra na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 9.—12. in od 14.—17. ure dnevno. Zanimanci in zanimankc naj prijavijo svojo udeležbo potom dopisnice najpozneje do 16. septembra ravnateljstvu zaToda. Enodnevni lečaj za obiranje, spravljanje in shranjevanje sadja se vrši dne 14. septembra t. 1. na drž. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk, ki je brezplačen, se vrši teoretično in praktično od 9.—12. in od 14.—17. ure. — Vspričo letošnje ugodne sadne letine je najyečjega pomena, da se bogati sadni pridelek pri¦aerno spravi, shrani in vnovči. Na omenjenem tečaju se nudi vsakomur najlepša prilika, pridobiti si ono' temdjno znanje, brez katerega je vsak uspeh v sad- jarstvu izključen. Podala se bodo tudi važna navodila z ozirom na sadno prodajo. Zanimanci obojega spola naj prijavijo svojo udeležbo z dopisnico najpozneje do 10. septembra ravnateljstvu vinarske in sadjarske šole v Mariboru. nfiiinn«_Minir» i—a rt-iTinn.ioi »»ii imir«inrTiiiiwmifiii ¦¦¦¦¦imiiimmiiinni n iiiihhi u O POMENU MARIBORSKE OBRTNE RAZSTAVE. Vsestransko važnega pomena za našega kmeta ter vinogradnika so naše obrtne razstave, ki se prirejajo vsako lett> po naših mestih. V našem obmejnem Mariboru bodo letos priredili obrtniki veliko obrtno razstavo, ki bo odprta občinstvu od 8. do 17. septembra t. 1. Ta razstava bo v velikem obsegu, važna, podučna ter pomenljiva, da si jo ogledajo vsi sloji našega naroda — posebno pa še poljedelci in vinogradniki. Za našega kmetovalca bo podučna razstava: poljedelskih strojev, orodja, sadnih mlinov itd. Za naše vinogradnike in sadjarje pa bo letošnja mariborska obrtna razstava še posebna zanimivost, ker bo na njej razstavljena nova stiskalnica (preša), ki je izum gospodarskega dopisnika našega lista in bivšega oskrbnika posestev in vinogradov Štajerske hranilnice v Podlehniku. — Stiskalnica je urejena tako, da stiska neprestano (kontinuierlich) s poljubno težo od 10—100.000 kilogramov. — Doslej je bila v rabi domača stiskalnica na vzvod. Ta stiskalnica je, vsled marsikaterih prednosti, uspešno klubovala raznim novotarijam, ki se niso mogle udo- i mačiti. Bistvo njene posebne uporabnosti obstoja: 1. v vzvodu, 2. pa v prosto viseči obremenitvi «drevesa«, ki učinkuje s pomočjo listne teže v dvojnem oziru: elastič- ¦ no (gibčno) in neprestano. Ta stiskalnica (domača pre- ; ša« na vzvod) pa ima samo eno hibo: za njeno zgrad- ! bo je treba veliko lesa in veliko prostora. ¦ Gospod Rudl je prednosti stare stiskalnice upo- j rabil z velikim uspehom v novem sestavu svojega iz- i uina. Stiskalnica g. Rudla je v svojem bistvu še bolj eiastična, nego stara preša, h krati pa deluje s pomnoženo silo, ne da bi rabila toliko prostora, kakor njena prednica. Možnos tpritiska je odvisna od poljubne vpostavitve vzvoda. Morebitna popravila lahko izvrši vsak tesar. V tej okolnosti leži brez dvoma največja prednost Rudlove stiskalnice. Pri drugih, zlasti železnih konstrukcijah, mora popravljati mehanik, dočim pri novi stiskalnici ni potrebno. V ostalem pa si naj ogleda vsakdo, ki se za stvar zanima, to stiskalnico na obrtni razstavi, kjer bo interesentom pod posebno stre- ho na vpogled.  NEVARNOST, DA NE BO SOLI! Sedanja vlada v Beogradu, v kateri sedijo demokrati in slovenski samostojnež mesar Pucelj, je kuhinjsko sol dala pod monopol, kakor tobak. To se pravi, samo vlada, oziroma od vlade pooblaščeni trgovci smejo tržiti in prodajati sol na veliko. Nasledek tega: Sol se je takoj silovito podražila in izginila. Predno se je uvedel monopol na sol, smo dobili fino kuhinjsko belo sol iz Nemčije po 5—7 K kg. A danes moramo plačati za grobo, z vsakovrstnim smetjem pomešano morsko sol 15—16 K. Advokat in demokratski poslanec dr. Kukovec je dosegel, da je v Mariboru dobil pravico edini trgovati s soljo veletržec Tonejc. Drugi nihče ne sme naročevati ali uvažati kuhinjske soli. Tonejc bi moral imeti za Slov. Štajer v zalogi stalne 32 vagonov soli. Tako se glasi postavna določba. A ker Tonejc nima dovolj kapitala, nima v zalogi ne enega vagona soli. — Trgovci na deželi, n. pr. oni iz daljnega Prekmurja, Prlekije, Dravske in Mežiške doline so danes brez soli. Sol bo postala v par tednih velika redkost, kakor žafran. Monopolna uprava ne dovoli, da bi slovenski trgovci smeli uvažati fino in zdravo rudniško sol iz Nemčije ali N. Avstrije. Za nas Slovence je določena ona neokusna morska sol, ki je polna razne gnusobe. V JMariboru da Tonejc pri mlinarju Lierzerju zamleti morsko sol s smetjem vred. Fina bela kuhinjska sol pa ide — v Beograd in Srbijo. Iz gotovega vira nam je znano, da se je nekaterim trgovcem v Celju in Mariboru posrečilo pripeljati iz Zagreba ozir. iz Gradca več vagonov snažne nemške soli. A kaj se je zgodilo: Vlada jc prepovedala to zdravo nemško sol prodajati v naših krajih in je trgovcem sol zaplenila. Kdor tega ne verjame, naj vpraša pri mariborskih trgovcih Berdajs, Tišler, Ziegler itd. Vlada, ozir. njen pooblaščenec «Monopolna uprava« je v Uradnem listu dne 24. julija izdala strogo prepoved dovažanja soli iz Zagreba v Slovenijo. Kaj se to pravi? Ti Slovenec moraš uživali smrdljivo morsko sol in če soli ne bo, uživaj hrano nesoljeno! Če izbruhne kaka dalje časa trajajoča stavki na železnicah ali premogovnikih, se zna zgoditi, da bo Slovenija brez soli. A še eno! Pogodbeno je določeno, da bi morala tvrdka Tonejc oddajati sol po 9 K 60 vin. 1 kg, a prodaja jo po 12 K 50 vin. Zmletje in transport mora plačati šc oni, ki jo na drobno prodaja. Tako skrbi sedanja vlada za najpotrebnejše življenske potrebsčine. Pozivamo vse občinske odbore, zadruge in druga gospodarska udruženja, da protestirajo pri vladi proti takemu načinu preskrbe s soljo. Zahtevajmo, da se monopol soli takoj odpravi. Te proteste pošljite našim poslancem. dopušča kontrola, ta rok primerno skrajšati. Tro_arina s« vplača s poštno položnico, ki jo brezplačno izdar oddeleki finančne kontrole, pri najbliZnjem poštnem uradu. Tiskovjine za prijave se dobijo pri oddelku iinančne koDtrole proti povrnitvi nabavne cene po 50 para za polo. Podraženja živeža v Beogradu. Cena surovemn maslu je poskočila za 10 din. in stane 1 kg 60 din. Pšenica -»e je podražila za 10 din. pri 100 kg. Bela moka stane 750 din. 1 kg, krušna 8 din., koruzna 6 din., govedina 14, teletina 13, kravje meso 38, surova slanina 35, suba 36, mast 38, sladko mleko 5.50 1 1, kislo 8, krompir 4 din. Na svinjski sejem v Mariboru dne 25. avgusta 1922 se je pripeljalo 180 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: j\Qadi prašiči 5—6 tednov stari komad 400—600, 7—9 tednov 720 do 900, 3-4 mesce 1400—1600, 4-6 mescev 1700-1900, 8 da 10 mescev 2600—3500, 1 in pol leta stari 400-450» kro«. Koze po 450 kron. Trg z nsnjem in surovimi kožami. Cene usnja so se v zadnjih 14 dneb močno dvignile, ker tovarnarji danes valutarično računajo in se določajo cene usnju po kurzn jugoslo-. vanskih kron v Curihu. Današnje informativne ceoe so sledeče: vache-podplati K270 do 280 kilogram, — podplati trikrat vsajeni (IIIzoc) K 280 do 300 kilograra, okrajevBe (aferni) K150 do 160 kilogram, notranji K 220 kg, vratovi K 180—185 kg, gladke kipse K 380—400, kilogram črne gladke teletine K 500—520 kilogram, rjavo usnje za 20—30 K dražje pri kilogramu. Te cene veljajo pri odjemu v večjih množinah. Hinelj. Na kmeljskem trgu v Žatcu je bilo tudi v preteklem tednu povpraševanje po hmelju precej živahao, čeprav cene stalno padajo. Za hmelj srednjedobre kakoTOsti sa ponujali po 600—800 K za 50 kg. Na Češkem pričakujejo letos srednjedobro hmeljsko letino. O kaki hmeljski kvpčiji letošnjega hmelja še dosedaj ni nobenega govora. Ne Ceškem bodo letos za 60—70 odstotkov hmelja več pridelali, nego v lenskem letu, nikakor pa ne bodo pridelali one množine hmelja, nego v lanskem lektbfspulh mvaSi-kiPKPK žine hmelja, katero so pridelali leta 1920, namreč 75.008 stotov. Porocilo Hmeljarskega društva za Slovenije • »tanj« hmeljskih nasadov. Žatec, CSR, 17. avgusta 1922. P» nekaterih deževnih dnevih je nastalo danes vendar lepo vreme, katero kaj ugodno vpliva na razvoj hmeljskih kobul. V nekaterih krajih se je pokazal bakreni palež. Vlage ima zemlja sedaj zadosti; lepo vreme je potrebno. V nekaterih občinaft se >je že pričelo z obiranjem. O cenah še danes ne more biti govora, ko še nimamo izgotovljenega blaga. Zatec ia okolica bo imela letos sicer obilo, pa le srednjo letino. Kakovost hmelja bo pa najboljša. Cene še vedno padajo in se za 50 kg hmelja (iz leta 1921) srednje kakovosti plačuje le po 800—1000 č. K. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 350 naših kron, francoski frank stane 26.20—27.20 naših kron. Za 180 avstrijskih kron je plačati 0.46—0.52, za 100 č. kron 12.80—14j80, za 100 nemških mark 25.40—28.— in za 100 laških lir 1528 do 1640 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vredaost naše krone 1.50 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega por»čila je vrednost naše krone poskočila za 5 enot. Koliko starost dosežejo nekatere rastline? Uprav občudovanja vredno je, kako visoko starost dosežejo nekatere rastline. Visoko starost učaka takozvana stolet na aloa, ki cvete v svoji domovini vsako šesto do deseto leto, pri nas pa le vsako štirideseto do šestdeseto leto. Palme učakajo starost 250 Iet, bršljan raste do 450 let. Pravi kostanj živi baje črez 800 in hrast 160G let. Pač lepa starost. Zakaj lastavice pred dežjem nizko letajo? Kadar nasto^a deževno vreme, za katerega oznanjevavke smatramo običajno lastavice, tedaj jih vidimo letati nizko, ddotna v bližini čred, kjer obletavajo tudi človeka v najveqi bližiai, deloma v vodi, pri bajarjih, jezerih in rekah. Kadar že dežuje ali divja nevihta, jih vidimo na zidovib, potJofiju io grmovju, kjer najdejo le količkaj varstva* proti aeurju. Obregavajo se prav tik ob stenah in drevesih. Ceoaa rse to* — Odgovor je naraVen. Na ta Dačin vznemirjajo eaželke, ki so se bile poskrile in si poiskale tibega kotidka za počitek; lastavke jih spravijo pokoncu, da jih poton letaje pozobljejo. Tudi po travnikih in žitnem polju leta lastavica prav tik nad biljem in klasjera, da vznemiri družino raznih tnušic, ki jih potem brez truda zajema r fiiroko odprti kljun. Po travnikib je najrajši za petami pridnis koscem in brhkim dekličem, ki grabijo in spra-rljajo seno v kopice; pri tem prepodijo mnogo mrčesa, zlasti kobilic in malih skržatov, ki zapadajo trumoma našim ljjnbijaiikam v zaželjen plen. — Kako zelo, da je let žužkov odrisen od od vremena, to lahko opazujemo pri zelo spr«t««djJiTeirn, hudomušnem vremenu. Mnoge žuželke letajo le, kadar sije solnce; kakor hitro pa se skrije njegova obla t*. oUake, sedijo tudi žuželke lene kot polži na rastlinah. Pobiranje trošarine na žganje. Kuhanje žganje proti plačilu trošarine se izza 1. septembra t. 1. ne prijavlja več pri davčnih uradih, temveč edino le pri oddelkih finančne kontrole. Izza 1. septembra sprejemajo davčni uradi le prijave za kuhanje žganja v onih žganjarnab, ki imajo posebno dovoljenje, da plačujejo trošarino za prijavljeno kuhanje žganja še le dva meseca po prija,vljenju. Kuhanje žganja se mora prijaviti vedno pri onemu oddelku finančne kontrole, ˇ katerem okolišu se bo kuhalo žganje. Prijave se Tendar sme starejšina oddelka finančne straže, ako