PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 20.1K. Loto** M MtMd-iUk. a»tt«f. Uk. C. tW>. «1 Um pmm» mttf al Chu%*«., III. uu/ Um Act of Cm*™m mt March I. IITl. ( 1I1C ACiO 23, ILL., 23. OKTOIIKA (October 23), 1946. f.ihliiihed Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. •i« LETO—VOL. XLI. MEDNARODNO DELAVSKO GIBANJE SE VEDNO V VRTINCIH NEGOTOVOSTI Mirovna konferenca bila za Francijo zelo draga stvar "POMAGATI SI MORA*", je dejal mesar Al Keardon v Allstonu. Mass.. ter odšel v Kanado, kjer si je nakupil srn toliko, da je lahko nadomestil i njimi drugo meso, ki ga do tedaj ni bilo na trgu. Oljna polja sedaj glavni predmet vojnih nevarnosti Sredozemlje — najbogatejša ležišča petroleja — glavna točka sporov med 'zapadom' in 'vzhodom'. — Zapiranje poti Sovjetski uniji na jug 4. A ameriških radio forumih, v Evropi očitajo, da«se pod krinko tisku in na shodih se veliko raz- demokracije hočemo polastiti le pravlja o organizaciji združenih oljnih polj. Oziroma jih ščititi narodov, ki ima te dni svoje za- našim pelrolejskim magnatom sedanje v Nevv Vorku. oziroma v korist priprave v odsekih, da se bi U To so namreč naši "interesi" ustanova ne ponesrečila kakor In radi lcga jacamo naše sile v sc jc njena prednica liga naro- Sredozemlju, ki nadooM^a an- dov' gleško. katera je prej prevlado- Idealizem in interesi vala na tem kraJu sveta. Ko se zastopniki držav snidje- Cemu ne vzajemnost namesto jo — večinoma so se že zbraii kartclov? skupaj, bodo vsi znova poudar- Nekateri krijtiki ameriške „ jali gesla o demokraciji, o su- vnanje politike vprašujejo, če- verenosti in tako dalje. A za ku- mu smo se odtegnili idealizmu lisami pa se b if kupcevalo, ka- in sedaj samo šc pod diplomati- kor zmerom. t.no zavitimi maskami skrivamo Poročevalec Knightovih dnev V Franciji se bodo v novembru vršile prve volitve Francija ie imela z mirovno v stalni parlament, kot določa nedavno sprejeta nova ki seje zaključila r r 1 minuli leden,-veliko dohodkov, UStava. , a šc več stroškov ter na pretek Tri stranke v Franciji, ki so sedaj v ospredju, so v glavobola, Dasi so imeli vsi vo- borbi za svoje pozicije in nobena izmed njih si ni še di,lli državniki i/ tujih dežel določno no jasnem, kam - to je - s katerim blokom. Vodilna stranka na Francoskem |e sedgj klerikal- ska vlada. V ta namen jim je do- na kombinacija, ki se dela za radikalno, a namen ji je 'očila nad tisoč svojih najboljših vrniti Francijo staremu redu. Vendar pa je v nji nekaj sluibe- klerikalnih politikov, ki bi radi, da bi katoliška cerkev iU«°miVovne^ k»nfe?enee "2.11110 nasledila kominterno. časnikarjev z vseh krajev sve- Komunistično stranka, ki je v Franciji sedaj druga la- in francoska vlada je morala najjačja, apelira na socialiste za obnovitev stare ljud- "jim/U "" rokw Ako i|m . " 1 V , i. . . i m i i .S ■ 1,1 hi |o v svetovnem ske fronte. Prav tako apelirajo nan\e glavarji klerikal- tisku obirali, kar hi za njeno bo ne stranke — češ, na komuniste se ne morete nikdar dočo ekonomijo oitnali vse plati zvona. bi razumeli, da jih vara. V Zabilo čudo. ln s svojim materija- «n>!>u £ t"U ff Prejšnja kolom so zalagale ves zavezniški lo"'J» f'ldov Mno«' ,zmtd nJ'h svet. To mu sedaj i-. Washingto- s0 b,h. ' |,a so ' na pogostoma očitajo, posebno napreJ m' nadškof Stepi- /ed. države so najbogatejša država na svetu Med vojno so producirale, da je Stalinu, češ. dali smo ti v pomoč vojnega materijala v milijardah vrednosti, sedaj pa taka neti valežnost! Toda v Kusiji tudi nac, ne nihče drugi jim ni šel na roko iz kakšnih človekoljubnih namenov. Kajti tisti 2idje, ki niso imeli imovine, niso mogli računajo. Naštevajo ogromno "ik,'mor Y težavnih vojnih uničenih polj. mest, opustose ? so ' ,od»,rla Ie. ,ak"n-nja najbogatejših sovjetskih žit- kl »»Mnjene mošnje. In nic in pa na kupe ubitih. Dasi £J^ ,('h 80 VS1 ,,e l'rcr,JeJ° človeška življenja nimajo kdo ve kolikšne vrednosti, se jih Konstantin Folič je pozab-vendarle šteje za med vojne iz- ljena oseba. Toda Nevv Leader gube. A pri nas je za glavno ga še nevzdržema oglaša in ga pravilo še vedno v veljavi to. ponuja radio omrežjam v raz-koliko materijala smo komu po- j krinkavanju Tita ter njegovega "krvavega režima". V tem oziru je "Nevv Leader" bolj zagri- slali. Turčija bo dobila od Zed. dr- žav vel,ko posojilo, da si bo z 1k°1t >c Hearstov tisk in veli- njim modernizirala svojo indu- k" bolJ *™Pen kukor ^cCor" ... . . .. . .j. vr mickov "( niraun Inhiinf strijo. pristanisca in utrdbe Na- men je s tem izpodbiti zahteve mickov "Chicago Tribune' Cehoslovaška je dobila od Ze- Socialne" reforme v Braziliji kla. da ie izmed vseh najboljše nastopal francoski predsednik Bidaul* in na drugem mestu — verjemite ali ne — Andrej Višinski. Najslabše mnenje pa so odnesli o Fdvardu Kardelju in na drugem mestu o predstavniku avstralske vlade. Oba so smatrali za "sitneža" in cestokrat za arogantna v nastopih. Vilic temu pa se o Kardelju lahko reče. da si ie tipal povedati v brk Angležem in Ameri-1 kancem kar je mislil o njih in pa kako Jugoslavija precenjuje! anglo-ameriški blok. Naravno, da sc ie Kardelj pri tem zameril mijholi angleškim ter ameriškim reporterjcni. ki so bili skupno s kanadskimi ter avstralskimi v večini. Sovjetske unije, ki se nad Tur- j dinjenih držav nad 50 milijo- čijo že dolgo gnjavi radi njene- nov dolarjev posojila, ki bi ga ga ljubimkanja z zapadnimi si- nam dobro obrestovala. In za iami. Moskva namreč hoče, da vso vsoto si bi morala nakupiti je sedaj že skrajni čas rešiti stvari v deželi S tem poso- vprašanjc Dardanel tako kakor Ji,om Je imcla v,ada v Pragi že ona hoče. Ako bi ji Turčija ugo- dolgo veliko preglavic. Naši za- dila. bi bila s tem pritegnjena v stopniki namreč- nimajo radi ta sovjetski blok. A Zed. države in Velika Britanija ji ponujata ve kih dežel, ki se prištevajo v sovjetski ali takozvani slovanski liko več in Turki so dobri meše- blok Zato smo dali pod najbolj tarji. Izgleda, da za enkrat bo morala Sovjetska unija popusti- šimi pogoji Angliji par milijard posojila. Franciji nad milijardo in dali smo ga deželam v latin- nrga zavarovanja, ne socialnega zdravstva. Vladajo jo le diktatorji, ki imajo za ljudske po- KONFERENCA PROSVETNE Brazilija je izmed velikih de- tre*H% »,rav mal° a vcdna nJih MATICE V ZAPADNI PENNI žel v socialni zakonodaji ena iz- nobeneKa smisla Poznajo le se- - nase prave namene. , - -----------------------... . nikov, John A. Thale. je mili- y M . . VDraiuieio kai ho med najbolj zaostalih in nazad bl\ In sloJ Privilegijev, jonom čitateljev svojega tiska cem() v ak0 ^čemo *. nja.ških na svetu. Dasi ima vsled hitijo in on njih. poučil - namreč ako so njego- njj |)oma ti nikomur. ki jc za svojih prirodnih - ki g-r Društva, klubi in druge orga- ' ' nizacije v zapadni Pennsylva-niji so vabljene poslati zastop- Z^Z^r^lVr r 'V""'" nJj omagati nikomur, ki je za svoJ,n pnrocimn zakladov in nikc v nedeljo 27 oktobra v ■vo poro cilo sploh brali, da je demokracijo? John A. Thale od- ^ršine rodovitne Cenzura meddržavni h drušlVc?ni dom v Bridgevillu. seaaj giavna Dorna v starem ^varja. da je tam gospodarica zcmljc nepregledne možnosti za pisem v Avstriji ukinjena Pričetek ob 2 popoldne To zbo- Z^r-rir i,asa m u 11 i inj J i jona raka , oljna { ^tvar jan je blagostanja, jo mi- Anglo-ameriške zasedbene ob- rovanjo bo po seji federacije1 neTn^ drnTtake i ® H družba Standard Oil skupno z »J°n« prebivalcev v po- |asti v Avstriji so dne 5. okto- SNPJ Gre se L netrolei ia rude an«,eškim' fr~kim ter brez higijenskih na- bra oznanile, da pisem, ki so po- Potrebno je. da pošljejo za- za vodna pota TSloh za vse fmskim kaPUa,om' In k^r ^ praV tCf zdravmske °skrb€" siljana iz raznih držav in gredo stopnike vse pridružene organi-1 tisto kar se lahko zlorabi nri Standard Ql1'tam tudl naA State Dasl Je sedania vlada nvcdla v druge kraje preko Avstrije, nc zacijc Časi so resni zares in je vatnemu dobičkarstvu v prid DeParlment vcl,ko pomeni. zakon, ki določa delavcem nc- bodo več podvržena zavezniški potrebno da se brigamo za pro- Omenjeni avtor piše, kako so kaJ b"nusa od dobička delo- cenzuri. bleme, ki so nam vsem skupni. Čemu naša sila v Sredozemlju? oljne družbe naših velesil zasa- dajalcev, en dan počitka v te- Torej pridite vsi Ko je pred nekaj tedni naš dile svoj vpliv kjerkoli so pe- dnu. osemurni delavnik in te- Danska izvaža piv O Jacob Ambrozich, tajnik.] mornarični tajnik poudaril, da trolejski vrelci — ampak nikjer den plačanih počitnic v letu. so Oktobra je ministrstvo trgo- imamo v Sredozemskem morju ne v korist ljudstva temveč po- delavske unije še vedno izven vine v Kopenhagenu oznanilo. Rusija vrača vojne ujetnike našo mornarico v pomoč naši vsod z razkošnimi dajatvami fakona' to na ]iubo "kori- da bo do prihodnjega januarja Rusija jo vrnila v Nemčijo od vnanji politiki, seje povprečen glavarjem, knezom, šahom in scevalcem neodvisne delavske izvoženega iz danskih pivovarn začetka avgusta 122.215 vojnih Američan za to omembo jako drugim trotom, ki drže ljudske unije v Braziliji niso dovoljene. v Zed. države, Južno Ameriko, ujetnikov Cenijo, da je v Ru- malo zmenil. Kaj njega briga mase v podložnosti, ignoranci in V Braziliji ni .še nobene od- v Afriko, Francijo in Belgijo HO siji še okrog 300.000 nemških vnanja politika! Dasi — ako ga (Konec na 5. strani.) škodninske postave, ne social- milijonov steklenic piva vojnih ujetnikov, vprašaš, kaj on misli o izvajanjih naših admiralov, generalov, ipornaričnega ter vojnega tajnika, bo navadno dejal, da je to pač le njihna briga. Ako ga upozoriš, da nas utegnejo zavle- suV^noben^kori^^Tz !dv«l" !'rr,ls,,,,"ik Tr,,man >e mlnu" I Plu«"«' *vei milijone .......r-1 Minuli teden je imela v Chi- na sebi ne čutijo. mil eeš da smo imeii v voinuh * I>« radiu pri- jev vef kut pr bi. re l.i bila vla- raKu konvencij« Ameriška de- Zuto pa toliko več vpijejo Jj-i * . " v"jn, znal, da je njeKnv sistem kon- dna kontrola i....... najboljše prospen ete In b«, lrole „„,, ccmimj ,„„„,„ om,.|r,„ , jn verjel, da bodo tudi v bodoče. (rili ,„„ j... \r * l i . . . Zato v tej deželi ni tolik ^ L .*V* ' k'm,,"n " " m "r< " naenjenja proti voinam kot v f- dovolili mesni industn- potrebščinam dvignile okroK na- zern. pa proti obnavljanju med- "komunistično" nevarnost. drugih deželah, kajti po naših J' ,P,r"Ti.P°.,.l iul.. .......... f"'3""' »ds«"k»v. "Kaj narodne delavske strokovne in- In sedaj, ko bodo volitve, bo- mestih niso lomastili nc sovražni k „ „ " . "SIH .. T ? ^ '*rnaf ion"'' k<" "a •»'»« vsi "nijski voditelji le za avijoni, ob naših obrežjih ne 1' I L^ J* 'i i . « T, " '^,' "" !,k"r° n"m,kim hib»'"- ki zajedajo "prijatelje", kakor so hili v v.eh sovražne mornarice in po naših 11"Jf I T' K F""' v. t " V .""i V 41 1 ? 1 V kUvn,te ,n kostna zvišanja mezde ne pome- da obstoja, razen v kolikor čita- nomski polom in kaj potem—če lam Domaizali V ;",Lsn'rP "n"',no '"Pr,° nii« drugega kot še toliko višje jo „ podražitvah v tisku in po- se pomisli, da nimamo na poli- ,, ... . . . 7",*0 dogodil« v minulih podražitve življenskih potreb- slušajo v radiu. Njihne plače so tičnem polju ničesar kot dve ka- V veliki meri nam posebno v tednih. In gospodinje s« morale ščin. dovolj visoke, da takih nadleg pitalističnl stranki? Vladna kontrola nad cenami v polomu rž milijone dolar- Minuli teden je imela v Chi- na sebi nc čutijo, hi. ce Iii hila v la- cajju konvencija Ameriška de- Zalo pa toliko več v,..,.,.. zmožna kontroli- bvska federacija (AFL), ki pa proti "rdeč kar jem", namesto da se je bolj gnjavila z bojem zo- se hi sami poglobili v socialna aj d m so se cene per Sovjetsko unijo in komuni- vprašanja in s tem preprečili ti, dasi tega sedaj še ne name- skl Ameriki ' loda Jugoslaviji rava. Hoče pa preiskusiti, koli- smo ga ^ar že v začetku poga- ko daleč so Zed. države priprav- janj odklonili, Poljski pa smo ga ljene riskirati mir. Moskva si ga (Konec na 5. strani.) Henry VVallace je za resničen ljudski časopis, a je zanj brez programa Henry Wa//ace se je podal v uredniško službo. Na-čeljeval bo reviji New Republic. Ampak ji je povedal v naprej, da bo urejevanje prevzel le, ako se jo razširi med delavce, male trgovce in obrtnike ter med farmarje. Ta revija je bila doslej le malo razširjena in zahajala le edino med takozvane liberalce ter intelektualne kroge. Ako bo njeno lastništvo hotelo in moglo ugoditi Wallecevi zahtevi, bo moralo število naročnikov dvigniti za okrog milijon. V zgodovini te dežele smo ali pa poznamo samo dva delavska lista, ki sta imela milijon in tudi več cirkulacije. To je bil nekdanji socialistični tednik "Appeal to Reason" v Girardu, Kans., in pa nesocialistični tednik železničarskih unij "Labor" v Washingtonu, D. C. Naš bivši podpredsednik Wallace smatra, da je tu mesto za še bolj vpliven delavski list, kot je bil omenjeni v Kansasu, ali pa kot je sedanji "Labor" v zveznem glavnem mestu. Omenil ni nobenega, ker sedaj samo za svojega dela reklamo. Toda koliko bo on za njega storil? Tisti uredniki in upravniki, ki se morajo razen gradiva brigati tudi za dohodke, so Wallacea najeli zgolj radi biznisa. Že v pomladi je bilo poročano, da se bo revija "Nevv Republic" združila bržkone z revijo "Nation". Wallace se je dela lotil, ni pa si še določil pravega programa. Pravi, da hoče nadaljevati po Roosevelto-vo. Ampak Roosevelt je Wallacea zavrgel. In da hoče nadaljevati "New Deal". Tudi tega sedaj ni več. Vrh tega bo Wallace govoril na shodih demokratske stranke, v pomoč njenim kandidatom, ki se potegujejo za izvolitev v sedanji kampanji. Kako more on prisrčno agitirati za politične ma-šine demokratske stranke, ki so mu ukradle podpredsedniško nominacijo ter jo dale Trumanu? Samo to naj si ljudje, ki kaj razumejo, predočijo; pa jim bo jasno, da Wallace še niti po vseh teh skušnjah ne ve, kam spada. Med progresivce na tak način gotovo ne, četudi izgleda, da je v njihovem taboru. ————■ ——————— PROLETAREC LIST ZA INTERESE DZUJkVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. t>4aj« Jitf«il«T>Bilu DtUvik« TUkovu Draika, C h k« g o, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NA&OČNINA ▼ Zedinjenih drUvan sa celo leto fS.OU; ia pol leU 91.75; u «#trt leU 9100. InoiemetTo: m celo leto 93.KO; ta pol leta 92.00. t »i rokopisi in ofl»«i morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev t številki tekočega tedna. PROLETAREC Kub j Wedneaday by the Jugoslav Workmen's I*ublUhing Co., In«. Establiahed 1906. Jitor.. ..........Frank Zaiti 8UBSCRIPTION RATES: Tnited States: One Year 93.00; Si* Months 91.75; Thx«e Months 9100. Foreign Countries, One Year 93.50; Siz Months 92.00. J0SK0 OVEN: RAZGOVORI P R O L E TA K E C ^301 S. Ijswndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Mirovna konferenca v Parizu govina, katera razpošilja čoko- se je zaključila v razočaranju, lado po vsem arabskem ozemlju, Zmagovalci in premagani ena- kajpada zavitega v papirju z ka — vedo, da je to resnica. Že mohamedanskimi napisi. Isto ta- začetek te konference je poka- ko z kuhinjsko posodo, katero zal tisto usodno grupiranje, ka- je izdelano v židovskih tovar- terega se ni dalo premostiti z nah z arabskimi imeni, nobeno logiko. Zastonj je govo- Da je stvar še boljša — 2idje ril Kardelj, Višinski in Molotov. izdelujejo arabske znake "Ne- Tukaj je bil že prej izdelan jada", to je velik bakren znak, sklep, da Rusija ne sme do Sre- katerega nosijo nacionalistični dozemskega morja in ne do Ja- Arabci in kateri pomeni "Arab- drana — in v tem smislu se je ska zemlja za Arabce". Seve, v glasovalo od začetka do konca, tem je uključena Palestina. To- Dan pred zaključkom konferen- rej za "krajcar" se vse napravi, ce so Jugoslovani zapustili zbo- Sedaj, ko so republikanci ^ padajo ljudje, ne sicer tisti, ki jih povzročajo, temveč oni, ki so nje osm M« po njegovem mišljenju tako \udl drup stroški. Ce je? le vzofti. To je spominjalo na Versailles. v odprti posodi in že precej po- seveda od znotraj. In so so vze „ Sedaj je anglo-ameriški blok Jugoslaviji Trst znova odrekel. Države, ki so tisoče milj od Trsta, so odločile tako, kakor Sta želela Ernest Bevin v imenu Anglije in posebno pa naš državni tajnik Byrnes. Tako je bila mirovna konferenca v Parizu zaključena, ne da bi kdo verjel, da je bila kaj drugega kot le tipanje, kako se za-1 kladivo, dleto'.'sploh' vse^ je u^-plesti v tretjo svetovno vojno. rabna \n vse tudi sami najdejo. Jugoslavija, majhna kot je, je svojo delegacijo z mirovneJNaravnostganljivosemije7.de- Takrat se Nikolu Pašiču ni zljubilo, da bi bil argumentiral oljem. Pod časopisom pa je — okna križem kražem odprta, ta-j^o orožje so diplomatske splet- b,ike v Slučaju vojne ali politi- p . ' al1 v^rmko, proti zavratni tajni pogodbi zaveznikov (Anglije in Francije!, ki na srečo ie nedolžno — forel pi- ko da smo inu.ii dobra dva tedna ke podkupavaiija grožnje od- čne krize Ker so vsc tri ramsko predstavo ali kaj slič- - dali Italiji Trst. velik del Kranjske in molčali, ko so si Italijani lotek. prižigalnik po naše. Pa- prepiha na pretek. Temperatu- tegnenje posojil in tako dalje. . . politične stranke podpirale no- kaJu io bl lmel° dvojno eli tudi Zader in Reko Pir bil ie dokaJ vroč. ko sem ra zunaj pa s 40 na 80 in zopet - .... .. _ vo ustavo, to so socialisti, komu- Korisl- bi pripomogli h- pilotek upihnila. in vroče je bilo lepo nazaj. Vse kakor nalašč za , -'nisti in popularni renuhlikanci,1 ® , in dru^lc oživeli družabno je izgledalo, da so zadnji, kateri v koloniji. Kaj mislite so oficijelna stranica generala— 0 ern^___ ostali v večini doma. V sredo 16. oktobra se je kon- Vašo propaganda po čala drama v Nuerenbergu Le radiu v Aziji škoda, da se ni v tem slučaju Naš state department se po- POtmaln rin 1 iclnm />{odobo zlatega teleta. Zlato tele li brez njih ter jih skoro vseh znači denar, moc in oblast, zato že docela pozabili. In sva se oba vrhunči vsemu njihovemu de- svečano zarotila, da jih kar od lu, hotenju in prizadevanju, kraja in enkrat za vselej zmeče- Stari, zlasti srednjeveški in še va na smetišče. Toda ker predo- poznejši veljaki so bili vsaj to-bro poznam naturo naju obehjliko pošteni, da se niso ogrinjali Očitamo Rusiji, da podpira kitajske komuniste, dočim je vsemu svetu znano, da trošimo mi stotine milijonov dolarjev na leto v pomoč Čiang Kai-šeku ter njegovi vladi. Torej pomagamo rcakciji, pod pretvezo, da delujemo za demokracijo. Slično taktiko uganjamo na Japonskem. Naš vrhovni poveljnik v mikadovem cesarstvu, general MacArthur, sicer zani-! kava, da vodimo na Japonskem politiko za obnovitev kapitalizma v nji, ampak dejstva so očitna in jih ni niti njemu mogoče' zamegliti. V Grčiji smo odkrito na strani kralja in reakcije, ki je bila fašistična pred vojno in je fašistična tudi sedaj. Toda civilna vojna traja vzlic vsemu dalje. Mnogi si tega Včasi so se Zed. države potegovale za demokratiziranje Indi-pojava ne znajo razložiti. Toda je enostaven. Ko je Kitajska po- je. V nji prebiva pod avtokratičnimi, nesanitarnimi, nečloveko-stala republika, pod vodstvom velikega socialističnega misleca ljubnimi razmerami kakih 400 milijonov ljudi in vzlic temu ima Diplomati mešetarijo ne da bi znali koga prepričati o svojih namenih Na Kitajskem je civilna vojna. Posredovalci Zed. držav skušajo že od leta 1941 ustvariti v tej ogromni deželi riža nekak sporazum med koumintangom, kateremu načeljuje Čiang Kai-šek, in komunisti. Društvo Slovenski dom št. $6 SNPJ bo imelo veselico v soboto umrl še predno so ga mogli obe- larjev. Pol dne jo bo obratoval siti. Sedaj študirajo, kje je do- naš državni oddelek, pol dne pa bl1 strup 1 t>° na razpolago filipinski vladi. Pri nas Boiičniea federacijo SNPJ čika-škega okrožja za člane mladinskega oddelka v nedeljo 22. dec. v dvorani SNPJ. Pioneer »t. 569 SNPJ, slnvnost in mi ne gre v glavo ? Sun Yat-sena, jc narod pričakoval osvoboditve izpod izkoriščanja. Naše takozvane "zapadne demokracije", med katerimi so bile takrat tudi Japonska, Nemčija in Italija, so Sun-Yat-senu preprečile izvršitev preobrata iz fevdalizma v socializem, v katerega je veroval in se bori} zanj. 7 Zapadni kapitalizem, s pomočjo japonskega, »e je zavzel Kitajsko ohraniti starim privilegijem. To se mu je posrečilo — Kitajcem v strašno nesrečo. Tako je tam še danes. Ameriška diplomacija se zares trudi ustvariti mir na Kitajskem, toda na popolnoma neprepričevalen način. ta Indija več pravice, pod pokroviteljstvom Angležev, odločati o plovbi po Donavi kakor pa o svoji usodi. Na papirju ji obljubljajo svobodo. Enako v Egiptu. Ampak v ospredju vseh takih obetanj so imperialisti namreč magnati kartelov, ki žanjejo joiočbe OPA znoj milijonov v svoje malhe. Predsednik Truman se je zo- Srčna hiba ianje pet oglasil. Njegov govor je bil v Ulinoisu je letos od 1. jan f). novembra v Aldme Hali. 911 žalosten — poln grenkobe, go- do oktobra umrlo za srčno hi-' Armitage Ave. vor človeka, kateri ve. da je pre- 1x5 19 058 oseb, ali veliko več Pioneer st. 559 SNPJ. zabava in magan — ter se zaveda, da se kot katerokoli drugo bolez-slavnost enoind vaj.set letnice dru-1 mora ukloniti tri tedne pred vo- nijo. Stva v snboto 23. novembra v■ dvo-i litvami. Takega slučaja še ni hi 1- ' ' SMM lo nikdar v tej deželi Vsega pri- . --~ Slavnost jugoslovanskega dne v manjkuje, dočim so shrambe na- Tft/f* nedeljo 1. decembra v Pilaen parku trpano do s(rop, 7 blagom Mes_! ' Oie niče so bile prazne že Cel mesec, dočim še ni bilo nikdar toliko živine na ameriških prerijah. Če je bil katerikrat "sit-down ba n ke r*v" počiist Vi n nom veteranom Strikl;" V de*eli se vršil v soboto 11. januarja v Lavvndale minu,° tedne. Ampak niso bili Masonic templu, 23rd A- S. Millard klavci. Gospodje kapitalisti ni-Avcnuc. so napravili dovolj profitov, pa Kegljaška tekma SNPJ in zaba- vrgli bombo na živihki trg va 2«-27. aprila 1947. Zabava 87. ''Celotni korporacijski profiti v aprila v dvorani Sokola Havllček ^tih 1942-45 so bili — odštevši Tyrš. KegljaSka tekma 28 aprila v vse davke — $9,500,000,000 let-Cascadc Center Allcys, W. Cermuk no. v tem letu bodo dosegli fan- Rond-__tastično številko $14.000.000.- I 000. Štirinajst tisoč milijonov čistega dobička In še jim ni dovolj. Kot pravijo naši dični re- nfll r , , ^ . ... . .. Pelikane!, da je še preveč ko-Ben r ishel v Cairu, 111., ki munizma v tej deželi trguje s starimi avti (used cars), I)a so kramarji fitarji jen na $65.000 globe ter dve leti kjer jim je dovol Vflm zapora, ker jih je prodaja po ZRodba Svete y nadstropni cen, in s tem kršil ni so Arabci prf>glllsili strOR boJ\ kot židovskega blaga. Noben po- Krivcev veliko, a le redki so kaznovani Imperialisti se igrajo z usodo Palestine, oziroma z 2idi, ki sc Ak,° -^ pomisli, da so skoro šten Arabec ne sme oskruniti "sed kare na sedanjem svojih rok z ničesar kar je ži- vse Čemu se vladi tako mudi pre-vtet, obrate v svoje področje, kadar nastane kje velika stavka delavcev, dočim sedaj, ko stav ** i ^S1:. A,iad0?,l^0. - Mo magnati mesarske Industri- bi radi vrnili tja. In igrajo se z Grčijo itd. Kadar pa so kje volitve, se silovito radujejo, ako jim uspe -It?^"Jm^To"Wd a il i . w ^ .. .lal X!T . J 4I . 4 , „ * * rr , X , do,ooa OPA, je kaznovani stvari. Tri največje židovske to-1 le nm u n ..a* pridobiti njihnim konservativnim strankam "večino Tak je ka- Rrn r„hcl bo,8 vr;ma tnod kr ,virno Zfl čokolado so v Tel A vi zna I? J tVU ln v,adi- - ; »ital i zem, ki se bi sedaj rad odel s plaščem demokracije, pa ga Kajti ,e J4xjkokdo icmeJlvo In ena najboljših odjemalk niim h h! MoHtl "»pram jefei, ker niti s tem pretvarjanjem masi ne more nasuti peska v oči. njih pride oblastim v roke.» teh tvrdk je velika arabska tr k« i,.?'« iHatneg« kora- l, ' ' ' nikakor ne gre v glavo! ne PRIPOVEDNI DEL TONE SELiSKAR: ZMAGOVITA PATROLA Poglavje iz romana "Tovariši*!., nosti! Zaradi vola ne smete za- . Nekaj temnega in pošastnega lgratl sv°j,h «lavf" se je pripravljalo spodaj v do- in Sonja sta se založila z tudi Favlek je vta-žep po eno. Za malico! Brezskrbno so hodili po globokih gOzdovih. Spotoma so si nabirali borovnic in Pavlek se je namenoma z njimi namazal po obrazu, da je bil videti še bolj paglavski in otročji. Praprot je bila že visoka. Hodili so po mehkem mahu. ki se je vdi-pator je najemal domače propa- ral P°d njihovimi stopinjami, lice za vohune in ti so za denar Je venomer kričala, kuka- izdajali naše najbolj zveste. Fa- yiea se Je oglašala in kobilar je J^ K* »H* avijmu spouaj V Uo- 1,1 linah. Kurirji so prinašali vesti, bombami pa da zapirajo fašisti naše ljudi kar knil v vsak v množicah, Ljubljano so obdali z bodečo žico in z bunkerji, po ulicah so postavili barikade. Močne čete fašistov so obkolje-vale vasi, polovile najbolj zavedne Slovence in jih odgnali v ječe in taborišča daleč v Italijo, pričeli so streljati talce ... Oku- šisti so jih mučili, pretepali, žgali, zbadali. natezali in streljali. "To je fašizem!" si je razlagal Pavlek vse te vesti in pričel se je bati za očeta in mater. Četi v gozdu je pričelo primanjkovati hrane. Posadke v postojankah so bile pomnožene, tanki so neprestano vozarili po cestah, močne patrole so bile stalno na obhodih. Po dolinah je mrgolelo sovražnikovih vojakov nekajkrat tako blizu zažvižgal, da se je Pavlek željno oziral po tem lepem ptiču. srednjem kamionu so opazili domačine, može in žene, toda cesta je bila predaleč, da bi natančneje razpoznali kako iu kaj. "Od Čateža prihajajo!" "Spet so pobirali naše ljudi!" Pol ure za tem so se naši trije splazili skozi hosto čez cesto in spet zavili v gozdove navzgor, toda ne predaleč od ceste. Tod se lahko skriješ, tod ne bodo rogovilili. Tu bosta počakala Pavleka, ko bo prignal živino. Že se je mislil Pavlek spustiti po stezi, pa so se spet vsi trije potulili k zemlji in oprezovali na cesto. Mar so spet fašisti? Skozi grmičevje, ki je rastlo ob cesti, so zagledali gručo belogardistov. Pavlek jih je danes prvikrat videl v njihovih vojaških capah S svojimi črnimi kapami in z dolgimi francoskimi PKILA&f ANJE PltAZNIll STANOVANJ jno . podporno društvo odlo- 000. S tem je "Normandije" ko-nes spet zaigral vlogo vaškega teri se vžfgajo ta mlada srca ta da™ »n če nam vladajo hujših trenutkih, ga je pričela hrib. Pavleku se je žalost počasi cilo prirediti v soboto 26. okto-; nec Težko, da bi Francija še paglavca. Nihče te ne bo nadle- otroška srca. nekje žari nezaje- zdaJ fa*i*ti, jc kar prav, ker je dramiti in zavedal se je. da mo- spreminjala v srd, saj sta bila bra ^ ^ . rs,.Ia Se bo v S1°" kdaJ sku^ala zgiaditi tolikšno goval na ro^ti Ko w ho stemni- j ta ljubezen, ki nadomešča vsem • lda3 tudi M nas Rlm g^vno mo- ra izvršiti dane naloge mimo I vendarle ta dva izdajalca poleg. ve»sk^m delavskem domu na potniško ladjo. Saj se ji tudi ta "Tako vam povem, fantje, nič zasadil v srce in vrta po njem vola. ki sta kar s«*ma copotala ženjo med vsemi: Z* ie marajte. če vas nekateri naši strašno rano Njegovega očeta naprej, Sonja je pobrala orožje opaziti tiste prijetne judje postrani gledajo' To so >n mater so odpeljali ... Saj ni belogardistoma, Crt pa jima je sti- ki smo J° poznali pred voj- kajl1 bila je res pomorska misli besedo in voljo0 Kdo "jim osli- ki imaJ° namesto možgan mogel verjeti. Bil je ves hrom z vrvjo zvezal roke na hrbtu, ju 110 Takrat so društva kar tek- i Palača, v tezi 80,000 ton in naj- Pavlek se je kar na glavo po- usmerja korak da ja prožen in otrobe v glavi. Kaj so vam go- vsega tega. kar k zemlji ga potegnil na noge. obesil zanjko movala v prireditvah, sedaj pa vecJa na svctu- 1 udl veliko Slo- ivil od veselja in zabingljal z ponosen kakor korak zanešenja- vorili gospod župnik? Da smo Je tiščalo in ni vedel, kaj mu je vrvi volu na rogu in ukazal: gami po zraku. Domov bo šel! ka. ki stopa v jutranje zarie? majhen narod, da se sami ne storiti. Toda le za nekaj hipov "Pavlek. poženi!" Pavlek je segnal oba vola v lo, se pritihotapi do očeta in mu tem borcem nežne materine ro- sto države, kjer stolujejo sveti vsoh bolečin tega sveta Splazil povej, za kaj gre! Crt in Sonja ke. ljubeče besede žene. mehko in fa*isti so pravi, verni ka- s0 Je nazaj k Sonji in Crtu in bosta šla s teboj kot zaščitnika, dlan deteta. To je rast novega toličani. Komunisti, te partizan- Jima povedal, kaj je bil slišal. Čakala bosta nate. ko se boš vra- pokoljenja! Kdo ga doumeva? ske svinje, pa so izdajalci naše Ko Pa Je končal, so ga solze za- zan od njune bližine. Najrajši bi čal z živino na Catežkem klan- V njem se prebuja nagon neče-'vere Zato pa. fantje, le po njih m vrgel se je na tla Ni se se zakadil vanje in jima lzpra- cu. Kar požurite se. da boste do sa. kar je bilo tisoč let zaklenje-, brez usmiljenja! Bog je z nami, mogel noči tamkaj!" jemali očeta in mater. Moxhamu Pridite vsi' Vabi vas ni izplačala, kajti delala je izgu-ta se mu zato kakor dve I odbor čustva in pa F. Zupan. bo. ki jo je krila država. Nadomestila jo je z reklamo za francoski pomorski promet, in pa s tujci, ki so z Normandijo priha- Chicago, III. — Ta petek, 23 ko so Zdela sta se mu zato kakor dve pošasti in da je sam ves uma- j taJn!k SEJA KLUBA ŠT. I JSZ je bilo tisoč let raklenie- Drcz usmiljenja: ttog je z nami mogei in ni se mogel ubraniti skal izdajalske oči! Ko so dospe-1 v ,M- Aa Jali v Francijo. V bodoče pa bo no v temnicah, pribito na križ. fa*isti z nami in Hitler je z žalosti, ki ga je znova pričela li na kolovoz, ki je peljal izpod ? ° cedila seja kluba st. giavna tekma za prekooceanski Pavlek si je poveznil na glavo zadavljeno v krvavih vojnah . . . j nami in ves svet je z nami. Ko- pestiti. r oj zelen klobuček, ki ga je še tisti nagon, ki daje človeku ve- 8ar dol>ite v roke. kar z nožem Pavlek, Pavlek, ne jokaj!'" V dno nosil v svojem nahrbtni- rovanje v svobodo, v pravičnost. P° niem kakor prašiča!" ga je bodril Crt "Zdaj ni čas za s Njegovi tovariši niso mogli razumeti te politike, zato so se lotili nove zelenke. Kimali so SVOJ vedno nosil v svojem nahrbtni- rovanje v svobodo, v pravičnost ku za svoje posebne naloge, se- v lepši svet. da se zanj bori. da zul si je škornje, zavihal hlače zanj trpi, da zanj junaško umre' in bil je spet poba. ki je bil Visoko nad cesto so polegli v pravkar stopil iz vaške šole. Od mah, da oprezajo in pregledajo i mu in mu ponujali piti srca so se mu vsi tovariši sme- vse poti spodaj v globelih. 2e je "Le dajmo ga. saj smo dobro jali, ko se je tako naglo iz par- nameraval Pavlek iti v prvo za- tizana prelevil v otroka. selje, ko so zaslišali v daljavi "Previdni bodite!" jih je sva- hrumot težkih kamionov. Kma- ril komandant. "Ce boste nale- lu so se izza ovinka prikazali ve-teli na patrole, se jim umaknite. vojaški kamioni natlačeni s Veš, Crt, nobenih drznih neum- fašisti, ki so peli in kričali. Na .1 PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDN0TI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina za Zdruiene države (Izvzemal Chicaga) In Kanado $6.00 na leto; $3.00 za pol leta; $1.50 sa Četrt leta; za Chicago In Cicero $7.50 sa celo leto; $3.75 za pol leta; za Inosemstvo $9.00. Naslov za list in tajništvo je: 2657 SOUTH LAVVNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS opravili!" Eh. pa ga dajmo na zdravje njihovega tabora, je šlo laže. ker se ni bilo treba prerivati skozi goščavje. Gonili so in go- solze. zdaj moramo misliti, kar nili. že jih je tema došla in šele je pred nami. Samo dva da go- sredi temne noči jih je ustavila nita vola, si rekel?" njihova straža. "Da, samo dva!" Pot je bila prosta. Razen straž "Vola moramo dobiti! Pavlek, so vsi že spali, toda prebudil jih skoči ob cesti navzgor in opa- je topot tolikih korakov in za- zuj. Midva s Sonjo bova tule na tegnjen krik vola, da so vsi pri- rvr. r, ... - ovinku v zasedi. Cim opaziš go- vreli iz svojih šotorov. Zbrali Ozboltovega Pepeta. k. je zares njača sc vrni k nama!» so se okoh ognja in ogledovali JC ; J? 2ai Pavlek je naglo udušil solze, zdaj oba vbla, zdaj naše tri par- '^nh Vif mize teklo!" že je bil na nogah. Na obeh stra- tizane. zdaj oba zvezana belo- un iahko. saj zasluzi, koli- nch cesle je bi, R\obok gozd. Ce_ gardista Pavlek pa se je kar ne- Kor sam hoče Za vsakega parti- sta se je slrmo vila v klancc No_ kam izgubil Prav nič se ni mo- bene žive duše ni bilo nikjer vi- gel tega uspeha veseliti. Ko sta deti. Kdo domačinov pa se je pripovedovala Crt in Sonja to- drznil na tak dan, ko so strašili varišem svoje doživljaje, so se po cestah fašisti in njihovi pri- smejali kakor že dolgo ne. Ko . .. .ji*- ^anjači, iti iz hiše? Mnogi so se, pa sta pričela govoriti, kaj se je vsi ostal, pa pridejo se na vrsto! |K)skrili v gozdove ali pa so če_ bilo zgodilo s Pavlekovim oče-i a si bo napravil premoženje!" peli doma in so trepetali, saj ni Katere pa so danes odpelja- nihče nikoli vedel, kdaj bodo li. Prav takrat, ko so jih nala- vdrli v njegovo hišo in ga odvle-gali, sem bil v vinogradu svoje- kli v ječo. Kmalu pod vrhom je ga znanca, pa jih nisem videl." zagledal oba gonjača ter oba vola, ki sta se počasi in vegasto pomikala v dolino. "Kar po njih, samo dva sta, zares!" je dejal Pavlek. ko se je priplazil v zasedo. Dva pijana belogardista sta prignala živino po cesti. Eden je bil tako natreskan, da je komaj hodil in se je ves čas obešal volu za rep. Drugi je bil starejši in treznejši. Hotela sta nekaj prepevati, pa se jima ni posrečilo. Treznejši je venomer priganjal 1 JSZ. Na nji bodo med drugim potniški promet med aeroplan-volitve delegatov na konferen- skimi družbami. Tu pa so zdaj Zed. države na prvem mestu in Anglija na drugem. Francija je še zelo daleč. zanskega falota, ki ga naznani Italijanom, prejme tri sto lir. In kako lepo je imel vse te oefar-ske razbojnike poplianal Danes nam je pokazal samo poglavitne. co Prosvetne matice, ki se bo vršila 24 novembra v VVaukeganu. Na prošh seji smo imeli veliko udeležbo, največ iz vzroka. ____ ker nas je obiskala Mrs. Celarec _ . iz VVaukegan ter nam predavala DvO/flO mera pri o svojih vtisih v Jugoslaviji in *x • J f na Primorskem, kjer je bila v ^niZOVOn/U OOVKOV minulem |>olet ju na obisku. Bogataški sloji se pripravlja- Na tej seji pa bodo podana i jo pritisniti na novi kongres za razna važna poročila in ob enem drastično znižanje dohodnin- bomo imeli diskuzijo o sodobnih skega davka. Zahtevajo, da se vprašanjih. Torej ste vabljeni visoke davke zniža na polovico, vsi, da se tega zborovanja golo- N. pr., bogataš, ki ga seda^ pla- vo udeležite. ča $100.000. bi no novem nii- '.'Najhujše gade! Skrjančeve-ga Janeza, tistega, ki se je vedno vnemal za Srbe. za te pravoslavne krivovcrce. Čolnarjevo Zofko, ker je njen mož pri partizanih. Blaža, tistega prite-penca iz Kala, in njegovo ženo Marjeto in še nekaj takih ban-ditov. Ho. jaz bi podavil pol Svetega Križa!" "Ampak tisto živino, ki so jo partizani prignali iz Kala. niso pravično razdelili! Koliko pa jo je odpalo na nas?" "Samo dva vola. vse ostalo so fašisti odvlekli v Trebnje!" "Ti, kumendant, kaj bo res Poslušajte vsako nedeljo prvo in naj• starejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan. \ Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 WF.ST 26th STREET Tel. Trawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P M. (Except WedJ, Sat and Sun.) <1:30 to 1:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Re*. 221» So. Ridgeuav Ave. . Tel. Crawford $440 If no ansvver — Call Au»tin 5700 tom in materjo, so utihnili, za-škrtali z zobmi, da sta oba belogardista kar klecnila od strahu, ker sta se bala, da ju ne bi pobili. Janez Strugar je poiskal Pavleka. Sedel je kraj njega na tla, pobožal ga je po licu in pričel tolažiti. "Saj ne bo nič hudega. Pavlek. Zdaj moramo vsak po svoje doprinašati žrtve za to našo veliko stvar! Potolaži se, izjokaj se, lažje ti bo, potem pa spet stisni pesti. Vsi ti bomo pomagali! Maščuj se! Mar ne veš, da sem imel tudi jaz dva sina, ki sta žrtvovala življenje za našo zmago? Za svobodo, za lepše življenje nas vseh'1 Zdaj si sam . . . jaz sem sam .. . Toda midva imava na tisoče tovarišev, prija- po novem njihovem načrtu plačal le $50,000. Torej bi bili v primeri s sedanjim davkom $50,000 na dobičku. Znižanja na male davke bi bila manjša. Delavec n. pr., ki sedaj plača od svojega zaslužka KONFERENCA PROSVETNE MATICE V ZAPADNI PENNI Moon Run. Pa. Konferenca Prosvetne matice in JSZ za zapadno Pennsylvanijo se bo vršila v nedeljo 27. oktobra v društvenem domu v Bridgevillu,iod S5() do $20° dohodninskega Pa. Prične se ob 2. pop. Prej pa!davka na Icto' bi bil načrtu bo seja federacije SNPJ. | bogatašev le nekaj dolarjev na Vsa pridružena društva ter b<>lj1sem> a nalo^!.bi mu viš*e druge organizacije so bila ob-1davke na ^rebščine in pa za veščena, da naj pošljejo zastop- ?vezni 'sales lax se vcdno de" nike. Zaradi resnih vprašanj, ki uJei°- so sedaj v ospredju svetovne Pravično bi bilo davek na ra- javnosti, in pa takih, ki se tičejo služek delavcev popolnoma uki» posebno delavstva, in pa med niti. Saj mora delavska maštf nami slovenskega naroda, je po- itak plačati domalega vse indi- trebno. da se zberemo skupaj, rektne davke. Davka pa se ne ter o teh stvareh razmotrivarno bi smelo znižati onim. ki vleče- in pomagamo kjer in pa kolikor jo le dobičke, ne da bi dejali, moremo. zanje Kajti kupičijo jim jih Jacob Ambrozich. tajnik, delavci in pa odjemalci. : BARETINCIC & SON } POGREBNI ZAVOD T jI. 20-801 424 Brotd Street JOHNSTOWN, PA. ♦ 4 Ittliia^MMM*****^*^* za učne tiskovine vseh vrst po zmernih cenah se vedno obrnite na unijsko tiskarno ADRIA PRINTING CO. i tel. MOHAWK 4707 ; 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS PROBLEM ANGLEŠKEGA KAPITALA V ARGENTINSKIH 2ELEZNICAH Argentina je danes poleg Zed. držav najvažnejši mesni trg na svetu. Ob enem je Argentina tudi ogromna žitnica. Hud in premoga ima Argentina malo, in še tiste so daleč v notranjosti. Dasi ima Argentina precej industrije, je vendar v glavnem moderna agrikulturna dežela in njeni veleposestniki in veliki živinorejci so milijonarji. Argeniinske klavnice so bile od kraja skoro izključno last angleškega in ameriškega kapitala. Iste družbe, ki lastujejo glavno mesno industrijo v Zed. državah, so skušale tudi argentinski klavniški, mesni in živinski trg osvojiti za svoj in angleški monopol. Nekaj časa jim je slo po sreči, a ko je začel med pre-bivalstvom Argentine valovetl j nacionalizem, Je vlada zahteva* la od tujih družb velik delež zase. In ga je tudi dobila. Vrh tega je argentinska vlada ustanovila nekaj velikih državnih klavnic in zgradila ogromne mesne shrambe. Ob enem je prevzela v svoje področje vso izvozno in uvozno trgovino. Pred sto leti so agrik^lturni raziskovalci v Argentini, med njimi Domingo Sari;mento, tarnali, da kaj jim.pomaga bogata, rodovitna zemlja, ki se razteza stotine in tisoče milj v notranjost, ko pa ni prometnih sredstev, razen slabe ceste in vozo-.vi z uprežno živino. Za Argentino so se takrat že pridno zanimali budni Angleži in se ji ponudili za zgraditev železnic v njeno notranjo.st. Argentina, ki meri milijon kv. milj. ima stxlaj 32.000 milj železnic. ali več kot katerakoli druga dežela v Južni in Severni Ameriki, z izjemo Zed. držav, ki jih imajo kajpada veliko vet-. S pomočjo železniškega omrežja se je začela agrikultura v Argentini nagloma dvigati in jim je dala Argentina tarifne privilegije in zemljo ter jih o-prostila davkov za dolgo časa. Na čistih dobičkih so se jim več kot dvakrat izplačale, je dejal Peron, torej naj Angleži to upoštevajo. V teh prerekanjih imajo angleški investorji podporo svoje in ameriške vlade, kajti če se bi Argentina na tako "lahek" način znebila angleških inve-storjev, bi bil to nevaren preci-dent tudi za ameriške inagnate, ki bogate na račun svojega kapitala v Argentini. Trgovska pogodba med Švedsko in Sovj. unijo za obe ugodna Med vojno je bilo v Moskvi nad Švedsko veliko nejevolje, ker je zalagala Hitlerja z železno rudo in pa s takim preciznim materijalom iz švedskih tovarn za nemško armado, za kakršnega je bila najbolj v stiski. Po vojni se je to razmerje ublažilo, kajti če bi Švedska ne dala zlepa, bi jo Hitler okupiral in bilo bi za Rusijo še slabše. Saj tako je svoje medvojno postopanje opravičevala švedska vlada. 2e pred več meseci je stopila sovjetska vlada s Švedsko v pogajanja za obnovitev medsebojne trgovine, ki naj bi bila vzajemna in v še večji obliki' prometa kot. pa pred vojno. Sovjetska trgovska komisija je Švedski pojasnila, da bo morala dati prva leta veliko svojega izvoza v Rusijo na upanje. V pogajanjih je švedska vlada pristala v $278,300.000 kredita Sovj. uniji, slednja pa se je obvezala to vsoto povrniti v obrokih tekom petnajstih let po 2*2 odstotka obresti. Za omenjeni HELP WANTE» BUS BOYS BUS BOYS Wanted ot Once by TAM 0'SHANTER COUNTRY CLUB Permanent positions — Best working conditions Excellent earning opportunities CALL NOW: MR MILLS, CATERING MANAGER TAM 0'SHANTER COUNTRY CLUB NILES 9500 VVANTED FOR TUNNEL CONSTRUCTION MUCKERS - MINERS CONCRETE MEN STEEL FORM MEN APPLY S. A. HEALY CO. 46th and Morgan ~~ PERMANENT JOBS 25 MAMA JE PLESALKA in njeno dete jo glfda na domači vaji. Oči vidno je. da jo otrok saeudeno motri. Pač ne ve, da si mati slun s plesom veliko denarja. Njeno ime je Nanj (iollner. hiš, ribiške ladje itd. Po tej pogodbi bo šlo 10 odstotkov celokupnega švedskega izvoza v Sovjetsko unijo. Rusija bo Švedski posojilo vrnila deloma v zlatu tekom omenjenih petnajst let, drugo pa v surovinah za švedsko industrijo Ameriška vlada je proti temu trgovskemu dogovoru naslovila ugovor, oziroma protest švedski in sovjetski vtadi, čes. da take pogodbe ovirajo svobodno mednarodno trgovino. Ameriški protest sta obe vladi odklonile z motivacijo, da je sklepanje trgovskih pogdob zasebna stvar vsake suverene dežele. Angleži so želi dobičke od svo- kredit je Sovjetska vlada upra-jih železnic, od svojega kapita- vičena kupiti na Švedskem stro- la v argentinski mesni industriji je, električno opremo, rudniške in vrh tega so bili gtavni odje- stroje, žage, opremo za gradnjo malci argentinskega meša in ži- 1 -- :daljni sever najbolj strategicna t0cka naslh letalskih operacij vesticijah. Argentina si je pridobila v' svojo (državnoi last že polovico železnic in rada bi v svoje področje tudi ves angleški delež Težave med argentinsko vlado in angleškimi kapitalisti pa dela vprašanj cene. Angleži zahteva jo določen znesek, a Peronova l Alaski, Icelandiji, na severu Ka-vlada trdi. da je Anglija že do- nade in v Greenlandiji. so to bila svoj kapital dvojno* povr- storile z vidika, da si jih bodo Iz Havajev preko Arktika v Kairo. — Pot čez Greenlandijo in ffcelandijo bližnjica v Moskvo. — Vremenske ovire bodo sčasoma premagane Kn sn Zed države v minuli j Tedni, ki so potekli, so na vojni zgradile letalske baze v j Arktiku prinesli precej novega. njen v obliki dobičkov- in divi-dent, in pa da so angleški špekulanti svoj kapital v argentinskih železnicah "zvodenili", ker so izdali prvotno le toliko delnic ohranile kolikor največ mogoče tudi po vojni v svojo obrambo in v nadaljne letalske eksperimente. Dva taka poskusa sta se izvršila nedavno, oba z velikim kolikor je vloženi kapital v res- uspehom. Eno naše bojno letalo niči znašal, potem pa so jih po- je bilo na poletu zdržema iz Av-množevali na račun visokih pro- stralije preko severa in je pri-fitov—torej so izdajali takozva- stalo po več ko 11,000 milj ne-"vodene delnice", kakor je i prestane vožnje v Ohiu. Drugo ne bil običaj tudi v Zed. državah. Angleži tldijo, da imajo v argentinskih železnicah eno milijardo dolarjev kapitala. Sedanji predsednik Peron jim je na to odgovoril, da smatra angleške železnice v svoji deželi le še "za staro železo" in zato so vredne le malo več kot pa se bi dobilo je šlo v zrak iz Havajev, vozilo preko severa in se po 10,000 milj neprestanega poleta spustilo ta tla v Kairu v Egiptu. Oba ta poleta sta presegla vse prejšnje rekorde. In oba sta dokazala. da je daljni sever postal naši deželi za letalstvo ena izmed najvažnejših točk, pravza- zanje, ako se jih bi res prodalo prav najvažnejša. le'za "staro" železo. Ob enem je . Poročevalec časniške agenci- angleškim ril, da ko kapitalistom pouda-so železnice gradili, je ONA, Donald Bell, je napisal o tem sledeči članek: VABILO NA PROSLAVO JUGOSLOVANSKE RADIO URE Prva in najstarejša jugoslovanska radio ura . v Ameriki bo proslavila > j: Trinajstvo obletnico j- V NEDELJO 27. OKTOBRA OB 3. URI POPOLDNE > v dvorani Sokol Chicago, 2345 South Kediie Ave. "" CHICAGO, ILLINOIS Letošnja prireditev ho prekosila vse prejšnje, ker bodo na tej proslavi odnosno programu sodelovali slavni igralci in pevci. "Mistress of Ccremonies" ho znana igralka pevka A da L.vnnc. in PROGRAM VODI GEORGE MARCHAN Zadnje je bilo, da je bombno letalo ameriške armade v nepretrganem poletu preskočilo razdaljo iz Havajskih otokov do prestolnice Egipta, Kaira. Približno istočasno je najstarejši parlament sveta, islandski Althing, odobril pogodbo z Zed. državami, glasom katere bo imela Amerika pravico posluže- n"a vati se tamošnjega letališča. Objavljeno je bilo tudi, da je predsednik Roosevelt sklenil že leta 1940 vključiti Greenlandijo v območje ameriške "Monroe Doc-trine." Ni še dolgo tega, ko smo slišali, da so bile naše baze v Alaski ojačene in da se letalci, ki so vrgli atomsko bombo na Hiro-šimo, prišli od nekje s tega Severnega polotoka Amerike. A pred nekaj meseci so kanadsko-ameriški vojaški oddelki na Arktiku izvajali manevre, ki so dobili ime "Musk Ox Expedi-tion". Lahko razumljivo je, kaj to živahno delovanje na daljnem severu pomeni. Ti predeli so skoro neobljudeni in v kolikor dozdaj znano, so tudi brez posebno važnih naravnih bogastev. Toda vojaška znanost smatra. da je danes Arktik ena najvažnejših strategičnih točk na svetu. Kratek pogled na zemljevid bo vsakogar prepričal, da je temu v dobi letalstva zares tako. Kdor hoče po najkrajšem potu iz New Yorka ali Chicaga v Moskvo, bo letel ali preko Greenlandije ali pa preko Ice-landije. Toda zračni promet preko Arktika ima svoje težave. Uspešno vojaško delovanje v teh krajih bi zahtevalo obširno mrežo metereoloških postaj in precej napredka v pogledu napovedovanja vremena. Poleg tega pa mora vojaško vodstvo računati s presenečenji, in si želi radi tega preskrbeti zasilne postaje in baze čim dalj mogoče na severu. kraje in razmere. V preteklosti je bilo več narodov, ki so nas v tem pogledu daleko prekašali. Pred nekaj leti mi je znani raziskovale arktičnih krajev Vilja-mar Stefansson dejal, da so bili takrat Rusi vodilni na tem polju. Sovjetska unija je ustanovila permanentna opazovališča vz-dolž vse severne sibirske obale Tn celo na otokih arktičnega morja. Storili niso tega iz vojaških razlogov temveč zato, ker so hoteli olajšati pomorski promet v Severnem morju. Cilj je bila uvedbapoletnega pomorskega prometa od Mur-man&ka do Vladivostoka. Toda izkušnje, katere so nabrali pri tem delu. bi jim utegnile prav priti tudi v vojaškem pogledu. Verjetno je, da so že na delu, da izboljšajo obrambne priprave na svoji severni meji. Rusi so bili prvi, ki so izvedli polet brez pristanka iz Sovjet-, ; ske unije preKo Arktika v Zed. države. Takrat seveda še ni ni- j hče mislil na možnost atomske i vojne in na potencialno strate-gično važnost arktičnih predelov. Zdaj, ko smo se odločili, da ojačimo svoje baze na daljnem severu. nam je treba tudi diplo-matičnih sredstev za posest vseh oporišč, katera si bomo zgradili Arktiku. To diplomatično AVAILABLE IN A BASIC INDUSTRY WE NEED: Casting Inspectors — Coremakers — Chippers — Grinders Shake-out Men — Hand Truckers — Sand Blasters Molders — Skilled and Semi-skilled Laborers Nearly aH industrial production starts in the foundry . .. castings are BASIC. Because Mavnard castings are part of so many other products, vve can offer good men a dependable job and if you're inexperienced vvell train you. Apply only if you're ready to settle dovvn on a permanent full-time job. — A Foundru Ig a Good Plače to Work! MAYNARD ELECTRIC STEEL CASTING CO. 2856 SOUTH 27TH STREET MILVVAUKEE, VVIS sredstvo bo Monroe doktrina. Prvotni namen te doktrine je bil ta, da ustavimo širjenje evropske kolonizacije v Ameriki. Zdaj smo jo razširili na največji otok vsega sveta, na Greenlandijo. Ta ogromna dežela, ki ima komaj morda 18.000 prebivalcev. je bila videti še pred nekaj desetletji brez vsake praktične vrednosti, dasi sta se takrat prepirali radi nadoblasti nad njo Danska in Norvežka. Težko je reči, ali pripada Greenlandija Ameriki ali Evropi. Icelandijo štejejo med otoke starga sveta. Odkrili so te predele Norvežani že v desetem stoletju. Pozneje je svet na te kolonije popolnoma pozabil. Se celo leta 1814, ko je bila unija med Dansko in Norvežko razdrta. ni Islandije nikdo niti o-menil in ne Greenlandije ali otokov Faioe. Leta 1920 so bile pravice Danske uradno priznane, četudi se Norvežka svojim zahtevam ni hotela odpovedati. V teku druge svetovne vojne je nastala nevarnost, da se Nemci vgnezdijo na Greenlandijo. Ko je Nemčija dne 9, aprila 1940 vdrla ha Dansko, je predsednik Roosevelt par dni pozneje izjavil, da pripada Greenlandija ameriškemu kontinentu in s tem je prišla pod zaščito Mon- V Berlinu je mnogo RADIO RCA (VICTOR DIVISION GIRLS - VVOMEN AGES 18—35 LIGHT, CLEAN ASSEMBLY WORK ASSEMBLERS WIRERS SOLDERERS Ali day shift 7 45 A. M to 430 P. M. TOP RATE 5 day week PAID REST PERIOD CAFETERIA Take Archer Ave. and Harlem bus to Menard Ave. 3 blocks north to RADIO CORPORATION of AMERICA (Victor Division 5750 VVest 51st Street PORtsmouth 3500 Employment Office open Monday thru Saturday 8 15 to 5. GIRLS & VVOMEN HIGH SCHOOL GRADUATES Clerical Position in Accounting Department VVILL TRAIN — GOOD SALARY Five Day Week Apply to MR LEE Omaha Packing COMPANY 2320 SOUTH HALSTED CANAL 3945 . T AI L O R ALL AROUND OF ALL TO TAKE CARE TYPEŠ OF ALTERATIONS HOGHEST WAGES M. FRIEND 306 West VVestern Muskegon, Mich. HELP VVANTED Vour Job guaranteed vvith largeat ( lothing E»*ablt»hmeni VVe Need a t 0(\ce, MEN and VVOMEN Cutters and Sevvers Expt rlt nce nol neqMMty. Good Starting Pay — Increases according to ab!ity. Ask for MK. FALONE J. B. SIMPSON, INC. 831 VVEST ADAMS STREET Monroe 7130 CARPENTERS FOR STEADY VVORK 5 DAY — 40 HOUR VVEEK Excellent VVorking Conditions Apply 8 to 4 P. M or VVrite to MR. PAUL BETZOLDT CURRIER LUMBER 17507 VAN DVKK DETROIT, MIC H. ASSEMBLERS RIVET MACHINE OPERATORS SPOT VVELDERS VVith or VVithout •Cxperience GOOD STARTING RATES PAID REST PERIODS AUTOMATIC RAISES 4444 VVest Chicago STENOGRAPIIER Experienced general offlcc bookkeeper App!y at once PHOTO MATIC CO. 421 South VVabash Ave. MEN VVANTED to repair old furniture. — Steady, easy job, good pay. Pleasant surroundings. — Apply J. MACKKVKII & SON 713 VVest 131 h Street Canal 0411 GIRLS & VVOMEN EXPERI£NCBD "SEVVING MACHINE" OPERATORS Also Erpcrienccd Workers on Caps but will eonsider inexperienced.— Top wages. — Excellent working conditions. — Steadv year round work, in light. clean. airy shop. Apply at once SIEGEL BROS MFG. CO. 225 VVEST OHIO STREET 5th Floor Chicago Middle-Aged Man Night Clean-up Work GOOD PAY GOOD HOURS No Experience necessary See Manager Evenings F R E I L A C H 'S ICE CREAM CO. 7112 CERMAK ROAD JANITOR — VVATCIIMAN VVork Near Your Home Free Insurance Union Pay Steady VVork 19 SOlTTH VVELLS STREET MR JOHNSON Room 202 BRICKLAYERS DAY VVEEK — INSIDE VVORK GLAZED TILE INTERIOR PARTITIONS — LONG JOB Come Roady to VVork DIAGNOSTIC TREATMENT BUILDING ELGIN STATE HOSPITAL ELGIN, ILLINOIS Apply CHRIST MILLER VVORKERS VVANTED No Age Limit Assembler*—Drill Preas Operators Packers—Flle Trimmers Good pav — Fast pav increases W. R. BROVVN CORP. 5720 Armitage Avenue Cor. Armitagc and Mar.go, 2 blks South of Grand FOUNDRY CUPOLA TENDER STEADY VVORK TIME 4 FOR OVERTIME Ferguson & Lange Foundries 1039 Willow MICHIGAN 7117 OPERATORS EXPERIENCED ON CUSTOM SHIRTS — 5 DAY VVEEK EXCELLENT SALARY A. SU KA * CO. 6 South Michigan Ave. HAND SEVVERS FOR MISCELLANEOUS VVORK ON MEN S NECKVVEAR A. SliLKA Ic CO. 6 South Michigan Avenue Experienced PUNCI! PRESS OPERATORS needed at once. Day shift. Chance for advancement in responsibilities and pay. — Come in today REFLECTOR H ARDVVARE 2235 South We*tern Ave. roe doktrine. To je bil prvi korak na potu arktične strategije. Kadar se spomnite svojcev v starem kraju, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji $1.65, lanski $1.50. Pošljite nam dijakov odklonjenih Berlinsko vseučilišče, ki je v sovjetski zoni, šteje v tem semestru 3,250 slušateljev. Nad 6.000 aplikantov je bilo odklonjenih, baje vsled svojega političnega ozadja. Univerza posluje pod kontrolo sovjetskega prosvetnega biroja, ki je podre- PO R T E R Steady job for a sober man $30 per vveek • Apply at once MONTE CARLO RKCRKATION 2261Lincoln Avenue GIRLS—Clerical vvorker*. VVe pay top salary for beginners and exp. help. 38 hr. vvk. no Sat. Modern Loop office of large insuranee co. Permanent. — For intervievv call Franklin 4000. Rank«rs Lile Ic Casualt? Co., 205 VV. VVacker Dr Miss Hilbrant. -- - a Končno je tudi to, da nismo naslov in vsoto, drugo izvršimo |jen zasedbeni oblasti rdeče ar- .VAV/AV mi edini, ki poznajo arktične mi. made. MEN For Floor Machine Co. ..... Steadv vvork — Good pav ..... LINCOLN flCHLUrmt FLOOR MACHINE CO., Inc. 512 South Peorla FUR FINISHKR Very good and steady vvork for ___experienced finishers Apply at ohce N. H. ROSENTHAL, Inc. 18 South Michigan Ave. 2nd floor PERMANENT JOBS at Top Wages for Dependable vvorkers. Experlenced MOlLDINCi SANDERS BELT SANDERS Apply at once: ALONZI FURNI-TCRE CO.. 1840 VV. Ilubbard Street JANITRESS or Ex per ie need Cleaning VVoman to vvork in school nights—6to 10 72 4 cents to start Good VVorking Conditions Phone SEELEY 3820 ASSEMBLERS—18-40 No experience necessary. No stand-ing. Automatic raises. Production bonuses. Paid rest period and vacation. New plant Apply: ADVANCE TRANSFORMER 1122 Catalpa (5500 N., near Broadway) SALESVVOMEN AND CASHIEKS For ready to wear shop. Very pleasant working conditions. Permanent positions. Excellent salary. Con-genial surroundings. Applv at once THREE SISTERS U07 Orrington Ave., Evanston. III. GIRLS & VVOMEN To operate a press — Experienced and not experienced — Good pay Pleasant working conditions SHAMROCK HAND LAUNDRV 11 VVest Chicago Avenue Mr. Perentise. Superior 9638 » VVood vvorkers—Chair Assemhlers Framer, to operate frnming machines — Spindle Carver for heavy duty finishing vvork. Good Hourly Rate TAYLOR CHAIR CO. BEDFORD. OHIO GIRLS to work in hotel full or part time wotk. Pleasant vvorking cond. 6 day vveek. — Free uniform s OAK PARK ARMS HOTEL 408 South Oak Park Ave. OAK PARK Euclid 9300 GIRLS — Modem Plant making Chenllle Housecoats. needs Operators, Stampers. Service Girls. Inspectors. Paid vacations. free hos-pitalization , life ins. Plenty overtime. Operators can make $1.25 per hour. Wq train you. GOTSCH CO., Add i son and Spaulding Ave. MAID Light Cooking—Experienced vvith Children — Ovvn room and bath Other help — Top salary — Ref. FA!RFAX 6394 EXPERIENCED BEAUTV OPERATORS Steady vvork — C.ood pay Pleasant VVorking Conditions 8URF REVITY SALON 40 VVest Division Street KTENOr.l« AN1ER * CLERK vvith knovvledge of bookkeeping Small office — Steady job. $40 for 40 h rs. vveek. No Saturdays. MR. TYNAN State 2770 jGrčija, žrtev vnanjega umešavanja, v bedi in politični negotovosti lr n^LS^^V1 jC Vfnil reP«blik«nsko gibanje «. od ru-iz ubeznistva v Angliji nazaj na skega komunizma zasnovan boj grški tron — toda ne s pompom. proti grškemu narodu, kajti njegova dežela je ekonom- V severni Grčiji so uporniki >ko in politično silovito razrva- pota in ceste proti rojalističnim • na m 'Ju«tvo je obupano ter v četam podminirali. Cim jih kra-pomanjkanju. ljevo vojaštvo odstrani, te pri- Ze pred1 povratkom je George dejo iz zasede — največ ponoči, II. vedel, da vladarske službe na nasprotniki monarhije in jih t.rskem ne bi mogel nikoli več znova podminirajo dobiti nazaj ako bi mu ne po- Levičirji označujejo kralja in magala Anglija z oboroženo in- njegove čete za reakcionarne in tervtncijo proti republikancem vse rojalistično gibanje za faši- in drugim levičarskim skupinam, i r. pa Zed države s svojo takozvano moralno silo 9a™,$r0™ "Opita-ljudi. prej odšle. A iz 'dobro poučenih* littke po Churehillovih potih, v ta namen bo imela veliko več '/zrna se "delo" v radiu Angleški poveljniki in angle- virov v Sredozemlju trdijo, da ški diplomati v Atenah želji ni- Anglija svoje posadke na Gr- so hoteli direktno ustreči, iz bo- škem celo jača namesto zmanj- jazni pred posledicami. Kajti an šuje. gleška vlada v Londonu ima od Angleška intervencija utegne svoje inteligenčne (špijonske)' s časoma privesti Rusijo v di- službe na Balkanu sporočila, da rektno podpiranje grških levi- jugoslovanska vlada upornikov čarjev. In to je tisto, radi česar na Grškem ne oborožuje, niti ni je sovjetska delegacija na kon- v zvezi z njimi. Res pa je, da do- ferenci koncila združnih naro- bivajo orožje od obmejnega ma- dov obtožila Grčijo za nevarno cedonskega prebivalstva v Jugo- točko svetovnemu miru. v resnici imel okrog 18 milijonov dolarjev izgube, ne pa dobička. Točne "izgube" seveda ni mogel navesti. Navzoči so se čudili, kako da more biti on še ve- temveč bi si rajše iskala naklo- miru v Genovi kakor pa bodisi izplača Lovrenc Baje, Fairport Harbor, Ohio Mat Malnar, VVillard, Wis. John Goršek. Springfield, 111. Frank Zaitz. Chicago, lil. I Frances Vidmar, Chicago, 111. fjino bogataš vzlic milijonskim Luka Groser, Jr . Chicago, IU. njenosti med tistim ljudstvom, v Nevv Yorku ali v Californiji. j Kadar poslusate v radiu j izgubam in si želeli, da bi tudi Frank Remitz, Ročk Springs, ..,,.•-•• • r\t\i V-v i 1 i mn/J ticlimi Lr i tv\ ,1 i irin^i If.m^mn ki je za demokratiziranje svoje dežele in vsled tega proti mo-narhizmu in rojalistični frakciji. Oljna polja sedaj glavni predmet vojnih nevarnosti (Konec s 1. strani.) pagandiste privatnih interesov, j oni med tlsti™'' kl m»!Jone kot SU n pr H V Kaltenborn. '^ubijajo, a vendar bogat« . . Upton Close in cela procesija 1m ... John Chamazar, ki se je čita- drugih. s, morda niti ne pred-! V drtavah ima volilno DROBIŽ Wyoming Jacob Kunstelj. Ely, Minn. John Teran, Ely, Minn. Peter Benedict, Detroit, Mich. Anton Tomšič, Oakland, Calif. Mary Stroy, Indianapolis, Ind. Frank Hribar, Cleveland. O. Skupaj 306 naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 162 naročnin. slaviji. Ono želi pomagati svo-' Na mirovni konferenci v Pa-f jim bratom Macedoncem, ki so rizu je Grčija morala prepustiti vsled tega ga tudi lahko brez- notice, pod Grčijo in od grške vlade za- en otok Albaniji, pridobila pa je mejno izkoriščajo. tirani ter provoeirani. V Atenah so grški propagan-disti v tednu z dne 7. okt. priredili nekaj demonstracij proti dodakane^ke Otoke, ki jih je imela do te vojne Italija. Zelo se Grčija boji macedon-skega vprašanja. V balkanskih pariški mirovni konferenci, ker vojnah s Turčijo je bila* Mace- jim je odrekla teritorije, ki jih je Grčija zahtevala od Bolgarije in Albanije. Na ulice so nagnali delavce, češ, da naj demonstrirajo proti krivicam, ki jih je mirovna konferenca v Parizu storila Grčiji. Za propagando pa so viadni krogi rekli, da je demonstriral delavski razred, ne samo kaki študenti in trgovski pomočniki. Grčija je užaljena tudi vsled prenizke vojne odškodnine, ki so ji jo zastopniki anglo-ameriškega bloka na konferenci v Parizu določili na račun Italije. Zato so zastopniki Grčije na pariški mirovni konferenci parkrat glasovali s sovjetskim blokom proti Tinglo-ameriški-francoski zasnovi mirovne pogodbe z Italijo. V ostalem pa grška vlada vlogo anglo-ameriške satelitke zvesto igra. Ščuvanja drug proti drugemu donija razdeljena med Srhi jo. Bolgarijo in Grčijo. Po minuli vojni je jugoslovanski del Makedonije. ki je bil do nemSke okupacije pridružen k "veliki Srbiji", postal avtonomna republika v Jugoslovanski federaciji in pridružen mu je bil nato tudi bolgarski del Macedonije. Ostane še^rški in zato so baš v grški Macedoniji bili v prošlih tednih najhujši boji proti povratku kralja in za republiko. Poročevalec moskovskega radia je 8. oktobra dejal, da je namen grške rojalistične vlade s terorjem in ubijanjem uničiti macedonsko, bolgarsko, tracij- Donava in Dardanele Ako čitatelj za popade. čemu se toliko zarjimamo za našo prevlado v Sredozemskem niorju. mu bo vse to še bolj jasno, če si predoči, da ni nikjer na svetu bogatejših oljnih ležišč, kakor v Perziji in v nji sosednih deželah ter v Saudi Arabiji. In pa da skušajo pobiti popolno kontrolo nad njimi anglo-ameriške dru? žbe. Ogromne oljne cevi se stekajo skozi iz oljnih vrelcev v Palestino, v Aleksandrijo in v druga pristanišča na bližnjem vzhodu, ki jih sedaj skupno kontrolirajo Velika Britanija ter Zed. države. Zato toliko vpitja z ameriške strani, da naj se Turčija Sovjetski uniji glede kontrole nad Dardanelami nikar ne uda in pa, da naj imata nad plovbo po Donavi VVashington ter London teljem priljubil s svojo kolono stavijate, da prejemajo ti ljudje pravico 91,634,472 ljudi pod naslovom "Nekaj drobiža", ! ^a svoje "delo" proti unijam in Zvezni števni urad .Census se je moral podv reci operaciji na , socialnim reformam tisočake na Bureau) poroča da je v tej de- i K. Erznožnik, Red Lodge. Mont očesni mreni. Tudi drugače je teden. Posebno prvo omenjena želi 91,634,472 ljudi, ki se po " bil ze dlje rasa slabega zdravja. st« visoko plačana, ker imata zakonu smejo udeležiti letoš- Upamo, da kmalu okreva in pri- j "S,OVes" in vsled tega veliko pri- njih novemberskih volitev v čne spet pisati svoje satirične vlačnost med maso Upton Clos? zvezni kongres. | je n. pr. prejel $140.000, a se je V omenjenem številu volilnih svojim "delodajalcem" potožil upravičencev je 1,171,948 več John Hribar in Leo Bruce sta da je to premalo za trud. ki ga 'žensk kakor moških volilcev. Slavo velikih mož je vedno treba presojati, s kakšnimi sredstvi so si jo pridobili. — Rochefoncauld. TM A MERCHANT IN NORTHERN ILLINOIS U sko in albansko manjšino. Besedniki grške vlade pa jam- glavno besedo. Tudi Rumunija rajo, da bi morala mirovna kon- je namrc* bogata na petroleju, ferenca v Parizu upoštevati, da, in pa Ogrska In obe sta obdo-meji Grčija na tri neprijateljske navsk| deželi države namreč na Bolgarijo. Vse to vpiljc kako smo za je v današnji Grčiji nič koliko. Jugoslavijo in Albanijo, zato bi svobodno trgovino, za prost pro-Radio, tisk in kino je pod kon- ji morali zavezniki dati saj na met ter za demokracijo je le pretrdo vlade. Republikansko giba- račun Bolgarije in Albanije ta- vara Kajti ne naša viada nc nje je večinoma podtalno, zato ke meje, s katerih bi se pred so ne more doseči mase toliko kot vražniki v slučaju napada lahko jo dosega vladna propaganda, branila. Slednja označuje upornike za Grčija je torej v vse kaj dru-"bandite", vse levičarske opo- gem kot zavidljivem položaju, zicionalce za "komuniste" in vse Bila pa bi vsekakor na boljšem. ' Jaz sem veletrgovec * v Severnem lllinoisu ze dolgo časa. Zalagam ljudi tega okrožja z mnogimi potrebščinami. Rad trgujem v tem kraju, ker ljudje so tu podjetni in napredni. Videl sem prihajati in napredovati trgovce in izdelovalce v tem kraju. Bližina čikaškega trga in dobre prometne zveze delajo ta kraj idealen za trgovino. Moja žena in jaz sva vesela, da se naša družina vzgaja v tem kraju. Severni Illinois je rodoviten kraj in ima dobre šole, dobre življenske razmere in čudovite priložnosti." NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA IIESEDKJAK Cena $5.00 IN ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Cena $2.00 Avtor obeh knjig DR. F. J. KERN NAROČILA SPREJEMA PROLETAREC 2301 SO. LAWNDALE AVE, CHICAGO 23, ILL vara. angleška, ne nobena druga se ne bi hotela nikdar brigati za kraje, v katerih bi ne bilo nič drugega kot le zanimanje za demokracijo, za civilne svobodščine, verstvo in take stvari. Gre se za profite, trgovino ter izkoriščanje prirodnih zakladov. Vse drugo je postransko. KOMENTARJI (Nadaljevanje s I. strani.) dali in nato preklicali in isto smo storili s Čehoslovaško. Ako bi posojila le šenkavali, bi bila taka taktika upravičena. A če zahtevamo, da nam morajo biti vrnjena, ne bi smeli pri tem imeti v mislih "dolarskega imperializma", ki je delegatom pariške mirovne konference tolikokrat donel po ušesih. Združeni narodi se na svojem novem zborovanju v Nevv Yor ku bržkone ne počutijo kdove koliko združeni. Že brezmočnost pariške mirovne konference jih je poparila. In sedaj so bili vsi nerešeni spori preneseni iz Francije tja Ko bi male dežele imele kaj veljave, bi morda *Se kako šlo. A so samo "Atevni stroj", Geneva v Švici za Ligo narodov nima slovesa. Toda ogromna ligina palača je še tam. Ni vzroka, čemu naj bi se sedaj tako rahla organizacija združenih narodov naseljevala kje v Industrije Imajo v ?em kraju I«-redne ugodnosti: železniško središče Zed. držav • Sveto.no zračno postajo * Vodno plovbo * Zemljepisno središče 7. d. • Veliko finančno središCe ♦ "Velika tržna središča • Pridelke iiveJ.a in Izdelovalno središče • Vodi v proizvodnji Jekla in železa • Dobre delavske razmere * 2.500,000 kilowntov moči • Rezerve premoga • Dobro vladno vodstvo • Dobro življenje • Za davke dobro postrežbo. TA TRGOVEC je eden limed navdušenih trgovcev Severnega Illinolsa. On. kakor mnogi drugi v tem kraju vedo. da je ta kraj najbolj podjeten in moderen kraj na svetu. Chicago in Severni Illinois je resnično središče Zdruienih držav »n Je blizu vseh ameriških tržnih krajev in virov sirovln. Hitro razvijajoče se zračne zveze vezejo te kraje s skoro vsakim trgom na svetu. Ta družba stavlja v bodočnost Chieage in Severnega Illinolsa vse zaupanje. Vsebina tega oglasa je enaka eni izmed serij, ki Jo objavljamo po vsej drseli, da pokaiemo številne industrijske priložnosti, ki se nudijo tu. Ako vi veste ca kako podjetje, ki išče nov lokal, vas prosimo, da nas obvestite, da bo nam tako mogoče v sodelovanju « drugimi, ki so interesi-rani v napredek Severnega Illinolsa, podati takim resnična pojasnila o tem kraju. 'NfM n COMMON WEA L T H EDISON COM P AN T TEHRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT M*ri* cP SAJIMSS. flftJ AOGEa)TIINJA , AlLAVMES ctfeR ig is cga»- NO vsIOMAH Al Ar V C ti f^Aar vviz fca rne ecsr mr- r*e CNW. Atj6 IIAT. iOOK Vol TIA& NEXT WAR VVILL DESTR0Y MOST OF MANKIND The Elephont and the Jackass HIGHWAYS BECOME MORE DANGEROUS During the past vveek vve have been privileged to listen to an argument betvveen tvvo men vvho agreed that it vvould be desirable to eat a fcrade-A steak but vvho fell into disagreement vvhen the priče control vvas mentioned. One vvas a Democrat vvho favored OP A. The other vvas o Republican vvho argued for '"free" competition. Here s is a condensation of the debate: * Republican "You'll never get rid of these shortages as long as OP A is in exwtence. VVhat ihis countr.v needs is abolition of ali controls. Tfcen the big guvs wiJl stock up again." Democrat: • Yes, and pay aH kinds of prices for evcrything you buy. Nix. 111 keep controls " VVe say it vvas a privilege to hear that discusion*because vve novv *uspect that vve have finally found the ansvver to a qucstion that lia* been bothrering us for some time: VVhat is the difference betvveen a Rcp-ublican and a Democrat? A Democrat i t a fellovv vvho vvould be vvilling to starve because there s no food to buv. vvhile a Republican is a božo vvho vvants to stop cating because he hasn t enough mone.v to buy food Perhaps vve should stop right there and permit our readers to com-plete this editorial for themselves. Hovvever, for the sake of those Democrats and Republicans vvho may read these lines vve vvill add another definition: A Socialist is a person vvho vvants to produce abundance for thc sole purpose of using what he produces.—Reading Labor Advocate. Why Yogoslavs Closed U. S. Information Boreau The Shortage-There is no Sueh Thing-Only Greed For Profits Tvvo birth control clinics vvill be sti up in Bombay, according to present plans of the municipal-itv. a move vvhich is backed by the Bombav Presidency W o m e n ' s Council. •